ZA IZBOLJŠANJE LISTA GLAS NARODA List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. ★ ČITATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poškilim j o. TELEPHONE: CHelsea 1242 Kntrnd u Srruod CIsm Matter September !lat, 1M3 at the Port Office at New York. N. Y., under Act of Cncren of March 3rd, 1879. ADDRESS: 216 VV. 18th ST., NEW YORK No. 100. — Stev. 100. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 30. 1938—SOBOTA, 30. APRILA. 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. ANGLIJA IN FRANCIJA STA SE SPORAZUMELI PRIJATELJSKA ZVEZA POSTALA PRAVA VOJAŠKA ZVEZA-NA POTI JIMA JE ED1N0LE CEHOSLOVASKA Francoski general bo vrhovni poveljnik armade obeh držav, dočim bo angleški admiral povelje-- val dkupnemu vojnemu brodovju. — Francija se bo v vseh ozirih strinja!l& z angleško vnanjo Nova stranka bo razcepila liberalce SAMOMORI AVSTR. ŽIDOV politiko. — Vkratkem bo sklenjena prijateljska Oo ^edai se je že usmrtilo 11 _ 1 •• • !•• » " pogodba med Francijo in Italijo. okoli 2000 Zidov. UNIJA MORA UPOŠTEVATI POGODBE REPUBLIKANCI POTREBUJEJO AEROPLANE STALIŠČE LABOR PARTY IN PA DELAV. ORGANIZACIJ NEJASNO Governer Philip F. LaFollette je z ustanovitvi- ranih. — Mnogo jih je brez sledu izginilo. BRATISLAVA, Oehoslova-^ka. 21». aprila. — (Klkar je bi la Avstrija priktopljena k Nem M ji, je izvršilo 200(1 avstrijskih zidov samomor, najmanj 12,UM pa jih je l>ilo aretiranih. Četudi je vsakdo pričakoval. «!a >e Im> postopanje z Židi sča-s<< na izboljšalo, je sedaj njihov položaj mnogo slabši, kot pa! čitev National Labor Relations Boarda. — Kompaniji ni treba zaposliti odpuščenih delavcev. CHICAGO, 111., 29. aprila.— Zvezno okrožno prizivno sodi see je podalo važno odločitev, tikajoče se delavskih odnosa jev. Razsodilo je ttHairec, «la National L a b o r Relations Board ne more siliti delodajal in Ind., zaposliti 250 iglavcev, ki jih je odpustila tekom štrajk* leta'1935. m mislijo, da so popolnoma za 1 ~ Delavstvo »i"'a pravica pušeeni ter vsletl teira obupajo j pustiti delo in zaštrajkati, — in izvršujejo samomore. 'j* raz-odilo sodišče, — razen v C soda 12,000 aretiranih 7A- 'dov ni znana in najbrže tudi ni-jkdar ne bo. Pogosto je mogoče jvideti nazije, ki vlečejo na po- LONDON, Anglija, 29. aprila. — Anglija in Francija sta se včeraj sporazumeli, da spremenita svojo prijateljsko zvezo v pravo vojaško zvezo, nista se pa mogli sporazumeti glede vprašanja o bodočnosti Cehoslovaške. Ministrska predsednika Chamlberlain in Dala-dier ter vnanja ministra obeh najbogatejših in vojaško najmočnejših evropskih držav, lord Halifax in Bonnet, so po petih urah posvetovanja naznanili, da je bil v vseh vprašanjih, o katerih so razpravljali, dosežen popoln sporazum. Na suhem, na morju in v zraku bodo vojaške si inrve dneve nazijske vlade. • i i le obeh držav združene. Vrhovno poveljstvo, za f položaj je tem težji, j a da ™ , . - ^ . . . , . . \ J. iker so bili njihovi voditelji a l^elavce, ki kršijo pogodbo gle- katero je v svetovni vojni vzelo tri leta, da je bilo , „ ,. , ... ,.. „ . * ' * J . iretiram, uradi njihovih usta- postavljeno, bo takoj pričelo poslovati. Francoski !m)V pa zaprti. general bo vrhovni poveljnik skupne armade obeh' Medtuu ko -o v Nemčiji d«»- držav, angleških admiral bo poveljeval skupnemu ,vo,j«ni žMoi^ki listi, so v Av-»j.. .i« a i. strni prepovedani in avstrijski vojnemu brodovju in ravno tako bo Anglež povelj- [žiJje ne dobivajo nikakih poro nik skupne zračne armade, kadarkoli bi bila na-I čil, razun nazijskih. Ker so ta padena katera izmed dveh držav. iko odrezani od zidov v Nemčiji, Anglija in Francija boste tudi takoj pričeli ku-j po vati vojni mater jal, posebno aeroplane, živež in! vsakovrstni drugi materijal v Združenih državah V Franciji bodo skladišča napolnjena z muni-cijo, bencinom ;n drugimi vojaškimi potrebščina- mi, da v slučaju vojne ne bo treba Angliji šele pre- j kopališče mrtvaške v asove kjer važati tega materjala čez kanal. jrazlože zapečatene krste. Na Anglija bo Franciji finančno pomagala, da ves ni n.ikda.1; P«™1*- .. , , /-»i! »i o i 110 ime mrtveca tu nikdo krst.' materijal kupi na Cehoslovaskem, Komunskem, v Jugoslaviji in na Madžarskem. S tem se hočete obe državi pripraviti na vojno in obenem ttrednje-evropske države proti Nemčiji. To bo v reanici prava tekma med angiesKo in jniggovi vladi pod obljubo, da francosko finančno silo ter nemškim političnim pritiskom, da dobite petrolej iz Romunske, žito iz Jugoslavije in Madžarske ter municijo iz tehoslo-vaške, predno bodo države osrednje Evrope zašle v nemški politični in gospodarski krog. V vse to pa je Anglija privolila Franciji, ko ji je Francija pritrdila skoro v vsakem oziru glede angleške vnanje politike. Skoro popolnoma se je Francija sporazumela z Anglijo glede Italije in Španske. Celo glede Cehoslovaške je Francija popustila ter je sprejela izjavo angleškega ministrskega predsednika Neville Chamberlaina, ki je J4. marca v svoji izjavi rekel, da Anglija "ne jamči ničesar.'* V zameno pa je Chamberlain slednjič pristal, da saj v prihodnjih letih tudi za Anglijo pomeni meja ob Reni. Pri dopoldanski konferenci je Francija ugodila I rem angleškim zahtevam: , u™dl\lk tv"*kf. Pa ui , r^ . , 11-1 •• . i- i u j hotel potrditi ali zanikati po rc- I . Da bo naglo sklenila prijateljsko pogodbo z^ila da bodo ladje dolge po Italijo in bo saj do sredine maja imenovala svoje-'1000 čevljev. Toda nadomestni ga poslanika v Rimu; 2. da bo priznala Italiji osvo- !momariški tajnik Charles Edi-jitev Abesinije, in 3., da izvedenci izdelajo načrt, je v °?u rekeL d* - . J v J i-bodo nameravane laajv? - zelo da bo zaprta francosko - spanska meja po angle- 'velike^1, ikem _ ....... . o ji-- • _i . i ■ . .. 9An jo nove napredne stranke sprožil vprašanje, če bo 12,000 jih je bik, areti- Sodišče je zavrmloodlo- Zadostovalo b. ,un 900, tem ^ ^ * ge ^ ^ združili aeroplanov. — Boji v .______J^ __ , D_______u__________. zraku so trebni.— in omogočili predsedniku Rooseveltu ponovno iz- n^kmSm' volitev. Po mnenju nekaterih se bo demokratski .i i«. i»i stranki posrečilo obdržati v svojih vrstah večino vojne bodo uporabljali r pline. i svojih pristašev. Včeraj so bili pri predstdiu- PARIZ. Francija, 29. aprila. Rooseveltu časnikarski po - Mehiški general Santiago .J. rocevalci in ga vprašali .kuj Pliileuiore, ki je bil nad eno le- ° te.i najnovejši l;alo\by to pri republikanski armadi. ^ Je »'o, pravi, da potrebujejo repabli- vnil,: "" ( j kanei »JU aeroplanov, da bod«," vec hberalnili elementov ,e or J nio-li omagati. ,^nizira eiljev, toliko bolje bo za deželo. General Philemore je pove- j Kakšno stališče bo zavzela | 1 de uraMiave sporov. 8 tem je | ljeval pri Guadalajari, Belehite Delavska stranka (Lal>or Pai j j poražen wllok National Labor 'in Teruelu, nazadnje pa je vo- ty) napraui LaFollettovi stran I i Relations Boarda, da mora Co-Idil deefnzivno vojno pri Ca spe jjj, ne Ve. Iltunbian Knameling ^m! Stains Company v Ter* Haute, JAPONSKO PRODIRANJE ZAUSTAVLJENO Kitajci se trdno drže Lunghaj železnice. — Japonci izrabljajo svojo moč in se bodo morali umakniti. ŠANGHAJ, fcitajska, a v obrambo Leride. Geueral je | y Xew Yorku, kjer je pri za izvedenec v zračnem vo je vanju Qnjih volitvah «ypra\ila Delav-in je načelnik zračne obrambe ska stranka skupaj 500,0001 v Valeneiji ter je v Barceloni »^sov in ž njimi omogočila iz 'prila. - Japonska armada š- volitev župana La Guartua. je vedno prodira proti Lunghaj rekel tajnik Alex Rose, da železnici, toda Kitajei poroča stranka ni bila povrni jena na jo, da so že izrabili svoje sile. kortftrenco v \Madison, ' Japonska armada, ki z juira in da ni imel nihče pravice go- prodira proti Sueovu, že mor.« voriti v njenem imenu. .z artilerijo obstreljevati Suls Nadalje tudi še ni znano, kuj sijen, 40 milj od Sučova. bosta ukrenila z ozirom na no-1 Kitajei se junaško branijo vo stranko John Lewis, pred proti Japoncem, ki s severa seduik C. 1. O., in \Ym. Green, prodirajo proti železnici, toda ' Japonci so navzlic temu v 24 ne -me odpreti. Naziji so od dunajskih Židov podpreti j zahtevali, da prispevajo v na jzijski sklad 800,000 šilingov, . i i -i • [kolikor so prispevali Schnseh- resmci prava tekma med angleško in 'niggovi se I.k> njihov položaj izboljša!, i.ko prostovoljno prispevajo. V Avstriji je bilo odpuščenih uajLuauj 8(yX)0 Židov iz ja\Tiih fclnžb. Na Dunaju uima noben žid avtomobila, ker je vse zatple nila vlada. Nazi ji vdirajo v židovske hiše in prisilijo /.ide, da čistijo nlice. Nekega dne .-o uaziji prisilili mlad zakonski par, ki je ravno prišel od poroke iz sinagoge in oba sta morala pometati ulico. Neka druga nevesta je n»ornl*i pet ur pomivati tla. zgradil zavetišča proti zračnim boMiham. Geueral Philemore bo v krat-slučaju, ki določa pogodba po-ikem odpotoval v Združene dr-gajanja. Pred štrajkom je skle- zave na ipotu v Mehiko ter bo nilo vodstvo tovarne z unijo deloval za republikance, da bo-pogoilbo, da se bodo delavski! Jo dobili vojni mate rja 1 iz spori reševali potom pogajan.VMehike. ne pa lx>toni štrajka. S tem, di\ \ Rekel je, da bodo republikan- ............... so delavci zaštrajkali, so kršili 'ci branili vsako ped zemlje i predsednik Ameriške delavsk« pogodbo. j bodo slednjič zmagali, samo a- federacije, eunmvi kjitw^i hodo imeli dovoli vojnega! SUDETSKI NEMCI 'materijala. api v leina ječ se, da bi vlada ministrskega pred-ednika llodže dala Nemcem prevelike koncesije, je bilo na Karlovem vseučilišču, po tovarnah in uradih razde ijenih na tisoče pozivov, ki zahtevajo močno demokratsko vlado. *4Nismo proti Nemcem, toda proti vsaki reakciji, kjerkoli, Republikance najbolj ovi- PRAGA, Cehoslovaška, i prila. — Čehi vedno bolj za-' .... . racajo zahteve Kourada Hen-''"pomanjkanje vojnega uiaer-, i 4. i_ i„. !iala, je rekel geenral Phile- mia za sudetske N*nce in bo- •a • ,, " urah napredovali za tri milje. ,Ko so Japonci nekoliko pone ;hali s svojimi napadi, pričeli Kita je" napadati in so na ! več krajih prebili japonsko er to. j Kitajci so tudi odbili tri noč TIRANA, Albanija, 2i<. apr. ne napade na Nikov. 10 milj se- POROKA KRALJA ZOGA more," najbolj pa potrebujejo! aeroplane in municijo. Na ara-j goiiški fronti ima pogosto vsak — Grofica Geraldine Apponv?, jveino od Tajerčvanga. vojak samo pnsko in 15 nabo- 22 let stara hči 'bogate Amen-; Nek kitajski častnik je n jev, s kitajski katerimi se mora braniti kanke, je postala prva alban 'da so Japonci že eke izmučeni i: proti tankom, artileriji in m iz zraka, j s kraljem Zogom, ki je vedno'ter razdejali njihovo zvezo za a pa« k)m Nizko leteči aeroplani 'upal, tla gti bo hotela vzeti ka- dovažanje provinjanta. .. , ,. , , . . . 'ka bogata Amerikanka. Kako vroči so boji v okolici metali lahke bombe in celo roc-, ^ ^^ kraljice je bil Ue-|pihsijena, je razvidno iz ki- ne granate ki so ubijale voja velik boj?ataš, ki }»a je o tajskega priznanja, da je bil v pravi poziv, ki se končuje z be- jke v zakopih. .Nase izgube so bi- .bnboSgl> Geraldhio je najprej !še>turni bitki uničen cel kitaj sedami: Živela ai*mada, de mokratska republika iu preti sednik dr. Edvard Beueš!" Angleški delavski poslane.; Arthur Henderson, ki potuje le strašne, kajti moji vojaki lii-hoteli odnehati. Videl sein,i - so -poznala kraljeva sestra, ko jvi^ki polk. prodajala v nekem budimpe- j PEIPING, Kitajska, 28. api. NOVE RUSKE LADJE kako so tanki vozili cez nje m :stanskem milzeju cvetlic za — Peiping je hnel nemiruo ne*-, videl sem druge, ki so s puški mese-no lačo kajti regl3anje strojnic je bilo J .. „ . . , ™mi k0^tl sknsah razbltl ; Pri poroki so bili zbrani za- Ulišati do štirih zjutraj. Nek po osrednji Evropi m proucu-»klope tankov. !stoi>niki tujih držav in razni j japonski častnik je rekel, dr, je tamošnji položaj, je tmel dA* •stopniki tujih držav iu razni japonski častnik je rekel, , , , 4 4 Ko bi republikanci imeli ae-! albanski poglavarji v kraljevi j so imeli Japonci 4 4 nočne mam- razgovor s pnKlseclnikoin jroplane> da bi mogli vo^\ti na-|palači iz rdeče opeke. Poroka je Iato", toda je pozneje priznal. Be neseni, nato pa se je z avto- j ^^ f3.ii«ti .rinten/hil«, ..ivilnn L-pt ^ n^v-pst« ka-ida se luihaiain kitaiski vgta-i uri . oene^eni, naio pa >e je z a>,w-1 kot de|aj0 fj^isti, potem bila civilna, ker je nevesta ka- da se nahajajo kitajski v mobilom >* Virginia Stewart iz Ne^- zanimive podatke o vojevanjn! Yorka. Mati mlade kraljice je . „ . , .. , ti- - f. - Znam jeklarski magotec je v zraku. > sedaj poročena s iraneosknr. . , ? . OBLETNICA SCHWABOVE POROKE LOR ETTA, Pa., 29. aprila. i i .. • ' rt- i* • ^ - ipi-aznoval danes v svojem tu- 44Prave obrambe proti aero .majorjem Giraultom 111 živi na:, ... . . .J .„„. _________^__p.anoui w," je rekel, "i^em-;francoSki Rivieri. iobSoo svo'e rol^Slt' rožena s 16- palčnimi, mesto ISjši aeroplane, ki se ž njimi apu-| Prrei za kralja Zoga sta biN e Poro 1 .ax načrtu, po katerem bodo tuji prostovoljci odpoklicani iz Španske. O sedanji konferenci ne bo ničesar objavljenega pred Hitlerjevim odhodom iz Rima, ker niti Anglija, niti Francija nočete zbuditi nikake nevo-Ije pri Hitlerju ali Muaroliniju. Diplomati pa so prepričani, da se sedaj med An-glijo in Francijo oblikuje tesnejša zveza, kot pa leto 1914, Ako bodo ladje v resnici dol - ipalčnkni topovi, tedaj bi mogla'ste v boj. Priletijo v višini od italijanski vnanji minister grot* ge po 1000 čevljev, tedaj bodo j voziti po 32 vozlov na uro in!7000 do 9000 čevljev in če jihjGaleazzo Ciano in turški princ večje, kot katerakoli bojna la-ibi bila zavarovana z močnimi Iv zraku ne napadejo aeropla ;Abid, sin bivšega aui-škega sul nost se je vršila družinskem krogu. najožjem dja na svetu. Anglija ima naj-sklopi, večjo bojno ladjo, križarko j Za zgradbo takih ladij ni, tedaj se lahko naravnost .tana Abdul Haniida. bo. spusti jo na kak predmet, meče-| Po poročnih obredih in ko je BRAZILIJA NAROČA OD NEMČIJE Carolina in Washington, ki bo rabljal ameriški mornariški končana sedanja državljanska pomeni v albanskem jeziku lokomotiv in več sto vagonov ste imeli 35,000 ton in boste department za zgradbo svojih Ivojna, okusila vse strahote vo- ptič, je nato pripeljal kraljico Vse skupaj bo veljalo pet Tpi -dolgi 750 čevljev. WeKkih lakfij. jevanja b plini, na balkon kraljeve palače, llijonov dolarjev. "GLAS N A ROD A"-New Yoi* Saturday, April 30, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ. 8. 'A M GLAS NARQDA < VOICB OF THE r^dPIZ) 99 Owned aw] PublinbeU by 8LUVBN1C ' PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sskt.T President J. Lupslia. Be?. PUw-e of business of the corporation and addresses uf above officer«: 21« WEST 1Mb STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year 188UKD EVEU1 DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOL1DAT8 Advertiaoneut od Agreement 3a rtplo leto velja Hat sa Ameriko In Kanado ..............$6.00 Za pol lota ................$3/10 Za četrt leta................|i;<3 Za New York ca celo leto . . 17 0«J Za |n>1 leta ................f3.ro Za luoxemFtTu u relo leto .. $7.-tu Za M leta ................$3.50 Subscription Yearly $6_- " w - ---— 1----- - "OCAS NARODA- IZHAJA VSAKI DA If IZVZEM&I NEDELJ *N ' m . PRAZNIKOV . . S .. "GLAS NARODA". 21$ WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelnea 3—1242 DOPISI bm pod pi m In osebnuoti se n« prlotWnjeJo. Denar ar naročnino naj se blagovoli po&ljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da ae nan tudi projfinje bivališče naznani, da hitreje najde-naslovnika. HITLERJEV OBISK Italijanske oblasti skupno z mnogoštevilno nemško" policijo skušajo nemškemu kanclerju zagotoviti popolno varnost ob priliki njegovega ohiska v Ritim. t A , . VVi ljudje, o katerih policija sumi, da imajo kako'jAo jia 1'uelirerja, so bili aretirani, zlasti še židovski begunci, ki so p ribeza 1 i v Italijo rz Nemčije in zadnje čase iz Avstrije. V Italiji je zelo malo nemških in avstrijskih Židov na svobodi. Aretirauci pa niso poslani v ječe, temveč v koncentra-cij-vka taborišča iu vojašnice, kjer hodo ostali, dokler Hitler ne odpotuje iz Italije. Vse ljudi, ki pridejo v Rim, Napolj in Floreiico, policija natančno preišče in izprana. Vsi hišni posestniki in stanovalci v ulicah, po katerih se 1k> peljal Hitler, so morali {»odpisati izjavo, s katero so pre-vzeli vso odgovornost za vse one, ki bodo stali pri njihovih oknih. Posebni detektivi so preiskali v>e pod ulične kanal«*, kjer bi snogla biti položena kaka bomba. Vsak dostop na stre he iu balkone je pro|K>vedan. Več tisoč detektivov je v Rimu, Napolju iu Florenei Kjerkoli se bo pokazal Hitler, tedaj bodo detektivi pomešani med ljudmi in bodo pazili na vsakega, ki bi bil le količkaj sumljiv. Ulice bodo okrašene tako, da ljudje, ki bodo morali stati po obcestnih hodnikih, ne bodo mogli popolnoma videti Hitlerja in da nikdo, ki bi mogoče hotel streljati na Hitlerja, ne l.o mogel zadeti svojoga silja. Hoteli so dobili najstrožji ukaz, da morajo policiji ua znaniti prihod vsakega tujea. CHb celi železniški progi od Alp pa do Napolja je že postavljena vojaška straža. "DAN ARMADE" V WASHINGTON U PRIMORSKE NOVICE Nedavno so'praznovali v Wasliingtonu "Dan armade". Vojaška oblast je demonstrirala naj modernejše orožje. Posebno pozornost so vzbujali tanki. Premog piri Ilirski Bistrici Pri vasi Koseze pii Ilirski Bistilici so že več let iskali premog, vendar ni>o imeli nobenega ušpttha. Z iskanjem so •nadalje vadi v presledkih- in zadnje čase je neka Italijanka di trživa im i>oslovilno pismo, Baufiču ter 24-Ietnemu Antonu i2 katerega je ra-zvid*io, da ji Pfajferjn, ker so 13. dec. 19.T7 v Drekšu izropali krošnjarja Ivana Horvata ter mu odvzeli 100 diii in razne tihotapske predmete. Navalili so nanj, ga zvezali, izropali ter ga nato vrgli rz hiše. Oba Banfiča sta razen tega bila obtožena zara- NQ2 JE ZAPEL SVO- di neke tatvine, ki sta jo pri-1 prCflWf znala, doeini skušajo gle*le' rILotm ropa izgovarjati drug na dru-l ^ velikonočno nedelj«. v Spod-geg-ii. Sonat se m mogel pre-j,,^, Ruvanju. Ko sta se vra-pnčati glede upravičenosti ob-|Mta j^ti doIrill kletni |*>se«t-tir/fl»e ropa, pae pa je vse tnin5k Pram. Oresnik in njegov -v bližini Cero-»liitel neznani iiKiš-ki. Najprej je zamahnil z rzvršil •sjunomor iz obupa, ker mu je njegova žena, s katero s»ta se zelo razumela, umrla. Dnržmska tragedija Serpovih je globoko pretresla vsso soseščino. ..........' ^ "" 1 ni-K r rane un-s obtožence obu dil zaradi tatvi- j brat Kajko, ju je ne, in sieer Franca Banfiča (> mesecev j«-če, Antona Banfiča na 7 nn*secev in Antona Ffajferja pa na 5 mesecev joče. pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEM^ TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM v KURZU V JUGOSLAV MO Za f '-.55 ............ Din. 100 f B.OO............di«. ado $ 7J»............DUi. 800 $11.65............Din. 5uM $2300............Din. 1000 $45.00 ............Dim. 2000 V ITALIJO Za $ 6.35............ Lir 100 $ 12 26............Lir »10 $ 29l50............Lir 50U $ 57.00 ............Lir 1000 $112.50............Lir 2000 $167.50 ............Ur 3000 CBNB 19KDAJ HITRO MENJAJO SO NA7IOBN1 OIN1 PODTR2BNB SPREMEMBI GOBI ALI DOLI k«t ipnj MT«d«M, rm »u Izplačila v ameriških dolarjih SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GIm Naroda" M. «. V SMRT, KER NI MOGEL PROBOLETI ŽENINE SMRTI Težka družinska .tragedija se je odigravala* na velikonočni ponedeljek zveeer pri 8erf»o-vih. 11). i mir ca j«' namreč umrla žena '^5-letuega mizarskega pomočinHka J<»sipa S<'n»a, ki je i^Iu-žIk^u pri iiHk<'«n mariborskem stavbeniku. Njena nenad-n* smrt j«' .Josipa Kerpa taiko peftrla, da j«' žal|a*t«ii taval o^ levili in /Ja mi mtigel najti 'poJ nrirjenja. Na velikonočni po-netleljek j<» Sjo si>bo. < 'ez nekoliko časa so otroci, ki niso mogli zaspati, slišali v očetovi sol »i čuden ix>|)ot. Zrt>ežalu so v očetovo »solhi, kjer se jim nudil pretresljiv prizor: Oče je visel na vrvi. Prestrašeni so skozi ok- POŠILJATELJE OPOZARJAMO. dM nožem proti mlademu bratu Rajku in um ga 'zakadil v levo ramo. V istem trenutka se mn je postavil v bran starejši brat, lioteč svojega brata braniti. Necananec iki je zannalniil nato z nož<»m proti starejšemu bratu Francu in mu zatsadil nož v pleča in levico: : Z veliko rano se je napadeni zgrudil na tla. K<»r se je ves dogodek oilrj^ral v bližini Hrešnikove domačije, so na klice prihiteli domači na i h m h h* ter mVpraviii oba v bol-nišn-ic». Xa»|»»da3ec je 1«» izvršenem n;npadu ižgiuil v niH'. V SMRT S SVOJIMA DVEMA OTROKOMA V (lorjali pri Bledu se je odigrala žaloigra, ki je pretresla prebivalstvo daleč na okoli. Žena tvorilišicega delavca, za-posiljenega na Jesenicah, se je te «dm nekaj sprla- z možem in v obupu zastrupila s ciamlkal- tfti-U|>a takoj mrtvi. Obla^tva piviMkujejo ozadje žaloigre, Zaslišani nice ni hotel i>oveda-ti, kaj je bil vzrok prepira. VELIKONOČNI SNEG NA ŠTAJERSKEM Kakor lanska, je tudi letošnja velika noč za pisanke prinesla sneg, samo da se ga letos ni nihče nadejal. Nedelja je bila še dostu> topla in brez dežja, davi pa je začelo zjutraj najprej deževati, kmalu pa se je dež spremenil v tmeg. Čeprav je bila zeml ja <še razmeroma topla, ni inoi^la snega sproti topiti, tako d-a je zlasti po hribih in i>o gornjih delih Savin js-ke doline ^>opolnoma pobelil Ua in obležfd na nekaterih mestih po decimeter na delM*lo. T^jmlje s -stralioiii čaka j<> jutrišnjega jutra, ker lahko prehuda slana povzroči zlasti na sarin*ni drevju in vinogradih veliko šikodo. VELIK POŽAR PRI LITIJI tudi nresničtfo. Vendar ni doslej še iroibenega < npanja za kakšne posebme uspehe. ! Nizke cene krompirja Lz TriH vega na Krasu poročajo: I /antMko jesen je bil pri-irja izdaten in marsikateri kini^ je računali, da bo il za svoj pridelek precejš^n, izkupiček. Ker so jeseni prodajali krompir j>o 50 lir za 100 kjr, je kmet z gotovostjo računal, da mn 1k> po-mlkvd, ko jesenskih pridelkov po\isod primanjkuje, dala večji iizkufpičr^k. Toda letos je uštel. Cena kmmtpirjy je izredno padla, celo na 18 lir za 100 kg. Tudi povpraševanja po njem ni. Zato je marsikak kmet* obnpan. Všs« zimo je skrbno čuval 'krompir z namenom. da ga bo spmrnladii lahko idi dobro prodal. Danes pa nima nobenega upanja. Nekateri kmetje so sc od loč id i. da l»odo sami peljali krompir v bližnja mesta na oro«la:i, drujri ira 1>odo pa pn«raibili za oraršicjo krn>o. Važno za potovanje Kter Je aairajf p« tmm, Je p.trrtas, M Je pa Mm akaflaje V—naiiri M>nfca« pmArtaM. 4m Je tavati w start al— v varil al aaa tal aajba kraj alt 4 trunk. Val *m ta kMe leMftt kapa a« b ta ta« vaa Ml pthMIm Tse, petal liafav viaeje to ■!• aajhitrejim (asa, ta kar k ».fcaTji J• davaa, sa «_ sa psi rati MrbvIjMl naj ae e« ae MM Is Wastaaffteaa pe ■ataja da saiajepa Ireaatl rrataa davaUaaJa. pHMI ha. ker pnhi m manv. PUtte ftarej takaj n hi raaplataa aavai Ma la sacei larlJaaM Tast, Na veliko mnleljo zjutraj o-kr«>g .">. je izbruhnil požar v s|Hxlarsketu poslof>ju gostilničarja V<»jka Sribarja v Gradcu pri Litiji. Plat zvona iz litijskega zvonika je v par minutah spravil na noge litijske gasilce, ki s-o nemudoma potegnili i motorno hrizgalno čez savski m«»st ter jo s težavo namestili na bregu Save ob Samsovi žagi. Ker je bilo v skladisču-par tiscK'! kilognwmov sena, je bilo vse takoj v plamenih ter je fclju'b neumornemu g&senjn o-stalo samo golo zidovje. Gasilce je vodil jioveljnik Zapu-šek ter so se šele* okrog poldneva vrnili <*1 gašenja. Požar je nai-tal najbrž zarasli tlenjaj oglja, ki so ga vozniki prejšnji dan pripeljali v skladišče. Nekaj oglja< najbra še ni bilo čisto ugašenega. Skcnle je okrog 50 tisoč din. Sribar pa je bi! zavarovan za 20.000 din. Sreča je bila, da ni bilo vetra, sicer bi bila v veliki nevarnosti Sam-sova parna žaga in poslopje, v kateram je posta. Pri požaru se je nabralo mnogo radovednežev, ki bi ^bolje storili, če bi gasilcem pomagali pri gašenju. V prvih treh mesecih leta 1938 Na svetu menila ni bolj za gone t ne stvari kot je žlalita. Nekoč bi tne bil skoro razum zapustil, ko sem :poslu«šal člo veka, ki je takole pripovedoval začudeni družbi: — Jaz sem samemu sebi sta li oče. To je *koro neverjetno, pa je res. Straiua in žalostna] resnica. Poslušajte torej, na tančno poslušajte, da boste raz uuieJi. v Pre«! leti sem se seznanil in se poročil z vdovo, ki je imela odraslo hčer. Takrat se je začela moja nesreča. 'Moj oce, ki je bil vdovec, se je pa v njeno hčer zaljubil iu se poročil i njo. • * Torej, da'boste razumeli: Jaz sem se poročil z vdovo, moj oče pa z njeno hčerjo. Moja žena je postala tašča svojega ta sta. Moja pastorka je postala moja tašča, moj oče pa moj pa storek. Nato je rodila hči uuoje že ur — to si* pravi moja tašča (oče tova žena ) krepkega sina. Fant se je lepo razvijal in hitro ra s tel. Kako tudi ne! Saj je bit vendar sin moje hčere moje že ne, to se pravi -vnuk moje žene. Jaz sem bi pa stari oče mojega pastorka. - Sedaj, dragi rojak, ki čl tacš te vrstice, >e pa lahko ma lo pokrepčas, kajti zadeva--postaja čedalje bolj zagonetna. Možak je namreč nadaljeval: — Pa tudi moja žena je rodila sina. Moj sin je bil brat hčere uioje žene,ki je vzela mojega, očeta in je bila torej moja mačeha. Jaz sem pa postal nečak svojega lastnega sina. Moj sin pa nr bil le brat unoje matere, ampak je bil obeuem tudi vnuk. Ker je bil pa- vnuk hčere moje žene, je bil obenem tudi-prav liuk svoje lastne matere. Toda to še nI vse. Žlalita >e bo še bolj zapletla. Jaz nistui tbil le mdž svoje -žene, pač pa tudi njen vnuk. Moja žena je 'bila namreč mati ženske, ki je potom možitve z mojim očetom postala trnoja mati. Kdo sem torej pravzaprav? Se nekaj! Ker je vzel moj oče polsestro svojega si- se je v Trstu rodilo 991? oseib, umrlo pa 1091» Oseb, torej zna*- . sa presežek štifrti nad rojstvi * P°stal «vak mojega vhu 106. ka' ADVERTISE Iz Podgrada poročajo, da. >o začeli delati novo cesto proti Muiiam. Prt BaoJi'nb se «T" 1 j — planil. . , . SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 1 * , (Travel Bureau)" 216 West 18th Street New Yort N. Y. EDINA SLOVENSKA * "POGREBNUCA V NEW YORKU fff OKOLICI : f V f r < ' PETER JAREM A Mme. JULUA J AREMA Pogreb $110. in VEČ Pralno create kan drugam, pa 6e Je Se tako dlleC. pridite, aU pa telefo ^ nirajte uam za pojasnilu. .*. * V * 2 ! S ' w a Možak, ki je imel s svojo žlalito tako strašno smolo, je že križem gledal in- težko di-haL, ko je nadaljeval: — Moj sin je torej sin moj sem sin mojega očeta, obenem pn tudi oče mojega očeta.. Zato sem samem n .sebi stari oče. Iz tega razvidite, dragi čita-telji, in čitateljice, da je z žlalt-to zares velik križ. Zlahta in -spletka sta si se stri; tašča je ppi sitnost. S tem M'Ui pa zopet v žlalito zašel in bi se kaj lahko vnovič zapletel. Tega pa nočem. Raje premišljujte, če hočete iu morete, žalostno usodo člo veka, ki je tako srečen ali ne srečen, da je ustnemu sebi- stari oče. Najtežje je poslušati tistega, ki vam razlaga svoje sorodstvo Včasi je namreč zadeva tako zavita, da ne veš, če bi nra verjel ali ne. -No, pa s tistim, ki je dokazal, da je samemu tebi stari oce, že še gre. Hvala Bogu, da je še razmeroma'zgoda j utihnil. i Kajti če bi še par minut govoril« stavim; da bi dokazal; da Je po čudnem naključju -pošta! samemu sebi tM^— mati. NABOB A*' — Hew Tort ir—« ■ w *=*= i i m =5*SH Saturday, April 30, 1938 . U H* ii i ■ . "■1 THE LABGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. Zi KLABUKiD: JOCKEY HUIIJ"KU1 U1« IV J' HW.IUU ^FWltlJl, aaiu JC (JO uu auj/"" (J^-tvu.. zaiuiiiiv in nepri- pritisnil obraz na okno. 4 4 Til-j t4la. In predno se je kdo^iade-Lo je 44 Imperator" ly" je zapletal lin oči so mn jal, je udarila jockeya, narav-- Zakljuct'k konjakih dirk je lazlilo po postelji, sam je pa kakor da hoče kopati pefšcena bil izredno cA kova n. Ko vtdil piav do sto metrov pred izstopile iz votlin. Doli na ee- \ nostv čelo. Bil je takoj mrtev, ciljem in »e je-zdela zrnata za- sti je zarezgvtal konj/ Stre«- — Ganljiva smrt -r je dejal gotovi jena, se je naenkrat po- ni-k je to »poročil profesorju in1 stari profesor.. . . če odpravi gnala uaiprej "Atlanta", drve- tedaj je postalo vsem ja-no.! ljubica človeka na oni svet, — na četrtem mestu iti švignila Hnkley hrepeni po kobili .po je pripomnil. mladi asi&tent in je -Jtuoi cilj v lahkem galopu, imenu 44Tilly." .Našli so jo v napisal mrliški list. navidez pi ostem wake utruje- stajah gospoda W., Hasleyeve-nosti, za celo konjake dolžino ga gospodarja. Bila je "At- [ preti "Imperatorjem." Vseli sie'lanta", ki ji je dal samo za>*e je polastilo razburjenj«', množi- ime "Hilly" in samo zase jo kot >: ca se je gnetla, jockey i so p<>->kakali > konj. Toda še predira so mogli jockey a Ha«leya, ki je jahal "Atlanto" dvigniti iz M-dla, se je jela kobila vzpenjati 11a zadnje noge in »vrgla ga je, onemoglega na rušo. Padel je tako nesrečno, da se mu je zapt-čti količ v- prai. jockey se j«* onesvestil. Takoj so poklali po zdravnika, po reševalce, da bi ga odpeljali na kliniko. Teden dni m* je boril jockey v siluih bolečinah s HUirtjo. Bil je težko ranjen ua pljučih, hljuval je k 1 i. Noč za nočjo je prebedel strežnik <»b njegov« jiostelji, u>miljenka 11« mogla prenesti toHikega napora, v vročici je dobival napade lx»MiOKtu in -*ila * t«tkli4i ii^a' ga ji* ne tal a z blat-ziuic. hi skozi vse njegove nje je zvenela ena beaeda. najprej I »o ječe, tiho, jokajoče, potem pa proseče, zahtevajoče: "Tilly!" Po cele ilneve je izgovarjal to besedo. Poskusili >0 prizanesljivo zvedeti od njega n.ien iiomen. toda nikoli ni bil pri jjolni zavesti. Morda je to njegova nevesta, je dejal profesor, toda niiliče ni vedel ničesar o nevestii. Morda je ljubica, je dejal mladi asistent z lokavim samoumevnim izrazom. Kakor drugi jockey«, tudi. 011 nikoli ni občeval z ženami pol-sveta ali damaani iz družbe. Pgibali so na skrivno ljubico, to la mar 1m ne prišla že davno vprašat, kako je ž njim? Mar niso pisali o nesreči s seutimentalnimi komentarji vsi listi? Ali pa je datma iz višjih krogov, ki ne sme stopiti iz zaščitne teme svoje anonimnosti Vedno burne je, »vedno l »olj proseče rn obupano je prihajali* iz bolnikovih u*t iuie Tillv. V nekem večjem listu je izšel podlistek l»od naslovom: **Tillv . . ." za njim par pik, toda ničesar ni dosegel. "Tilly se ni oglasila. - » Nekega dne, ko je poskusil strežnik viiti Hasleyn sicozi stekleno cevko v usta skodelico mleka, je jockey planil pokonci in če prodno ga je .mogel strežnik zadržati, je treščil stekleno cevko ob tla. da se je mleko je tako prekrstil, nihče drugi je mi smel tako klicati. — Pustimo mu to vesel je — je dejal profesor, •— saj mu je itak ostalo «amo še teden fini. Nekqga toplega jutra so pripeljali v odeje-zavitega bolnega jockeva ua dvorišče lnjlnice. Kristalno jasno -sinje nelx> se je bočiilo nad poslopjem m mi-?-Ija4o za aelenim listjem lip. Nekaj rekonvalescentov tretjega razreda se je izpreliajalo tiho amerika kqtj5a- vetisce za begunce ' __jJL T' Državni tajnik Cordell Hull je pov^liil devetindvajset dežel na sodelovanje, da se priskrbi I K'i i loč in zavetje političnim ioselK*n mednarodni odbor, ki. bi -se pečal z vprašanjem be-in zamišljeno v umazanih sivih guncev, je razložil, da, kar se 1k> I11 i škili plaščih jh> m tezi cab.1 tiče Združenih drža:*-, ni treba Kar se odprla vrata v ograji iti "♦Atlanta" je pridrvela 11a dvorišče. Plesala je v majhnih ko-fcetnib korakih, mahala z re-|Kmt ter inMatvljala glavo naravnost proti soliicu. Na njenih prsih, jfokritih z gladko dlako, se je odražala blesteča svetloba. Jockey. je zatisnil oči. Ko je slišal "Atlantine" korake, jrlt je o«lprl iai radostno dvignil rame — zdaj je zarez-getaia čisto blizu njega in t-ilio nhutala. Mn« • Kongres je večkrat potrdil načolo • pripuščenili političnih begunoev. t .Leta -1834 je poda-rifl zemljišča mnogim: stotinam poljskih beguncev. I^eta >1351 «e je zavzel za prihod Kossuth« in nwiogili njegovih pristašev, ki -so 'bili tedaj ujetniki na Turškem. Leta 1840 je prihrumelo veliko število Nemcev po izjalovljeni revoluciji. Odlični ibegmoi- so bili Garl Schurtz. Giuseppe Garibaldi, Peter Kru-potWot, Katerfria B^ieškav^ka in Tomaž M« sary^k. " V sedanjem času smo doživeli ustanovitev ** Univerze v pregnan-•stvii" v New Yorku, kjer predavajo beg^unalki .učenjaki iz •vseh .dežeL V L.abinju so te diii pričel« graditi vodovodi Dehi naj bi se dovršila? že do prilibdnjega leta. La-binj bo prejemal vodo od velikega istrskega vodovoda, katerega odcepek proti l^abinšči-ni je pravkar v grali-ž?ini Miraunarja na> prii serpentini ceste pripetila hoda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Da b« ne povozil dečka, ki je koračil čez cesto, se je ilAi aVto ognil preveč ua levo, pri tem pa strmoglavil čez rob" ceste ' i n'; pokopal pod -ebuj t Vi o-ebe, dd katerih je bila ena takoj mrtva, dve pa ?>ta hudo ramjeni. ' V Abesiniji umrli vojaki » Italijanski 1 UBti «>lijavljajo poročala o umrlih vojakih v A-I Kotili ji v. času .od 1. do 31. ' marca. Umrlo je v tem času 12 častnikov, 8 podčastnikov, 22 vojakov, in 13 miličinikov. C>d začetka albesimske »vojne pa do 31. marca 1-938 je pa^lLo v bo ju 1738 vojakor, aa bolez»ijo jih je umrlo 2562. Skuckey- z obema rokama za irla vo, jo pritegliil k' sebi iu poljubil ti jene .široke, 1» ^emi dišeče nojjdrvi. okrog katerih se je vilo v komaj vidnih belih oblačkih njeno dihanje. "Tilly" je fantaziral v smehu in ve- 'blažen je glo^wko dihal. Prir-fesor je zamahnil z roko v znak, naj kobilo odve-ilo. 44Tilly" se je ozrla nanj z dolgim, gladkim pogled-ciu, o-b mi ti a se je ?regnia*nst'va na Ho- land#fl^ i- jk_ " i land pa so0>ili katoliški begnn- Italilisttf ne posi- g w prlSli ^ ol>ale Potomac v marcu 1634. Raz-jvoj Pennsj^lvanije je bilo delo , SPOMIN NA STARO I u DOMOVINO i, . i • Naši Kraji ZBIRKA 87 S L 1 k iz vš V finem' bakrotiaku nd dobrem papirju, v veli-r kosti inčev^ < Ta krasna zbirka, vas stAne samo SPADA V VSAKI - * * ttOVtiVSKt DOM r fr" * i H i - ti \a]ve(ja zaloga s^eMSkih knjig i Hm« V knjigarni^; ailifk Naroda^lahkd dobite vsakovrstne slovšnsfcrf jcnjifs naših priznanih pisateljevi Cankarja; 1 Tkvlatrfc' Jorfiža, i'regl^i, iCAetov«? Milcinskega, itd. TT V tilogi imtono^ prevode dst svetovnoatsi^i šoji Gospodarske, gospodinja** fr posilit # knjife. Igre, pesmi,* Bemljevid^^' t*- ■ ' " 1• " i Ljubitelji lepe knjig« naj pile jO p* imamo 1 zalogL h. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVJBZEK: Uvod*— Narodne pravljici in pripovedke. Spomini na deda. — Jurij Kozjak. —-Jesenska noč med slovenskimi polha ni - - Domen. — Dva prijatelja. : II. ZVEZBK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukava ženitev. — Klošter&ki žolni*. — Grad Ho-jinje. — GoKaa. ; lil. ZVEZEK: Deseti brat. — Nenwki valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. --- Kozlovska sodba v Viinji gori. — Dva brata V. ZVEIZEK: Sosedov sin. — 8in kmetskega cesarja. -— Mod dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda mod bratoma. . . t VIII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbali. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — .-Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš.,— Ženitev iz nevošcljivosti. — Spomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. -—-Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ka je krompir gradel. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. • * ■' - - - • • * - ' 'i* * 10 zvezkov $1.0 ' : r , ; 1 »sv T. J i r r «v-» Tunel (Spisal B. Kellermann) i ♦ ilobok»» pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni iiižcujur MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev, .se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna- volja MauAlana ne odneha^ dokler ne steee med Evropo., in Ameriko giobok«> pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se euti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani r.* $1.20 -f i. . ■ ** ! Ivan Pregelj; Izbran Spisi y v T * ¥ , r ^ - ^ ' **» r " f stefan goua in njegovi. — Tolminska ndvele. 19J strani." 1 V Štefanu Gol j i nam podaja Pregelj edinstveno Bliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klene postava župnika Štefana Gol je, ki da v pravem pomena besedte "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki ▼ svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni^ ie splošno zasloveli pridiki "Pus t i na pridiga," in "Pulver und Blei" ter biser naše novelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Naročitepri: Knjigarni ft*, r *' t ' Glas r « ■'i n 216 W. 18th STREET NEW' YORK, N Y. (Spisal Ivan Pregelj j Pisatelj je posegel v dobo, ko se je sačel širiti protestna-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisni. Romana so dodana po* trebna pojasnila. •: ^ < Cčita $1.50 Cena $1.50 ,V i ^ - - - i ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lansjireškega. strani. V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tTori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem-gradu Lansprežu, kjer mn sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 "GLIB NXBODX"-irewTMr Saturday, April 30, 1 938 Tim LARGEST SLOVENS DAILY IN V. PL 8. KRJANGEK iZ 2IVUEHJA ZA "6US NARODA" PRIREDIL; I. H. SlL 3 O Pri črnih pritlikavcih želeli. Ko pa (so nas mali va- Toda An i ta in Hernia pogledate poškodovani kraj Ani till egm avtomobila. Vse je biLo i^bomo i>opravljeuo. Otroka pa medtem veseio plezata po velikem avtomobilu. Her-ma naglo steče k njima in jih spravi iz avtomobila. In ravno hočejo vei iti dalje, ko Herma naenkrat na zadnjem koncu zagleda številko avtomobila 1722. Nehote se zgane. To številko si je4ako vtibnila v spomin, da talkoj ve, da je to bila številka avtomobila, iz katerega je padel rumeni ovitek. S široko odprtimi očmi ogleduje veliki avtomobil. Da, ravno tako velik je bil avtomobil in prav gotovo je imel to številko. Anita se obrne k Hermi: 44 Pojdite vendar, Herma. Kaj pa stojite tukaj, kaj vas tako vleče k avtomobilu T" Herma si potisne lase s Čela. "Oh — to je zelo Čudno!" 44Kaj pa T" "Avtomobil — številka — en tak avtomobil z ravno isto •številko sem tudi jaz enkrat srečal«, ko sem potovala v Koblenz. In — ko je ravno ta avtomobil vozil mimo mene. sem videla, da je gospod, ki je v njem sedel, stekel svoj površnik in ga je vrgel, čez erdez. In tedaj je padel velik rumen ovi-tk na cesto.'* Anita začudena obstane. 44Velik rumen ovitek!" jo vpraša brez satpe. Herma prikima. 44Da zapečaten je bil s petimi pečali in je imel napis: Po moji smrti naj ga odpre ravnatelj mojega podjet;*. Ovitek sem namreč jaa pobrala." Anita razburjena strese Hermo za ramo. 44Sedaj, ki — Lu — Henna, za božjo voljo, govorite, kje je ta ovitek?" Herma jo za&hlena pogleda. 44 Moj Bog — li enda vendar ne spada ravno na Lindeck? Toda — najbrže — ravnatelj mojega podjetja — moj Bog — to bi moglo biti! Slednjič je vendarle bil isti avtomobil, torej spada tudi ovitek tu-sem " Anita jo zopet strese za ramo. 44Govorite vendar — kje je ovitek!" Henna jo deb3\- pogleda. 4 4 Moj Bog, «aj sem vendar pregledata vse časopise, ako se bo kdo, ki je ovitek izgubil, oglasil. Pa ničesar nisem na- ne»bo naklonilo. Pojdite, takoj pridem 7 Gunoarjem k vam. Pojdite po ovitek, toda priti mora samo v Gunnarjeve roke. Dobro se zapojn- j nite: ntfcdo drugi -s* ga ne sme dofeaiknHi. Vse drugo boste' izvedeli pozneje." Anita pu#ti Hermo in gre v Gunnarjevo pisarno. Naglo mu pove, kaj se je dogodilo pri garaži in Gnnnar gre takoj ž njo v skrbeh, da ovitek, ki je na tako čuden način vendarle našel pravo pot, pride v njegove roke. Henna steče v grad v svojo *obo. Z nemirnimi rokami odpre omaro in ko-.čeg ter z globokim vzdihom vzame tako dolgo shranjeni ovitek. Pritisne ga k sdbi, srečna, da je, kot je rekla Anita, Gunnarju Lundstramu s tem izkazala veliko i»>lu!go. Niti najm«ij ne sluiti, kako važne listine so v ovitku in se manj sluti, da je bil za baronico Seebachovo in njena dva otroka ravno tolike vrednosti. Drugače bi ga mogoče na potu skozi grad skrbno skrila pred očmi vseh. Tako pa ga nese v odprtih rokah, ko ravno ta trenutek pride iz svoje soft)« baronica Seehachova. Vidi Hermo, vidi tudi dobro poznani ovitek v njeni roki iu naglo stopi k njej. 44Kaj pa imate tukaj?" 44 0, to je — to je last gospoda ravnatelja Lumfctrama." Stara goupa natančno pogleda ovitek in ni več v dvomu da je isti ovitek, ki ga je njen «in izgufoil. Kako je n«*iadocna -prišel v roke tega ddkleta, ni vedela, ve samo, da ji ge mora za vsako ceno vzeti. 44Ne, to je noje. Takoj mi dajte ta ovitek!" Pri tem »topi tik pred Hermo in ji hoče ovitek vzeti. Toda Herma odskoči. Anita ji je rekla: 44Priti sme samo j v Gunnarjeve roke, itfkdo drogi se «a< ne sme dotakniti." In zato bi «e zanj hranila tudi s svojim življenjem. 4 4 To j© last ra\natelj Lfflndstroma," zopet reče in naglo steče mimo baronic.* proti stopnicam ter naglo 'steče njižl. Gospa Jtenaka ji sledi in glasno zakliče: "Driite tatico; v kradla mi je dragocene listine!" Herma pa ne postoji, hiti po stopnicah v prvo nadstropje, za njo pa baronica, kolikor naglo more. Vedno pa kriči "JMita tattoo?" N«*ofcrart zagleda spodaj v veži svojega sina Kurta. Afriški popotnik Kari A. Dietfil je pripovedoval: pripovedoval: Visofko gori v Belgijskem Kongu, 8 dni hinla od Albertovega jeoera, živi v pragozdu Ifcuri narod pritlikavcev, ki jih imenujemo Figmejce. Drugi zamorci se teli ljudi boječe izo-gibljejo, kakor se pritlikavci 6ami izogibljejo drugih ljudi. Kot popoKnik, ki sem že nekaj let popotoval po Afriki, sem se v pragozdu Ituri ustavil celih 7 mesecev. Med tem časom sem dobil priliko, dodobra poznati življenje in delovanje tega naroda. Blrzu meje ozemlja Kongo smo se slučajno seznanili z nekaterimi možmi tega malega rodu. Mali možje so se namreč pravkar vračali iz sosednje vasi, kamor so neisli zamenjat sv<>je blago. Tako se je zgodilo, da se nam tHiso mogli izmuzniti, dasi bi Ifili najrajši kar )>obe>gnili od nas. Pigmejec se namreč Ev-lojxia skrbno izogiblje ter je preti njiim za čuda plašen. Ker pa so že zašli med mus, .srno morali porabiti vso svojo zgo-vomost, da bi jih pregovorili, naj bodo naši vodniki ter naj nas vodijo k vasem svojega rodu. Morali tsino jim dati mnogo "bleisteč.ih" daril, preden smo jih pridobili za svoje vodnike. Pa so nas vendar hoteli ociganiti. Ti ljudje so si-cer majčkeni, so pa od sile bistri in zviti sčaaii zagledali, -se je vse po-J skrilo. Ko je minilo pol dneva, \ so s« sede nekateri bolj pogum-1 ni upali na dan ter so nass od' daleč opazovali. Mi pa smo' jim začeli metati razna darila, etekl«ue bisere, razne verižice in drugo ceneno kramo, kar so poželjivo pograbili in spet izginili. Medtem smo se u taborili prod vasjo, postavili smo svoje[ šotore, zakurili ogenj ter smo. jim tako dali vedeti, da nas ni volja kar tako zapustiti pig-mejsko vas, ne da bi se seznanili z vasčani. Ljudje pa so nas gledaH, kaj počenjamo, dokler se ni vaška mladež prva opogumila ter na« je prišla od blizu zijat. Ko je zvečer naše taborišče bilo popolnoma urejeno in smo že postavili svoje straže, si jo celo nekaj starejših Pigmejeov upalo priti bliže. Da bi jih pridobili zase, smo jim ponujali cigareta. To je pomagalo. led je bil pre»bit. Sprevideli no. da nismo prišli semkaj ropat. Po naporni dnevni hoji so nas pustili mimo spati vso noč. Drugo jutro pa smo že brez ovir smeli k njihovemu poglavarju. Ta je s svojim bobnom vse vaščane poklical na prostor sredi vasi, kjer je v-ak vaščan od na? do- V STARO DOMOVINO Z BRZOPARMKOM BREMEN imzi 3. JULIJA, 1938 VLAK V CHKRBOtKUl ZAJAMfl POTOVANJE DO LJl BMANE 1'IHIBM1 Potnike bo spremljal IG. HUDE Uradnik Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. V. KRETAISJE PARN1KOV SHIPPING NEWS Strukovnjaški nasveti glede viiejev za priseljence in obiskovalce S HAMBURG-AMERICAN LINE W NORTH GERMAN LLOTD 2. maja : Euro[»a v Bremen i V! 'Ui 4. maja: Normandie v Havre New York v Hamburg TV 1 ' -M 1 1 0. maja: Vulcania v Trst ▼ % \r 10. mu ja: Bremen v Bremen ^ f. 11. maja: Queen Mary ▼ Cherbourg \ Hunsa v Hamburg t t" 1 J 1 12. maja : Cbamphtln v Havre 14. maja: Rex v Genoa \ IS. mitja: * Normandie v Havre Euruiod njihovim j ti Pigmejoi nikakor niso tako vodstvom že več dni, smo na-1 leni, kaikor navadno o njih tr-zadnje spoznali, da so si naši j de. Z najbolj preprostim (»romali vodniki prizadevali, da bi j djom izdelujejo najkoristnejše nss privedli vstran 1j uskt. samo 32 palc«v............................$1.30 KO«5IŠČ*A, javorov |ex, po ..........$2.— Bergamo BRl'SI......50c; boljši ..........75c KLEPALXU ORODJE, kladivo, teiko tostro ............................$2.— SRPI za ktepatl. pt. ..................90c RIBEŽNI za r»po ribati jh» ________$1.50 flLAXKACE. ročno kovane. 5 do 8 funt. tetke, po ..................$3.50 Hodi N'em&ke bnvne BRITVE..........$2.90 MOTIKE, ročno kovan«- v Jugoslaviji po ........ »1.25: vtčje........$1.90 NA SLOV NAPIŠITE lil njihovo edino orožje, ki ž njim streljajo tiste redke ptiče, ka-i teri ho jim potem za edino me-j sno hrano. Sicer pa so po ve čini žive od irjejo| monotmie -pesmi, ki jim priha-j jajo va i^rki. Prav za prav s<»j neikolitko na roti trsroveev. Kii]>-' *♦ «4»ruite na lokalitt-^a /.asi<>jmika ali ua CUNARD WHITE STAR 25 Broadway New York City ; -5. lnd ja : Queeu Mary v CberbourK 27. ma ja: I ijmfyette v Havre | itri-uien v Itretuen i L'S. uiaja : Conic d i Snvoia v <>fuoa 1. junija : New York t Hamburg Aguiiauin v Cherbourg Normainlie i Havre M 3. junija: Kuro(« v Bremen t" SAMO: STEPHEN STONICH CHISHOLM. MINNESOTA Zanimivo je, kako prulo-liivajo slonovino. ki seveda njene prave vrednosti ne i»oznajo. Ka.tpada ne hodijo iskat ?lo-jnov, ki hi brti kje p^ndnili, kar je itak ^ilno redko, iu vos čus ^kopljejo 3—4 m globoke ja-niti etikral msem našel kake- J me. Na lijane ob pregradi ira slunovega trupla. Pač pa pri vežejo imx-mi lilod. ki je na se poslužujejo drugačnega lx»lj- koncu zakoničen iu je v ujenn šega načina. lx»tijo se vsi sku- še zastrupljena konica. Spro-paj, da n a rede pa^t za slona. ■ žilo pa je v jami. Ivo slon pri-Ob obeli straneh steze, |x> ka- teri hodijo sloni, napravijo močne pregrade, vmes na stezi pa -se sproži1 DEMONSTRACI JE V PARIZU (Hjm^o m mvmre&e \au zakliče: jo Kurt, ima raanem ovkek, vsemi ji ga!" * .. (Pal^e prihodnjič.) Prizor pred Lmceuburško palačo tekom demon»tra<šj proti f rancoskem senatu, ki ni hotei dati večje oblasti vladi bivšega ministrskega predsedni ka Bluma. de in pade v jamo, past, kol piHle z vso težo slonu na liri set in ga predere. Tako žival kmalu [»oirine, nakar mu Pfgmejci i/.režejo zobe ter jih skladajo v volike sklatlovnice ob poglavarjevi ktM"i. Ko pride čas kupčije, jih določeni možje oduoso ik zjunorskini vasem ter jih tamkaj zamenjajo za svoje potrebščine. Evropjci naviidno milimo, da so Pigmejci kak j*okvečen in zaostal rod. Pai niso. XjLliovi novorojenčka niso pra-v nič manjši, ko naši. Do svojega 10. leta se telesno hi umsko prav tako raz\ ijajo kakor drugi zannorsk'i otiw-i. Potem )K\ zastane rast 111 (^bni-/. se xiiene starati, da je kmalu grd. Se gr-ši pa so, ker imajo na obrazu polno izpuščajev, kar se dogaja tudi pri zamorcih. Zdravijo pa se le z domačimi zdravili ter se hranijo vsakršnega dru-aračnega wlraviln. Piamejeo je kvečjemu 12i> cm visok ter doseže starost 45 do 50 let. Pogovarjajo se na vso moč žrvalino ter pri tem o-tefpavajo z rokj'.-nu in nogami. Kakor pri dragih zamorcih tudi pri njih p?os izraza višek veselja. Njihov najbolj priljubljeni pfles pa je "ples s Qplioo". S palico tolčejo po kaketn trdem lesu, ki potem čudno doni. Vmes poje boben oni pa z ro- 4. juniju: Roma v