AMERICAN IN SPIWT FOREIGN : W LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, AUGUST 2, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIIL Angleži lovijo nemško ladjo v juž. Atlantiku Buenos Aires; — Angleške bojne ladje z vsq vnemo preganjajo neko nemško roparsko ladjo, ki preži na angleške trgovske ladje v južnem Atlantiku. Oborožena angleška tovorna ladja Alcantara je pred par dnevi naletela na to nemško ladjo in se spustila ž njo v boj. Kakor trdijo Angleži, .so jo z dobro pomer-jenim strelom poškodovali, toda jim je-ušla. Tudi angleška ladja je dobila v boju nekaj poškodb. Kot se sodi, dobiva nemška ladja kurivo in potrebščine na otoku Trinidad v bližini brazilske obale. Donahey jte bo aktiven v jesenski kampanji Washington, D. C. —Ohijski senator Vic Donahey se je vrnil v kapitol po šesttedenski odsotnosti. Ob prihodu se ni hotel izjaviti, če bo podpiral predsednika Roosevelta za tretji termin. Rekel je, da bo povedal svoje mnenje enkrat pozneje. Tudi toliko je gotovo, da ne bo pomagal v kampanji za izvolitev Daveya ohijskim governer-jem. Senator je bil vedno nasproten Daveyu. Tudi ni hotel biti kandidat na narodno konvencijo, ko se je ohijska delegacija izjavila, da bo glasovala za Roosevelta. Silili so ga, naj ponovno kandidira za senatorja, ker bi bil gotovo izvoljen brez vsake opozicije, toda Donahey je sklenil iti v pokoj. Nekateri trdijo, da se je zbal, ker da čuti v jeseni republikansko poplavo v državi. Ohio. Toliko je gotovo, da republikanskega kandidata Willkie-a Donahey ne bo volil, toda.za izvolitev Roosevelta pa tudi ne bo aktiven, ker je proti tretjemu terminu. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Pittsburgh, Pa. — Dne 10. julija je tu umrl Jdhn Seljak st., star 54 let in rojen v Selu pri žireh na Notranjskem. Lorain, O. — Pred dnevi je tu naglo umrl Miha Uršič, star 66 let in doma iz Orlaka pri Krškem na Dolenjskem. Zapušča tri omožene hčere in več vnukov. Ely, Minn. — V tukajšnjem Jugoslovanskem narodnem domu je bila odprta moderna gostilna Klub. V Chisholmu je nagib ža .srčno kapjo umrla Mary' Zgonc, stara 62 let in doma iz Roba na Dolenjskem. Zapušča tri sinove, hčer in sestro. Calumet, Mich. — Pred dnevi je tu umrl rojak Matija Fink, star 71 let in eden izmed najstarejših naseljencev. — Iz De-troita poročajo, da je tamkaj umrl Jos. Kure, star 38 let in rojen tukaj. V Ahmeeku zapušča mater. Johnstown, Pa. — V sosednji naselbini Park Hill je umrl Miha Ošaben, star 66 let in eden izmed pionirjev v tej okolici. Doma je bil od Cerknice na Notranjskem in tu zapušča družino. -o—-- Nov grob v domovini Gdč. Frances Požar iz 1096 E. 64th St. je prejela žalostno vest iz domovine, da ji je v So-dražici preminul ljubljeni oče Peter Požar, star 68 let. Doma zapušča štiri sinove in eno hčer, tukaj pa hčer Frances. Naj mu bo lahka domača gruda. Iz bolnišnice Mrs. Stefania Bolko, 15284 Saranac Rd. se je vrnila iz bolnišnice. Zahvaljuje se za številne obiske in poslane cvetlice. Prijateljice jo lahko obiščjo na domu. Bivši governer White bo volil za Willkie-a Columbus, O. — Bivši ohijski governer George White se je pridružil onim demokratom, ki so se izjavili, da bodo jeseni volili za republikanskega predsedniškega kandidata, Willkie-a. White je podpiral leta 1932 in 1936 Roosevelta, toda letos pa tega ne more storiti kot dober in pravi demokrat. White je prvi prominentnih Ohijčanov, ki so se pridružili Willkie-u. Izjavil je sledeče: "Kot governer države Ohio sem v polni meri sodeloval z Roose-veltom in novim dealom. Leta 1936 sem podpiral ponovno Roosevelta in volil zanj. Toda sedaj ga pa ne morem podpirati za tretji termin, ker kot pravi Amerikanec verujem v svobodno demokracijo. Kot demokrat principov, kot jih je učil naš veliki predsednik Jefferson, bom volil in podpiral za izvolitev Wendell L. Willkie-a." Mr. White je bil delegat na či-kaški demokratski konvenciji in je oddal svoj glas za Roosevelta, ker je bil tako zavezan pod odloku ohijske delegacije. Toda, kot pravi White, da ni nikdar pričakoval, da bo Roosevelt sprejel tretji termin. -o-» Temu je bilo pa vroče! Philadelphia. — Nicpllo Sco-. pino, 65 let star snažilec cest, se je zgrudil na cesti vsled silne vročine. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima 109 in dve petini vročine. To je najvišja vročina, ki jo je imel še kak človek. Vročina je nekoliko ponehala, ko so ga obložili z ledom, toda še vedno je v kritičnem stanju. --o——— ' Lovci vas vabijo V nedeljo popoldne priredi St. Clair Rifle &,Hunting klub piknik in strelsko tekmo na svoji farmi, ki se nahaja na cesti štJ 44, eno miljo južno od Paines-ville. če se vozite po cesti št. 84, zavijte pri Painesville na desno po cesti št. 44 in prva farma na levo je prostor, kjer bo v nedeljo vse veselo. Vsega so pripravili za najboljšo postrežbo gostom. Prvorojenka Družini dr. in Mrs. Jim F. Seliškar so včeraj zjutraj vile rojenice prinesle zalo hčerko prvorojenko. Mati in dete se dobro počutita v St. Ann's bolnišnici. Čestitamo! Na ribjo pečenko Mr. in Mrs. Frank Mihčič, lastnika Mihcic Cafe, 7114 St. Clair Ave., vabita nocoj večer na fino ribjo pečenko. Na razpolago vsakovrstna fina pijača. Smrtna kosa V čel rte k .je preminul v Lutheran b o 1 n i š niči mladenič Frank Granclovec, stanujoč na 12904 Carrington Ave., West Park. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Cas pogreba se bo sporočalo pozneje. Pozdravi iz Minnesote Mr. in Mrs. Jos. Gorsha pošiljata vsem svojim prijateljem v Clevelandu lepe pozdrave iz Eveleth, Minn., kjer sta na obisku pri starših Mr. Gorsha. — Iz Chisholm, Minn, pa pošiljata pozdrave Josie in Tom Zakraj-šek. Seja vardnih vodij Demokratski vardni vodje iz okraja Cuyahoga se bodo zbrali v torek zvečer na glavnem stanu demokratske stranke, 240 Superior Ave. Pogovorili se bodo glede jesenske kampanje in demokratskega piknika, ki se vrši 15. septembra v Geauga Lake parku. Novi moderni pralniki Norwodo Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185th St. vas vabi, da si ogle-date najnovejše Maytag pralni-ke, ki so sedaj samo $98.95. Alu-minast čeber je mnogo večji kot pri prejšnjih in še mnogo drugih novih izboljšav je pri novem Maytagu. Preiskava je dognala, da je bilo osobje krivo strašne železniške nesreče % v AMERIŠKA W DOMOVINA Nemci mečejo letake mesto bomb ! Nemška letala so vrgla na tisoče letakov, v katerih ponujajo Nemci "zadnji apel za predajo." Letaki so namenjeni onim, ki niso slišali Hitlerjev govor 19. julija. London, 2. avg. — Nemška letala, ki so sinoči priletela nad angleško otočje, so prvič metala letake mesto bomb. Na tisoče in tisoče letakov so raztrosili, poživljajoč angleški narod k trezni razsodnosti kot "zadnje svarilo." Toda medtem, ko so nemška letala trosila letake po južnem delu Anglije, so pa v severnem delu škotske deževale prave bombe, ki pa niso napravile posebne škode. Policija, konstablerji in drugi varnostni organi so začeli takoj zbirati letake, iskajoč jih z žarnicami in plamenicami. Ko se bo storil dan, bo šlo za letaki še več oseb,'ker vlada želi, da so vsi letaki do zadnjega pobrani. Ko je neki warden videl, s kako vnemo se zbira letake, mu je bilo žal, da jih je oddal policiji. Rekel je, da bi jih bil lahko prodal po šilingu vsakega. Letaki so bili v velikosti 12x8 palcev ter so nosili naslov: "Zad-j nji apel k razsodnosti od Hitlerja." Letaki omenjajo, da angle-j ški narod najbrže ni imel prilike slišati Hitlerjevega govora 19. julija, ki ga je govoril v par-1 lamentu in apeliral na angleški | narod, da naj bo pameten in naj se uda. Toda angleški narod do-1 bro pozna Hitlerjev govor, ker j so ga prinesli meščanski in po-! deželski časopisi. Po radiu soj prinesle angleške radio postaje; :elo angleško prestavo Hitlerjevega govora. Medtem je pa Anglija tako do-bro pripravljena za obrambo, ter je čelo podvzela korake, da se spremeni obrambo v "napadalno obrambo." To je, da so začeli s cest odstranjati barikade, ki so jih postavili tje, da bi preprečili Nemcem naglo prodiranje, če bi prišli na otočje.. Zdaj vidijo, da bi bile te zapreke samo v napotje njih lastni armadi. Anglija je začela izvajati staro tradicijo, da .je napad najboljša obramba, če ima dežela za to dovolj veliko armado in orožje. In ker ima Anglija zdaj dobro trenirano armado več milijonov mož, ni več tako v strahu pred invazijo Nemcev. ji' Berlin, 2. avg. — Sinoči je nek samcat angleški bombnik bombardiral znano nemško mesto Hanover. Bombe so padle v sredino mesta, ki so ubile več oseb in poškodovale več hiš. Toda nobena vojaška naprava ni bila zadeta. Angleški zrakoplovci so bombardirali tudi Norveško, Dansko in Nizozemsko. Pri tem so Angleži izgubili tri letala. j Grenoble, Francija, 1. avg. — Nemška armada, ki se nahaja v Franciji, se je začela pomikati proti obrežju in sicer vse od španske pa do belgijske meje. Kakih 23,000 mož oklopne divizije, ki jo. bila poslana v bližino španske meje, je dobila povelje, da se obrne in gre nazaj proti severu. Nemške oblasti so popolnoma ustavile pošto, brzojav ' in telefon med okupirano in ne-okupirano Francijo. Očividno je, da se Nemčija tukaj pripravlja za napad na Anglijo, toda vse se vrši v največji tajnosti. Akron, 1. avg.—Izmed 46 oseb, ki so se vozile na električ-no-gazolinskem vozu, ki se je pri Cuyahoga Falls zaletel v tovorni vlak, jih je bilo ubitih, ali jih je zgorelo 43. Pri življenju je ostal samo sprevodnik Shafer, strojevodja Murtaugh in železniški uslužbenec Tod Wonn, ki Se je vozil v delu za port 1 j ago in se rešil v zadnjem trenutku s skokom. Tudi sprevodnik se je rešil z skokom, ko je videl, da bo prišlo do karam-bola. Strojevodjo je pa sunek najbrže vrgel iz voza in je na nepojasnjen način prišel pri tem ob desno roko in desno nogo. Pe'nnsylvanija železnica je imela ta voz v prometu med Hudsonom in Akronom. Vozil je potnike od Hudsona, ki so prišli iz Clevelanda ali Pitts-burgh.a in so se tukaj morali presesti, če so se hoteli peljati v Akron. Vodstvo železnice se je izjavilo, da sta kriva nesreče sprevodnik in strojevodja, ki sta imela pismeno n a vodilo, da ustavita voz pri Silver Lake, kjer bi ga bila morala zapeljati na stransko progo, da bi od-I peljal mimo tovorni vlak, ki je' vozil iz Columbusa v Cleveland. Toda iz nepojasnjenega vzroka tega nista storila. Zdaj sta še preslaba, da bi se ju moglo za-slišati. Vseh 43 ponesrečenih oseb, moških, ženskih in otrok, je umrlo trenutno, ko jih je sunek zagnal na kup in ko se je zarila lokomotiva skoro do srede voza ter vse potnike enostavno zmečkala. Priče pravijo, da ni bilo slišati- iz voza nobenega glasu, kar znači, da so bili vsi ubiti na mestu in še prej, pred-' no so plameni objeli voz, ko se jc vnel gazo lin v tanku. To je bila ena največjih železniških nesreč v državi Ohio zadnjih 60 let. -<0- Vojvodinja si bo dala odrezati bradavico I • I New York. — V o j v o d i n j a Windsor, bivša Američanka Mrs. Simpson, si je najela za 9. septembra v bolnišnici Wiekersham celo nadstropje. Najetih je tudi že šest bolničark in en telesni stražnik. Vojvoda Windsor in njegova žena se bosta namreč ustavila tukaj, ko bosta na potu na Bahame. Ta čas bo vojvodinja porabila, da si bo dala odrezati malo bradavico pod ustmi. In ker je to gotovo zelo "nevarna" operacija, je najela kar šest bolničark. . —---o-- Južni pozdravi Od Smoky Mountains, Tenn. pošiljata pozdrave vsem prijateljem in znancem Louis in Frances Judnich. Najnovejše novice iz Jugoslavije po radiu nih od toče tudi mnogo ljudi in [celo nekaj smrtnih slučajev zaznamujejo. Toča je bila debela kot kurja jajca. Trgovska zveza z Rusijo in Jugoslavijo kaže najlepši razvoj, j Zastopniki obeh držav so v ne-i prestanih dogovorih in pričakuje se.dobrih rezultatov. Od hudourja narasla Savinja je spodnesla most prav ob času, ko' je vozil po njem kmet s parom konj drva. Most, konji, vozi j in voznik, vse je padlo v peneče valove. K sreči so se nahajali 'tam skavti, ki so planili v dero-jčo vodo ter vse rešili. Fantje so J bili deležni splošnega priznanja. Lausche-Udovich. Krepka, domača godba, ki jo je priredil dr. j Wm. Lausche za nešteto plošč, | je pač dosegla svetovni sloves, saj se razpošilja čez pol zemeljske oble. Evo najnovejših novic iz Ju-J goslavije: V ljubljanski Zvezi: bodo v kratkem dovršili ogro-j men spomenik kralju Aleksandru. Vsa umetniška dela so bila zasnovana po domačih umet-" nikih, Mirko šubicu in Dolinar- ju. i ■ Toča je pobila 17. julija vse pridelke od Spodnje štajerske tje do Belgrada. 'Poleg milijo-, nov dolarjev škode je bilo ranje- Naročnik M. I. Lah nam sporoča: "Vsak dan, tudi v nedeljo, od 9 do 10 zvečer, elevelandski čas, se razpošilja iz Beograda radijski program za Severno in Južno Ameri!l«o. Razpošiljanje' je po kratkih valovih. Kogar zanima, naj naravna radio na številko 1340. Včasih je sprejem dober, včasih pa zelo nejasen, ker je na eno stran Madrid, na drugo pa Berlin s svojo propagando. štirideset minut je srbohrvat-ski program, dvajset pa slovenski, ki vsebuje dnevne novice, kratko predavanje, potem pa petje, med katerim se slišijo pogosto plošče naših poznanih pevk Ameriška vlada je prijela 81 iemcev ob Panamskem prekopu B°vori se, da so imeli Nemci mnogo važnih del pri teh napravah. Vojni tajnik pravi, da so vse te govorice zelo pretirane. ■Washington, 1. avg. — Obla-1 Zed. držav so prijele 81 tuje--h agentov, ki so prišli ne-Ijfavnim potom v Panamsko M.."' . »e izda narodnosti Pfjetih tujezemcev, toda časo-J0 trdi, da so Nemci. Vojni vfl Stvimson zanikuje, da bi je i 'državljani pri obrambe-J delih na Panamskem preko-I Časopisje v Washingtonu je Jprineslo vest, da je 265 Nem-|Jelalo pri strategičnih delih Jj .a'lamskem prekopu in da °ddelek ameriške vlade ne »' ničesar glede tega. K tej |,Ci Je Yojni tajnik pripomnil, MP* mnogo pretirana ter da se Bf-Se delavce v tej zoni natan-||Preiskalo. časopisje je dol-if ado, da je dopustila načini Vl'šiti dela pri važnih IP^benih napravah ob preko-P " lia 80 bili celo najeti nem- ški inženirji, da so napravili razna dela, ki bi morala biti sicer največje tajnosti. Glede 81 prijetih tujezemskih agentov ni hotel vojni tajnik povedati drugega kot da so bili aretirani in so zdaj nadzorovani od naselniške oblasti, ki jih bo deportirala. Vojni tajnik Stimson je priznal, da je Panamski prekop danes največje važnosti in da ima vlada posebno pozornost nanj. Kakih 20,000 vojakov je zdaj tam v službi. Oba vhoda v prekop, to je od pacifične in atlantske strani, sta zavarovana z mi-nami. Kot se trdi, so prijeti tujezem-ci vojni begunci iz Evrope in ker nimajo svojih potnih listov v redu, se bo prisililo potniške družbe, ki so jih pripeljale sem, da I jih zopet odpeljejo, i ■O. 181 UK] v - Jpzavljani bodo morali pri registraciji povedati, čci If s« bili zadnjih pet let člani kakih organizacij, /I ki so v zvezi s tujimi vladami F^hington, D. C. — Na 27. ESta se bo pričela v Zed. dr-j|, re8istracija in odtisnje-Eg. Prstov kakih 3,600,000 it ^av'ljanov. Registracija moji ^ dovršena do 26. decem-II da Pričakuje, da se boji1.'''zadeti radevolje odzvali 'Sebe- ko bo prišel čas za I r Je pa registracija obve- llne pakega- bo vlada poiska-'X ! bi se ne registrirali in ° n o Str.0g0 kaznovala- Kdor i registrira zapade kazni ^ To ]6CeV Zapora in $100° je" J , . a kaznovani bodo samo se -iim dokaže, da so se ?dtegnili registraciji. J a tedna prej, predno se pri- ) I ^'stracija, bodo na razpo- !C, >)r' vseh 45,000 poštnih o> v deželi vprašalne listi- 0 bodo nedržavljani lahko lkak'h VZGli d°m0V in izp0l_ iffLJ1,01' zahtevajo vprašanja. liliito prišli registrirat na i b0 te Hstine oddali in i ° sla vsa stvar naglo izpod L.1Stin<> bo moral vsak za- |vak /egistriranec bo moral Str4 na vprašanj, kjer Ivf navesti ime, starost, L^tveno stanje, kraj in čas ».sit V države> sedanja Idr- V sedanJe stanje gle-išaZaVljanstva- Eno izmed |railj zahteva tudi odgovor,, t *'e£istriranec udejstvuje, I*6 zadnjih pet let udej-Iza -V bih' d™štvih ali orli tT' in v kakšni aktivno- le h-i b° odgovoriti v koli-L a ta organizacija, klub Itiči aktivn0 za prospeh lLJe aktivnosti v zvezi s ka-rozemsko vlado. I If, VprašanJa se bodo ti-F ^ede preteklega kriminal- I m °.rda registriranca, ra-£ n.)sih prometnih kršitev, |. ^rodstva> vojaške ali mor-|Vse Uzb^ v katerikoli deželi 14 n®državljani v starosti ina m°rali 0dgovo- Z . 5 v^ra^anJ in dati io i Za one pod 14 leti > vn?,1 ali Starši odgovori-Prašanja. Toda ko dose- žejo sami 14. leto, se bodo morali sami registrirati in dati odtise prstov. j Registracija in odtisi prstov ,je vse brezplačno, zato ni treba nobenemu kaj plačevati za to vpisovanje in odtise prstov. Vlada bo izdala vseh 15 vprašanj' v šestih jezikih, medtem ko bodo časopisi, ki izhajajo v tujezemskih jezikih, raztolmačili ta ,vprašanja svojim naročnikom. Vsak lojalen nedržavljan bo imel tozadevno vse varstvo postav Zed. držav in se ni treba nikomur bati kakega šikaniranja, j -o- Nemci bodo najprej razbili angleška pristanišča Berlin, 1. avg. — Nemci so spremenili taktiko napada na angleško otočje v toliko, da bodo začeli uničevati Angležem pristanišča in sicer drugega za drugim. To so pokazali, pravijo, z napadom na pristanišče Dover, kjer trdijo, da so potopili najmanj tri angleške ladje in uničili ali pokvarili vse naprave v pristanišču. Tako nameravajo Nemci sčasoma uničiti Angležem vsa pristanišča, radi česar bi bila vsa' angleška trgovina oziroma dovoz, iz tujezemstva ustavljen. Angli-j ja je pa navezana za obstoj popolnoma na inozemstvo za živila in druge potrebščine. -o- Nov grob V četrtek zvečer ob desetih je umrl v Lakeside bolnišnici Joseph Sercel, stanujoč na 6215 Glass Ave. Imel je. popravljal-nico čevljev na 6214 St. Clair Ave. Rojen je bil v Steelton, Pa., toda starši so ga vzeli nazaj v Evropo, odkoder se je pozneje zopet vrnil v Ameriko. Tukaj zapušča soprogo Jean-ette in hčer Phyllis. V starem kraju zapušča starše, dve sestri in mnogo .(sorodnikov. Bil je | član društva Naprej, št. 5 SNPJ. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Čas pogreba bo naznanjen pozneje. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 2, 1940 —na "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenne Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 fpr 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3o. Entered as second clasb matter January 5th, 190S, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «|gjg}D83 No. 181 Fri., Aug. 2, 1940 ........... .— ij Newburske novice j ............................ Iskrene besede našega ženstva V nedeljo 21. julija se je zbralo naše slovensko ženstvo na ameriških Brezjah, v Lemontu, 111., kjer so obdržavale svoj slovenski Tabor ali občni zbor. Več tisoč članic Slo venske ženske zveze se je zbralo to nedeljo na prijaznem lemontskem gričku. Zbrala jih je skupaj potreba, da v teh težkih in grenkih časih pošljejo k Mariji Pomagaj prošnjo, da bi nebeška Pomočnica še naprej varovala slovenski na rod. Pa tudi gorečo prošnjo, da bi zblazneli svet spregledal svoje zmote in vtakftil krvavi meč nazaj v nožnico, ker je vendar že dovolj nedolžne krvi prelite, ker je že dovolj nedolžnih otrok pomorjenih in osirotelih, ker je že dovolj brez-močnih žena in starčkov pognanih izpod domače strehe, na ceste ,na polje, v gozd, kjer tavajo brez cilja, ker nimajo več doma. Naprej ne vedo, nazaj ne smejo, ker jim je ljuti sovražnik zapalil hišo, razdejal ognjšiče. Te naše slovenske žene in dekleta so pošiljale goreče prošnje v nebo, da bi bila odvrnjena šiba lakote in vojske od naše ljube rojstne damovine. Pa vmes so vpletale tudi prošnje tudi za našo novo domovino, za naš slovenski rod tukaj. Čast vam, slovenske žene in dekleta! In potem so se zbrale pod vodstvom njih skrbne vodi-teljice-predsednice, gospe Marie Prisland k občnemu zboru, da se pogovere o svoji lepi organizaciji, o Slovenski ženski zvezi, da slišijo kremenite besede raznih govornic in govornikov, da si začrtajo pot za bodočnost, saj čaka še toliko dela naše slovensko ženstvo, ki podpira tri vogale našega slovenskega življa v tej novi domovini. Ob tej priliki je predsednica, ta vrla in plemenita slovenska žena, neugnana delavka za podvig slovenskega ženstva v Ameriki, gospa Marie Prisland, predložila zboru sledečo resolucijo, ki je polna krepkih in klenih besed in na katero lahko tudi vsi drugi ameriški Slovenci prisegamo: RESOLUCIJA "Z ozirom na to, da so sedaj vladajoči diktatorji totalitarnih držav napovedali neizprosen boj vsem demokracijam sveta ter napadajo in podjarmljujejo vsako državo, ki brezpogojno ne sprejme njihovih zahtev; "Z ozirom na to, da se ti diktatorji in njihovi režimi v svoji odločnosti da zrušijo vso demokracijo, poslužujejo brutalne sile. v obliki najmodernejšega orožja, teroriziranja, podkupovanja, lažnjivih svečanih obljub, potvarjanja resnice ter navajanja k nelojalnosti, sabotaži in izdajstvu; "Z ozirom na to, da so Združene države severo-ameri-ške najpopolnejša demokratska država, kar si jih je moglo do sedaj človeštvo ustanoviti in tudi obdržati, in ker je ta država do sedaj nad poldrugo stoletje služila kot zgled drugim narodom sveta v njihovem boju zoper zatiranje in za svobodo in, "Z ozirom na to, da so iste Združene države od svojega početka nudile pribežališče, kruha, zavetja in svobodo nebrojnemu številu izseJjenikov iz mnogih in različnih dežel, narodnosti in plemen, med katere spadamo tudi mi Slovenci in ostali Jugoslovani, in ker nam je\a gostoljubna dežela poleg drugih dobrin in ugodnosti svoje obsežne in blagoslovljene zemlje nudila tudi svoje državljanstvo z vsemi pravicami in prednostmi domačinov ter nam tako omogočila uveljavljanje naših sil in sposobnosti pri našem gospodarskem, verskem, političnem in narodnostnem udejstvovanju; "Me članice Slovenske ženske zveze v Ameriki, zbrane z drugimi ženami in možmi našega rodu in porekla na zborovanju v Lemontu, 111. danes 21. julija 1940 sprejemamo sledeče zaključke: "1. Da najodločnejše obsojamo početje diktatorjev, njihovih režimov, zastopnikov in najemnikov v njihovem prizadevanju uničiti demokracijo in zasužnjiti svobodne in inteligentne ljudi; "2. Da ponovno poudarjamo in javno izrazimo svojo neomajano lojalnost do zemlje, katero smo si izbrali za svojo, to je, Združene države ameriške, do njihove vlade in njihovih ustanov; "3. Da izrazimo svojo popolno pripravljenost ter da smatramo za svojo dolžnost, da odkritosrčno podpiramo to našo vlado pri njenem delu za zadostno narodno obrambo proti diktatorjem ali komurkoli, ter "4. Da se ta resolucija pošlje predsedniku Združenih držav, governerju državne vlade, katerim smatra vodstvo SŽZ za potrebno poslati. Marie Prisland, predsednica shoda, josephine Erjavec, tajnica shoda." :;e >:< >]t Ta resolucija je bila najprej prečitana na seji glavnega odbora Slovenske ženske zveze 20. julija 1940 ter soglasno odobrena od navzočih glavnih odbornic. Na zborovanju v Lemontu so resolucijo za sprejem priporočili sledeči: V imenu navzočih članic Slovenske ženske zveze je resolucijo priporočala Mrs. Albina Novak, urednica "Zarje." V Imenu navzočega moštva je priporočal sprejem resolucije Mr. Louis Žefran, trgovec iz Chicaga, 111. Za tukaj rojene članice Slovenske ženske zveze je re- Priprave so na dnevnem redu Obširne priprave za dan bla-goslovljenja nove cgerkve gredo vsak dan dalje. Danes nam je bilo povedano iz škofijskega urada, da pridejo škof že v soboto popoldne za prenos relikvij v spodnjo kapelo. Zato naj se ljudje pripravijo za sprejem škofa. Godba in društva naj bodo na mestu popoldne ob pol peti uri. Opravilo in prenos relikvij bo nekako o pol sedmih. Bolj natančno bomo povedali prihodnji teden. Odziv prihaja od daleč Celo iz Colorade prihaja nekaj ljudi za to veliko slavnost. Prišli pa bodo tudi od drugih vetrov. Prosimo, da nam naznanite, kateri imate kak prostor za prenočevane. Povejte to tajniku cerkvenega odbora, Mr. John Banbiču na 3528 E. 82nd St. Kdor more prenočiti katerega, bo s tem izkazal veliko dobroto ljudem od drugod. Bodite skrbni tudi drugi, da se pokaže prava gostoljubnost med nami. Še enkrat naznanjamo Da bodo ljudje gotovo vedeli, da ne bo kdo brez maše, zato poudarjamo, maše na 11. avgu $ta bodo ob 5, 6, 7, 8, 9 in v zgornji cerkvi nekako 10:30 Gornja cerkev bo odprta šele potem, ko bo blagoslovljena Ker bo tukaj več duhovnikov, bo skoraj gotovo še katera maša med zgoraj omenjenimi urami. Vse maše v spodnji cerkvi bodo isti dan kratke (pa saj dolge niso nikdar). Seveda ne kateri bi radi, da bi maša obstojala samo iz Dominus vobiscum in pa Ite missa est. Pa to ni prav. Izmed 168 ur na teden, katere imamo na razpolago, menda ne bo preveč, če darujemo ENO Bogu. "Posvečuj Gospodov dan!" ... , Kje so naši ljudje? Niti dve tretjini ljudi, kateri bi morali biti pri maši ob nedeljah, ne pride v našo cerkev sedaj. Kam gredo ljudje? Vem, da gredo nekateri ven na obisk. Ali so pa tudi pri maši, to je vprašanje? Ce ne, zakaj ne? Kako bodo pa njih računi enkrat tekli pred Bogom? "Za- katera je bila poprej v slovenskih rokah, dobila zopet slovenske gospodarje. Ne hodite daleč stran, kupujte v bližini, da se naselbina ne krši in zmanjšuje. Naše čestitke Lekanovi družini Zadnjo nedeljo, 28. julija, je bil v Fribourgu v Švici posvečen v mašnika Rev. Joseph Le-kan, sin dobro poznane in spo-81. cesti. Skoda, da so sedanje težke razmere preprečile navzočnost katerih domačih pri posvečenju. Ker niso mogli iti tja čez, so se zbrali vsi domači, najprej v cerkvi, kjer se je darovala velika maša za družino, pri kateri so tudi vsi prejeli sv. obhajilo, potem pa so se podali na dom staršev, kjer so na tih pa lep način praznovali ta veliki in srečni dan. Naše iskrene čestitke zlasti staršem. Če Bog da, čez eno leto, ko Father Le-kan pride nazaj v Ameriko, bomo pa praznovali vsi skupaj; cela fara se bo odzvala in počastila svojega sina, ki pride kot mašnik nazaj. Nova maša Priprave so v teku za prvo slovesno mašo v domači cerkvi, katero bo daroval 18. avgusta Rev. Gabriel Rus. Father Rus je bil posvečen lansko leto v Švici. Od tedaj naprej je nadaljeval svoje študije do majia meseca letos. Ko je bila ladja, na kateri je prihajal Father Rus nazaj v Ameriko, že na visokem morju, je bila skoraj torpedirana od nekih hajdukov. Končno je dospel srečno na ameriško obrežje in se podal v Dayton na duhovne vaje. Father Rus je namreč Marianist in ti imajo svoj glavni stan'v Dayton, O. Čez dva tedna pa pride v Cleveland, kjer živijo Rusovi na Rosewood Ave. Tudi tej družini naše najlepše in najiskrenejše' čestitke! GLAVNE CERKVENE ODBORNIKE OPOZARJAMO NA ODBOROVO SEJO V NEDELJO OB 11. GOTOVO PRIDITE VSI! Nikdar ni prav Komaj je nekaj tednov tega, kar smo tarnali, zlasti farmarji so cagovali, da ne bo nič zra- pomni, da posvečuješ Gospodov dan," pravi Bog sam v tretji zapovedi. Mar mislite, da se Bog šali? O ti vse ta male miši! Dvakrat! Kaj takega se pa že dolgo ni pripetilo našemu mežnarju. Veste, naš mežnar je zadnje čase tako bolj po strani gledal gradbo nove cerkve. Vedel je, da to pomeni za njega več dela, čeravno je včasih zaposlen, da komaj ve, kje se ga glava drži. Od vseh krajev kličejo: "John! Kje je to? Kjei je ono? John! Zakaj to, zakaj ono?" In med tem, ko si je on belil glavo, kako bi pridejal k dnevu par ur, da bi jih imel vsak vsaj 26, da bi mogel ustreči vsem pet tisočerim ljudem v fari, se mu je žena Ančka smejala, ker je vedela, kako se temu pomaga. Nekega dne, prejšnji teden, je Johnu žene zmanjkalo in ko ga pokličejo v St. Ann's hospital, mu pokažejo malega "janitor-čka," katerega mu je soproga podarila za 16-letnico poroke. Sedaj je zadeva rešena in John ima pomoč—to se pravi, čez 15 let jo bo imel—in bo torej lažje zdeloval pri svojem poslu. stlo, ker je premokro. Danes že vsi pravimo: "Dežja je potreba, dežja." Na, tu ga imaš (človeka), nikdar mu ni ravno prav. In zopet ni prav "Oče pravijo, da bi nam posodili vaš radio za nocoj." "Z veseljem. Imate morda party?" "Ne. Nekaj počitka bi radi imeli nocoj." Tg|ko je. Nekaj počitka bi marsikdo rad dobil, zlasti v poletnih nočnih urah, ko so vroče noči, da se slabo počiva pri najbolj ugodnem razpoloženju. To naj bi vsi ljudje vpoštevali, kadar imajo partije. Vsi radi vidimo mladino veselo. Zdi se mi pa, da ni potreba sredi noči kričati na vse grlo in cviliti, da sosedje v strahu vstajajo in ne vedo, ali je to nečloveško cviljenje od veselja, ali pa morda prešiče koljejo. Malo obzira moramo imeti v mestih, kjer živimo tako blizu drug drugega. He, lie, he! "There was a young man from the city, Who met what he thought was a kitty; kupili in sedaj prenovili vsega, da izgleda kot bi bil na novo zgrajen ta teden. Mi smo to že davno rekli: ne hoditi ven in si nalagati velikanske dolgove. Prenovite svoja domov j a, kateri jih še niste modernizirali. To vas bo stalo manj, obenem pa ste med svojimi ljudmi in v svoji prijazni okolici. Grdeno-vim moramo čestitati na tem napredku, kateri je zboljšal pogled na okolico. Smrt ne počiva In zopet se je oglasil tužni glas zvona, ki nam naznanja, da se je ločil nekdo od nas in se preselil v večnost. To pot je smrt našla še mlado ženo, Rose Mirtel, katera je bolehala par let. Pokojna je namreč naredila to napako, ki jo naredi 90 izmed 100, kateri imajo je-tiko. Ko so malo boljši, pa mislijo, da smejo takoj biti brez skrbi radi zdravja. Začnejo delati in se ravnati, kot da nikdar niso imeli te bolezni. Zato se ji je bolezen povrnila in jo končno spravila v prezgodnji grob. Pokojna zapušča moža, Josip Mirtel in pa sina in hčerko v prav tistih letih, ko potrebujejo mladi zanesljive materine roke in vodstva. Za njo so težave tega sveta minule. Naj ji da Bog plačilo za težki križ, ki ga je tukaj morala nositi. Naj počiva v miru. Njena molitev pa naj spremlja ostale, dokler se vsi ne snidejo pri Bogu. -o- Malo domače zabave Direktorij Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. je sklenil, da priredi v sobto 3. avgusta malo domače zabave za vse delavce in delavke, ki so delali na prireditvi 1. in 2. junija Na tej zabavi prav gotovo ne smemo pogrešati pridnih čebelic, ki so tako marljivo nosile skupaj, da nam je bilo mogoče zabeležiti tako lep pribitek, to so sledeči® Mr. Frank Segulin, Mrs. Ana česen, Mr. J. Ivančič, ml., Miss Elsie Desmond, Miss Irene Jazbec in Miss Elsie Smrtnik. Kolikor je pa vseh drugih delavcev jih ne morem napisati in našteti z imeni, ker ne vem za vse in če bi mogoče katerega izpustila, bi bil mogoče pa užaljen. Zatorej vas prosim vse delavce in delavke v imenu direktorija Slovenskega društvenega doma, da upoštevate to vabilo in pridete vsi delavci in delavke v soboto večer v dom, da se bomo skupno malo pozabavali na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Na svidenje, Odbor. Maplehajčanke odnesle prvenstvo. Da imamo tudi pri nas dobre balincarke, ste se lahko prepričale zadnjo nedeljo, ko so tekmovala med seboj tukajšnja društva. Zmago je odneslo društvo sv. Družine, to pa zato, ker so imeli med sabo dobro balin-carko. če se bo Mrs. Legan še v nedeljo tako postavila, potem imamo zmago že v žepu. Torej, kogar veseli* gledati zanimivo tekmo, naj pride v nedeljo pogledat v Maple Heights. Na svidenje v nedeljo, Antonia Kastelic. ze. Na tem koncertu bo W pana tudi naselbina Besseff Pa. in druge. Zato že danes J liram na vso slovensko javt1 da si omenjeni dan rezervi^*1® poseti koncert našega odli^"1 slovenskega pevca. čitali smo v listih, da se?ah Clevelandu organizirala Gls'^ na Matica, kar vsi z vesel 1 odobravamo. Zato vsa čast ^ mostojni Zarji, ki je storil 0 korak in s tem podaljšala nje naši kulturi. Ravno taW| ražamo vse priznanje g. ^^ za njegovo idejo in veliko K ^ tvovalno delo, ki ga vrši mi. Tudi naša naselbina %ra nima za vaše delovanje in • posetili vašo kulturno prirej v novembru. Za danes naa dovolj in pozdravljeni, |ia ■ John IIIIIIIIIIUIIIIIIIII Če verjamete al' pa ne IIIIIIIIIIUIIIIIIIII Kmetova mama (Mrs. Terf vit Kmet) so se pa po luftu «st< Zares, pa še notri v .čiikagcsto nice so se kar križale in zaknil prijemale, ko so to zvedela- S; jej," so majale z glavami• ko je znorela zdaj na stara leff'a matafiri z eroplani okrog,ln t se ji le če! Pa se ji je kaj v glavi ? Jaz ne bi šla v ves svet!" Take in enakeiVsa slišale po naselbini, ko se -blisk raznesla govorica, . Kmetova mama peljala Z.J planom na božjo pot. L 1 še mene je začelo a' strani samega firbca, kak" 118 dobri mami dopadlo tam P1^' J besi. V nedeljo sem jo^-naravnost vprašal, ko sva ,- So šla tam na letovišču o^J Chagrin, kjer ima pol da svoje poletne kempe iP^^j nas je Tone šubelj P°vJ|krja špagete, ki jih je sam pripravil, zagvišno da to ne spada sem za sePteli se že poslovila, dobro p°fpite pripravila in gledala Pr'| tja kdaj se pripelje Grdino^fal , zina. jedo Pa nič! Bil je že skleni, da se odpeljem na kolodvori-neta pa odnikoder. Kaj le'l, pravim? Tonetu sem •" mislih povedala nekaj K l'°Vi Lem pa so dekleta poklic^a č; sij in sem naglo drevil*1,3llra lodvor. Saj veš, Jack, d|«aj tje prišla ravno ob prave% da sem vlak zamudila. , L Po. čka, kaj bo pa zdaj? kar nazaj na naš ljubi ,0( Tako me je imelo, da b> ?rim najraje zjokala, malo ' j ' malo pa kar tako, ker se^l . • leta pripravljala na to jS^L: zdaj sem pa doma ostala. « čakaj Tonček, sem reki0'' va še prišla skupaj! ^ i?jj# Potem sem pa Jakši^, ^ čko poklicala in jo vp^'^0 nasvet, ker ona se zna Ict^j iz vsake zagate. Menda Jh „ ga navadila od našega v ki je njej za moža. An<^J0X( kar križala, sem natanc J^ la po telefonu, ko je zv{% ko sem sirota ostala d^OXl je rekla: "Mama, kar l^j sedite in čakajte! Vi bo^1' 4 v Lemontu!" Eno figo ^.HJ S| si mislila, ko so pa že danski vlaki odšli, ki bi jh vočasno pripeljali k M^PUO magaj. Pa če je Ančka jTOji kla, morda se bo pa r' v napravilo, sem si m i si i'j jjj (Pa še jutri en m® Ta novica se je hitro, kot vest o prihodu Turkov, raznesla po fari in čestitanja in dobrih voščil je bilo na kupe. Tudi mi se klanjamo malemu janitorju in staršem. Nekaj napredka « Mr. in Mrs. John Rogel sta kupila svoj dom na 81. cesti. To nas jako veseli, da je hiša, He gave it a pat, And said: 'Nice little cat'—" And they burned up his clothes out of pity. Iz stare nova hiša Kaj se da napraviti iz stare hiše, nam kaže Louis Grdenov dom. Stal je tam "haus," kateri je najbrže videl še predsednika Lincolna. Grdenovi so ga solucijo priporočala gdč. Frances Mlakar, predsednica podružnice št. 30 iz Aurora, 111. V imenu mladega naraščaja, včlanjenega v Slovenski ženski zvezi je resolucijo priporočala gdč. Albina Jančar, predsednica mladinskega oddelka Zveze. Piknik dr. Euclid SDZ Prihodnjo nedeljo 4. avgusta priredi društvo Euclid št. 29 SDZ piknik pri Zupnačiču na Lakeland (St. Clair Ave.), to je poleg slovenske "fondre" v Eu-clidu. Piknik se prireja v bližini, tako rekoč skoro doma in to pa zato, da bo vsakemu dana prilika, da se lahko udeleži, ker ne bo nobene sitnosti s transportacijo, saj veste, da vozi bus ravno mimo tega prostora. Kaj vse bomo imeli na tem pikniku vam ne bom podrobneje opisaval, saj sami veste kaj se navadno dobi na pikniku. Vabim cenjeno članstvo društev Slovenske dobrodelne zveze in splošno občinstvo, da posetite piknik društva Euclid v nedeljo popoldne. F. Požar. Balincarska tekma v Maple Hts. V nedeljo 4. avgusta ob pol dveh popoldne se bo tukaj pri nas vršila balincarska tekma, ki bo zelo zanimvia, kajti udarila se bosta za prvenstvo dva Gospodinjska kluba in sicer klub iz Maple Heights in pa klub iz Prince Ave. Vemo, da so Jutorvčanke hude balincarke, ampak za v nedeljo smo pa kar gotove,da bomo. Na skupni piknik SMZ Vsi prijatelji atletike in drugih športnih zabav posebno pa člani in prijatelji S. M. Z. ste že gotovo slišali, da je sklenil glavni odbor naše organizacije, da priredijo vse podružnice piknik dne 4. avgusta v Barbertonu. Na programu bodo različne zabave za stare in mlade. Ena najbolj imenitnih točk bo "soft-ball game" med člani podružnice št. 1 in podružnice št. 3 iz Cle-velanda. Zmagovalci bodo deležni en polovnjak ječmenovca. Kakor sem slišal je Frank Benčina od št. 3 že govoril kako ga bodo pili. Slišal sem tudi od Frank Dechmana od št. 1, kateri se je izrazil tako: "Clevelandčani so fini fantje eno krugelco ga bo dobil vsak igralec št. 3. Sodček bo pa pri nas ostal." Torej Clevelandčani le glejte, ker vas bomo porazili. Za ples bo igrala Kristoff orkestra. Naj bi omenil, da so vsi godbeniki člani naše S. M. Z. Med navzoči vam bo tudi častni konzul kraljevine Jugoslavije, Dr. James W. Mally. Torej prav prijazno se vabi vse znance prijatelje od blizu in daleč. Pridite v nedeljo 4. avgusta na Novakove prostore na Sherman Road v Barberton, Ohio in boste gotovo veseli. Na svidenje. Poročevalec. --—o- Razno iz Girarda Pregovor pravi: "Noč in dan so odprta groba vrata." Neizprosna smrt jei pretrgala nit življenja naši pionirki, Mrs Frank Klešnik. Doma je bila iz vasi Zalog pri Devici Mariji v Polju. V naši naselbini je biva la 33 let. Tako pada list za listom in naša generacija se počasi bliža svojemu koncu. Naj ji bo mirna in rahla ameriška kemija. Naši fantje so se tudi nekam skorajžili in so si poiskali svoje življenske družice. Edward Brades je obljubil Mici Turk, da jo bo vedno rad imel. Jože Umek je rekel Margaret Masle:" Ti boš pa moja za vedno." John Ivančič si je izbral mlado zalo Slovanko ukrajinske narodnosti. Tako so sedaj vsi veseli pri svojih družicah in Bog daj, da bi bilo vedno tako. Tony Gabrovšek pa sedaj pri pravija bodočnost svoji družici, šel je v sosednje mestece Niles, kjer si je utrgal zalo vrtnico, ki jo bo prihodnji mesec pripeljal pred oltar. Torej vidike, da smo Girardčani jako delavni to leto. Pripravljamo se tudi za cerkveni bazar, kjer bomo imeli slovenski večer v sredo 21. avgusta. Ena največjih prireditev pa bo v soboto 21. septembra, ko bo naša naselbina praznovala narodni praznik naše lepe slovenske pesmi, ko bo zopet po osmih letih posetil našo naselbino naš nepozabni slavček, g. Anton šubelj. Ta večer nam bo podal krasen koncert kakor ga zna le on. že sedaj vlada velikansko zanimanje za ta koncert. In tudi naši rojaki iz Clevelanda in bele Ljubljane so nam obljubili, da nas obiščejo omenjeni večer, da se bomo skupaj veselili v krogu našega slavčka. Za ta koncert sodelujejo društva kakor Slovenski narodni dom, Gospodinjski klub, podružnica Slovenske ženske zveže in podružnica Slovenske moške zve- "" R i »'"il ■ ii* WINNETOU F* nemikcm Url mik« K. ttMTa |ičn?emu se smejite, meššurs? edi človek trideset let pri seJah, mu pač oči opešajo! rjlaf Je, z očali na nosu dobro 3Sefiti, ko pa brez očal zgre- iril(st0 Prav ste povedali, sir!" ji| smejal debeli možicelj. t&¥° bi racl vedel, kaj bodete gua> da vas takole iznenada 0 pde tolpa rdečkarjev! Pre- osnažite očala in si jih t mf: j hn . - j pf, u°ste z zrnom strelja- f° višino, sir? ' sem se mu 3 ifoC Pravega prerijskega lila-1! sram streljati z k° strelJanje J'e za fflkofPak' sir, takega strela rž»C Videl!" Se je čudil- ko^! samo slučajno Ja4 ! D°volj je, ver- i At!am! Zdi se mi> da ste j! ' n^oliko potegniti. or' t prosim nekoliko z ; viija]Jale na stran!" 110 I i Je na kraj» kJer s0 jjl°vi kopit posebno do- f, , m» Poiskal v žepu papir o |omeril na sledove. r, t" Je tak°> kakor sem si »JLJl pravil zamišljen. 0 Y Gjte' ali ste gospodar kl|«a casa? Ali mislite poto-:V M Vn°st k Tetonom?" k' Xaj Vprašate?" raV«T --! Ali bi utegnili spo- a. Ijezditi še kam dru-tfičf bi Škoden človek gem in lgh. a t".^ kar hočem." L. se^l Nekaj vam bom -oV^ljaij^ hip pa pra_ eS specials kši/nday-Saturday vp^. No. 1 New .afelOlbs.....18C ^fafe Matches, An3°xes...........14c zv#r Farina, r leP| p„ ...........AJl/ 1 bo^aper, sheetspkgs. ...10c M Holl Butter, lb. 29c M1Xy SoaP> 3 Bars 16c TMh food store ^1100 E. 63rd St. a )e M p»ii»:iit»iiiiiiiiii»i»tiin}i>i»iiiit»»in»»»»»m»ii»iiiiiiiiiiimm»iniiiiitt» J02E GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU «nmmmnimnnmmmttmim»»mmmmtim»imimimiimmwuniimm«8tt alo zn» ;anc vil: "Ali ste že kedaj čuli o debelem Fred Walker ju?" "Cul sem že, videl pa ga še nisem. Dober westman je, e-den najboljših stezosledcev gorovja, več indijanskih narečij govori." "Jaz sem Fred Walker." "Res —? Bi si bil lahko prav za prav že sam mislil, da ste. Tule, moja roka! Zelo me veseli, da sem se spoznal z vami, sir!" "Zares—? No, morebiti se bova še bolje spoznala —. Pa da Vam povem, kaj bi rad! Z nekim Hallerjem se moram namreč nujno pomeniti. Saj me razumete —. Vodja je tatinske in roparske družbe, prej je "deloval" na vzhodu, marsikak vlom in napad ima tam na vesti. Sedaj pa se je umaknil s svojo družbo na za-pad. Šel sem za njim. Tale papir je natančno pomerjen po zadnjih kopitih njegovega konja in ker Haller na desno nogo še-pa, sem prepričan, da je istoveten z vodjo railtroublerjev, ki so sinoči tule vlak napadli." "Haller —? Kako mu je i-me?" "Samuel. Sam mu navadno pravijo. Seveda pa si nadene po potrebi tudi druga imena." "Samuel Haller? Cul sem o njem. Ali ni bil knjigovodja pri .petrolejskem kralju Rallo-wu? Ušel je gospodarju s polno blagajno." "Tisti je! Zapeljal in pregovoril je blagajnika in zbežal z njim. Seveda ga je med potom ustrelil in sam vtaknil denar, v žep. Policija ga je zasledovala, ustrelil je dva konsta-bla, ki sta ga prijela. V New Orleansu so ga že imeli, v .trenutku, ko se je ukrcal. Pa spet jim je ušel, ubil je jetničarja. Umaknil se je na zapad. Zapad je bila njegova edina rešitev, ker se na vzhodu ne sme več pokazati in ker ni imel več denarja. Rop so mu namreč odvzeli. Od tedaj kopiči zločin na zločin, dozorel zločinec je in čas je že, da ga uženemo." "In vi ga iščete?" "Da. Moj mora biti, živ ali mrtev." "Ali imata osebne račune?" Molčal je in gledal pred sebe. Razumel sem ga, vedel sem, zakaj išče Hallerja. Po kratkem molku je odgovoril : "Ne govorim rad o tem, sir! Morebiti vam pozneje kedaj povem, kako je, ko se bova bolje poznala. In upam, da se bova. Ali ni čudno naključje, da se peljem prav s tem vlakom in pridem prav na mesto, kjer je nekaj ur pred "deloval" Haller —? In ali ni tudi to čudno, bi rekel, srečno naključje, da tudi vi potujete z istim vlakom? Čeprav je bil Haller tukaj, bi ga bil vkljub temu še dolgo iskal, da me niste vi na njega opozorili. Da vodja railtroublerjev šepa in da jezdi vranca, tega bi ne bil našel —. In vendar je prav to tisto, kar je za mene najbolj važno. Vem namreč, da Haller šepa in da jezdi rjav-ca. Zapustil bom vlak in ga zasledoval. Ali bi me spremljali, sir?" "Jaz—? Greenhorn—?" sem se nasmehnil. "Pshaw—! Ne smete mi za meriti tiste besede! Kajti vaša zunanjost je res taka, da bi vas vsak človek imel za greenhorna za salonskega westmana, nikdar pa ne za pravega prerijskega človeka. In povrh tisto streljanje —! Vse življenje še ni-; sem videl človeka, ki se s šči-1 palnikom na nosu postavi sem le na tale stari travnik, da strelja za ptičem, ki pa mu medtem I zleti —. Iz hiše se napotim na trg, kjer si ogledam spomenik Ivan Cankarja. Pisatelj sedi zamišljen, kot da se pripravlja na kako novo povest, ali pa razmišlja Podobe iz sanj. Glava tega spomenika je zelo podobna bronasti sohi, ki se nahaja v J. K. Vrtu v Clevelandu. Pred Cankarjevim spomenikom sem razmišljal o prepirih in škandalu, ki ga je povzročila tist^ Cankarjeva soha; prek-lanja in besedičenja je bilo zelo dosti, veliko preveč in Cankarjevo ime je bilo preveč ponižano. Pa je že tako, da brez prepira pri Slovencih ne gre, kot ne pri Slovanih sploh. Koncem konca je pa tako: Ko bi ne bilo prepira, bi najbrže ne bilo tudi J. K. Vrta; v teh prepirih so se bistrili pojmi in končno izbistrili. Ime Ivana Cankarja bo pa zdaj tem bolj upoštevano in ga bodo poslej poznali tudi Amerikanci, kar bi ga drugače ne. V uradu vrhniškega župana sem potem izročil g. Hrenu, županu Vrhnike, fotografijo Cankarjevega spomenika v J. K. Vrtu. G. župan je bil tega prav vesel, ter rekel, da bo ta slika poslej krasila njegov urad, kjer si bodo Vrhničani lahko ogledali, kakšen spomenik so postavili Cankarju ameriški Slovenci. Pohvalno se je izrazil o spomeniku ter se v imenu Vrhnike zahvalil za tako počastitev Ivana Cankarja. V tem je prišlo v županov urad več odličnih Vrhničanov, katerim je g. župan pojasnil zakaj sem prišel in kaj sem prinesel. Vsi so bili prav veseli, ter so z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje požrtvovalno delo cleve-landskih Slovencev, ki so Cankarju postavili tako lep flpome- nik.' *»* ..... Ker sem imel še par obiskov v načrtu, je g. župan Hren naročil svojemu tajniku Jerini, da me spremlja vse povsod, kamor si bom želel, češ, da sem za danes gost Vrhnike; pri tem me je pa povabil, da dalj časa ostanem na Vrhniki. Žal, da ni bilo mogoče. Le toliko sem si ga vzel, da sem obiskal dr. Fra-njo Šabca, zdravnika na Vrhniki, ki ima tu v Clevelandu brata, g. Antona šabca, urednika Enakopravnosti, potem še Jesenkotove, da jim sporočim o očetu, ki se nahaja v Girardu, nakar sem se odpeljal s kolesom v Bevke. Tudi tja me je spremil postrežljivi g. Jerina, ki je dosledno izpolnil naročilo g. župana. Ker je im^l tudi on kolo, je bila vožnja prav zanimiva in kratkočasna, tako, da eva bila kar prehitro v Bevkah V Bevkah sva se potem ustavila pri Petkovškovih, kjer je rojstni dom Marijance Kuhar-jeve. Žal ni bilo nobenega doma, vsi so bili na senožeti. Za-hvalivši se g. Jerinatu za spremstvo in pa g. županu za postrežbo, sem sedel naekolo ter se preko Morosta vrnil domov. V Ljubljani sem potem še obiskal pisatelja g. F. S. Finžgar-ja, kjer sem se srečal z pisateljem g. Jalenom, se zglasil še pri ljubljanskemu županu, kakor sem mu že preje obljubil, nato pa napravil še nekaj drugih obiskov; žal, da nisem mo gel vseh, ker čas me je prehitel Poleg drugih izletov sem tu la na njem slika Baragovega spomenika. Tako je cleveland-ska slavnost v J. K. Vrtu pripomogla k obsežni razstavi v Grobljah. Le malo časa mi je še preostaja lo, da sem obiskal še enkrat domače kraje, župno cerkev sv. Vida, žalostno goro in še druge kraje moje mladosti, potem sem jo pa z mojimi bodočimi sopotniki v Ameriko, krenil na Brezje k Mariji Pomagaj. Ne vem kdo je že sprožil idejo, da bi šli tja, dasi sem jaz itak mislil, da moram še na Brezje in Bled ter sem prvotno mislil, da bi šel še na Triglav, kar mi pa ni uspelo. Nekega jutra se odpeljemo z gorenjskim vlakom, dr. Trdan in g. Slapšak, ki sta bila namenjena na obisk v Ameriko, pa ga. Frančiška Princ, ki se je po daljših počitnicah vračala nazaj k svojemu Pavletu in pa jaz. Dr. Trdan je to četvorico krstil z šatiriperesno deteljico, češ, zdaj bomo vedno skupaj, pa moramo imeti primerno ime. V Otočah smo izstopili ter se potem z kolesljem odpeljali na Brezje, kjer kraljuje zaščitni-ca slovenskega naroda, Marija Pomagaj. V mogočnem krasnem svetišču, ki je eno izmed najlepših na Kranjskem, smo pokleknili pred oltar Marijin, dr. Trdan pa se je brž prijavil za sv. mašo, katero je kmalu potem pričel, tako, da smo bili pri njegovi maši. Kras in pa dragocenost Marijinega svetišča na Brezjah je čudovito lepa podoba Marijina, katero je 1. 1814 naslikal Leopold Layer. Kar neverjetno se zdi, da bi človeške roke bile zmožne kaj tako lepega napraviti. Nebeško lep in ljubezniv je Marijin obraz tako, da slehernega, ki jo gleda kar očara. Postanek te slike je dokaj čuden in zanimiv. Za časa francoske okupacije, ko so Francozi zasedli tudi naše kraje, je živel slikar Leopold Layer, katerega so razmere prisilile, da je pričel ponarejati denar; ni bilo drugače, ako je hotel, da se preživi. Francozi so kmalu prišli slikarju na sled ter ga obsodili na smrt na vešala; po prizadevanju nekega francoskega generala pa je bil pomiloščen v večletno ječo. V tem žalostnem stanju je Layer obljubil, da bo zastonj preslikal skromno kapelico na Brezjah ter napravil novo podobo Marije Pomagaj. Ko je to obljubil je bil uslišan — prost je bil ječe. Svojo obljubo je potem dobesedno držal ter naslikal Marijo, kakršna je danes, ter se ji poklanja slovenski narod dan za dnem, ko hiti na to najimenitnejšo božjo pot v Sloveniji. Iz Brezij smo se potem odpeljali na Bled, potem z čolnom na otok bleski, ki je res kinč nebeški; od tam smo občudovali krasno okolico, potem pa se odpeljali h Bohinjskemu jezeru. Že proti večeru smo se odpeljali z vlakom proti Ljubljani, kjer smo med potjo zagledali, da vihrajo na kolodvorih črne zastave. Kdo je umrl? Pripeljemo se do Št. Vida, kjer je izstopil dr. Trdan ter se takoj vrnil k vlaku z žalostno novico, da je umrl nadškof dr. A. B. Jeglič. Ni mogoče! smo vzkliknili skoro bolestno. Pa kljub visoki starosti še tako živahen, še podpisal se je, zdaj pa je mirno počival med gorečimi svečami. V petek 2. julija, ko je napočil dan, je Gospod poklical svojega zvestega služabnika, v večnost, da ga nagradi za veliko delo, ki ga je vršil za čast božjo ter verni slovenski narod. Posegel sem po kropilniku in ga pokropil. V pondeljek 5. julija sem šel na pogreb, ki je bil tak, kakršnega Ljubljana še ni videla. To ni bil le žalni sprevod, ampak ogromna manifestacija slovenskega naroda svojemu voditelju, ki ga je iz srca ljubil, še pred pogrebom sem hitel k g. Jakacu ter ga prosil, da vzame nadškofov pogreb na film, da ga ponesem v Ameriko, da ga tudi naši ameriški Slovenci vidijo. G. Jakac mi je to rade-volje ugodil. Drugi dan 6. julija je bil naš odhod. Slovo od domačih, ki je bilo kaj težko, potem pa hajdi na kolodvor, kamor so me spremili domači, nato v Ljubljano, kjer je na glavnem kolodvoru že čakal dr. Trdan, nato je prišla še ga. Princova, nazadnje še g. Slapšak, potem pa z Bogom Ljubljana. Vlak je naglo drvel preko lepe Gorenjske ; v Jesenicah smo se poslovili še od Jugoslavije, nato preko Avstrije v Nemčijo, kjer smo se še isti večer pripeljali v Monakovo; tam smo se po okrepčilu p rese d li na drugi vlak ter se odpeljali v Kolin, kjer smo si še ogledali slavno-znano Kolinsko stolico, v kateri kakor pravijo, počivajo zemeljski ostanki sv. Treh kraljev. Cerkev je krasna in tudi ogromna, le temna je preveč, kakor so vse gotske stavbe. Tu sem je pred več leti priromal dr. Andrej Karlin, poznejši škof tržaški, ki je potem spisal knjigo "V Kelmorajn," katero je izdala družba sv. Mohorja. Knjigo sem jaz z velikim zanimanjem čital in ravno tu je bil povod, da sem se odločil za Kolin ali Kelmorajn in z menoj vred tudi ostala družba. Iz Kolina smo se odpeljali v Bremen, potem pa v Bremenhaven, kjer smo se 9. julija vkrcali na krasni parnik Bremen in dne 15. julija srečno prispeli v New York, drugi dan popoldne pa v Cleveland. Tu je bilo moje potovanje, ki je trajalo od petka, 9. aprila, pa do petka, 16. julija, povsem zaključeno. Lepo in zanimivo je bilo to potovanje "Po širokem svetu," ki se je povsem srečno izteklo. Krasne in znamenite kraje sem videl, med katerimi je bila v prvi vrsti Sveta dežela. Tja mi često uhaja moj duh, v ono lepo deželo, domovino Gospodovo, kjer valovi Genezareško jezero, uhaja mi v Jeruzalem in na Oljsko goro, kjer je bilo začeto in skončano odrešenje človeškega rodu. Pri opisu po Sloveniji sem dosti skrajšal, kjer se mi ni videlo na dolgo razkladati, ko so že izletnice S. Ž. Z. tako lepo opisale; vrnitev v Ameriko pa dr. Trdan. Več pa sem posvetil pozornosti krajem, ki so našim rojakom malo ali nič znani. K—O—N—E—C posebnosti za ta teden funt Lepi grahasti piščanci ...,28c Grahaste kokoši ..........25c Pork chops ..............29c Sliced bacon .............21c Cista domača mast .......11c Teletina za filanje........16c Teletina za pohat ........28c Govedina za juho . . .......14c Pot roast ................22c Novo domače kislo zelje ... 6c Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. Stalno delo dobi ženska v starosti od 25 do 45 let. Delo je pri slovenski družini; ostane lahko čez noč. Sposobna mora biti za hišna dela. Za pojasnila vprašajte na 6108 St. Clair Ave. (Jul. 31, Aug. 2, 5.) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 sobe, v 1. nadstropju; sončno in svetlo, brez kopališča. Se odda mirni stranki. Najemnina samo $14. Vprašajte na 6223 Glass Ave. (181) Rojaki, pozor! Izvanredna prilika se nudi hitremu kupcu. Hiša 7 sob, kopališče, furnez, velika klet. Se proda za samo $2,200. Oglasite se po^6 zvečer na 1151 E. 71st St. (182) 1913—1939 ZADRUŽNE POSEBNOSTI Danes in jutri LIFEBUOY, 3 za .......17^ SPRY, velika kanta .....19^ LUX TOILET SOAP, 3 za 17^ WHEATIES, 2 za ..... .23^ MACARONY, 3 funte za SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA Tri trgovine BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NEPOZABLJENE HČERE IN SESTRE MARY ROMIH ki je za vedno zaspala dne 2. avgusta 1939. Dolgo eno leto je za nami, ker tebe hčerka, sestra ni več viecl nami; vzela te je neizprosna smrt, in pustila grob odprt. V miru, božjem sladko počivaj, v kraju večnega miru, lepše tam ti sonce sije, j)rosi tam Boga za nas. žalujoči ostali: MARTIN, LUCIJA starša; LUCILE, sestra. Cleveland, O., 2. avg. 1940. TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. mandel drug co. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. j« CZXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX] VICTOR — BLUEBIRD — DECCA slovenske gramofonske plosce se dobi pri Snow Bros. Radio Co. 13914 St. Clair Ave. Velika zaloga električnih produktov do najnižjih cenah. VOCALION — COLUMBIA — BRUNSWICK Vprašajte za MR. JOHN CERNE P0BIJTE TE MUHE! FLY-DED ubije muhe, veše, komarje, mravlje, grile. .v 6 unč kanta 10^ 16 unč kanta 20<" 32 unč kanta 35^ P0BIJTE TE STENICE! —V celjski bolnišnici je umrl 39 letni Pečnik Franc iz Velike Pirešice. MALI OGLASI di napravil izlet v Grobi je pri Domžalah, kjer sem si ogledal Misojonsko razstavo, kjer so me posebno zanimali predmeti, ki so bili nekdaj last škofa Baraga, tako palica, biret in še drugi predmeti. Na tej razstavi sem videl tudi Spominsko knjigo, ki je bila izdana ob priliki odkritja Baragovega spomenika v Clevelandu, potem slike iz te slavnosti ter tisti "Pass" ali tedenski vozni listek, ki ga je izdala cestna železnica v Clevelandu, ter je bi- je bilo tako. Ko se z go. Princ pripeljeva na glavni kolodvor, sva videla, da je vsa Ljubljana zavita v žalno obleko — črne zastave so vihrale od vse povsod. Takoj sva se z go. Princovo napotila v škofijsko palačo, kjer je ležal na mrtvaškem odru v popolnem škofovskem ornatu z znaki nadškofa, nepozabni vladika Slovencev, nadškof Jeglič. Pet dni prej sem govoril z njim, ter je bil Delo dobi pošten delavec na mali farmi. Plača po dogovoru. Za naslov se izve v uradu tega lista. (181) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, tnb-6018 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 BUG-DEI) je uspešna metoda, da se iznebite stenic jajec. 6 unč kanta 10^? 16 unč kanta 20^ MUHALNIKI iz kavčuga ali žice vsak Iz kavčuga ali fiber vsak Izplača se kupovati pri TAYLOR VARIETY 5 AND 10* to $1.00 STORE 6714-16 St. Clair Ave. SLOVENSKO PODJETJE Bliss road coal & supply co. Najboljši premog In drva. Pokličite KEntnore 0808 28290 ST. CLAIR AVE. NA RIBJO PEČENKO! Frank in Rose Mihčič vljudno vabita na okusno ribjo pečenko danes večer. Na razpolago bo tudi sveže 6% pivo, vino in žganje. Se toplo priporočata za obilen obisk. MIHCIC CAFE 7114 St. Clair Ave. Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR um ST. CLAIR AV®. HEnderaon 1128 » t Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEndlerson 2978 Priporoča se za selitev pohištva, pian, kakor tudi električnih ledenic s popolnim jamčenjem dobre poslužbe. Tudi se priporoča, da vas peljemo z velikim udobnim trukom na izlete, piknike, kamor je vaša želja OBLAK MOVER Urad: 6122 St. Clair Ave. HEnderson 2730 1161 E. 61st St. AMERIŠKA DOMOVINA. AUGUST 2, 1940. 'i i THE Hew- MAYTAG Maifoi WASHER [jfi^ THE 'l | ELECTHKAL LEAGUE J \ OF CLEVELAND / I WO I AMERIŠKA DOMoVtNA, AUGUST 2, 1940 gal jok. "Ne zavedaš se, Kristina, kako rad te imam." Skril ji je obraz na ramo. "če bi se zavedala in me res rada imela, bi vendar stopila k Lavransu in ga lepo prosila —" "Ne morem," je zaihtelo dekle, "nikdar ne bi mogla imeti kakega moža tako hudo rada, da bi se radi njega postavila staršem po robu." Tipala je za njegovim obrazom pod kapuco in težko jekleno čelado. "Nikar tako ne jokaj, Arne, moj najljubši prijatelj —" "Na tedaj tole," je rekel čez trenotek in ji izročil majhno srebrno zaponko, "in misli pogosto name, kajti jaz nikdar ne bom pozabil ne tebe, ne svojega gorja ko sta se pozdravila. "Pravkar da si doli v Oslu vendarle pri-sem srečal Arneta z Brekkena šel na pravo pot." — vidim, da si jokala. Zdaj se "(), tisto pa tisto," je dejal pa le malo nasmej, ker sem se Bentein in se rezgetaje zakro-vrnil — tudi midva sva bila pri- hotal. "Da sem prišel na pra-jatelja od mladih nog, jeli?" vo pot, si rekla? Godilo se mi "Slaba zamenjava, če zanj je kot svinji med pšenico na dobimo tebe v dolino," je osor- njivi, Kristina — in konec je no rekla Kristina. Benteina že bil isti, spodili so" me s krikom od nekdaj ni mogla. "In tako in vikom. Tako, tako, tako. bodo mnogi mislili, se bojim. Nima kdo ve kakega veselja s Tvoj ded je bil že tako vesel, svojim potomcem, moj ded. Ali si se__zaklela, da boš tako hitro hodila?" "Zebe me," je rekla Kristina na kratko. "Kako pa šele mene," je rekel duhovnik. "Na sebi imam le to, kar vidiš — plašč sem moral prodati za pivo in jed v Malem Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI VENEC "Lepo, da si prišla ob tem zoprnem vremenu," je dejal. "Huje zate, ki boš jahal tako dolgo pot. In tako pozno zvečer si .odrinil z doma?" je vprašala. "Jon me je povabil, naj spim nocoj na Loptsgaardu," je odvrnil Arne. "Mislil sem, da boš laže prišla ob tem dnevnem času." Stala sta trenotek molče. Kristini se je zdelo, da še nikdar poprej ni videla, kako lep je Arne. Nosil je gladko jekleno čelado, pod njo pa rjavo volneno kapuco, ki se mu je tesno oprijemala obraza in mu padala čez pileča; pod njo mu je bil obraz tako svetel in zal. Njegov usnjati opr-snik je bil star, marogast od rje in opraskan od oklepa, ki ga je bil njegov oče nosil preko njega — Arne je dobil oprsnik od njega — vendar se je dobro prilegal njegovemu vitkemu, prožnemu in krepkemu telesu. Nosil je meč ob strani in kopje v rokah — drugo orožje pa je viselo ob sedlu. Bil je zdaj odrasel mož in pravi korenjak. Položila mu je roko na ramo in rekla: "Ali se spominjaš, Arne, da si me nekoč pobaral, če sodim, da si prav tako vrl fant kot Simon Andresson? Zdaj preden se ločiva, bi ti rada nekaj povedala, in sicer tole: da ga za prav toliko prekašaš v lepoti in nastopu, za kolikor ga po rojstvu in bogastvu više cenijo ljudje, ki so jim take stvari največ na svetu." "čemu mi to pripoveduješ?" je vprašal Arne brez sape. "Ker mi je brat Edvin na srce položil, da moramo biti Bogu hvaležni za njegove dobre dari, da pa ne smemo biti kot žena, ki se je razjokala, ker ni jmela loncev, ko ji je sveti Olaf pomnožil meso — torej nikar ne žaluj radi tega, da ti Bog ni dal prav toliko bogastva kot telesnih vrlin." "To si mi torej hotela povedati?" je rekel Arne. In ko je molčala, je dejal: "Jaz pa bi rad zvedel, koga bi rajši imela za moža, mene ali onega ?" "Tebe, kajpada," je mehko rekla. "S teboj sem bolj znana _»i "Polagam ti torej, hčerka, tole na srce: Dobro pazi na to, kako Bog skrbi za ljudske potrebe v vaši dolini. Malo sicer pade tukaj dežja, vendar vam je dal vode s planin, pa še rosa vsako noč osvežuje travnike in polja. Hvali Boga za dobre dari, ki ti jih je dal, in ne jadi-kuj, ako sodiš, da ti kaj manjka. St. Clair Rifle and Hunting Club Tem potom vabimo cenjeno občinstvo na LETNI PIKNIK IN STRELSKO TEKMO ki se vrši V NEDELJO 4. AVGUSTA Bilo je-skoraj že čisto tema, ko sta si Kristina in Arne zadnjikrat rekla zbogom. Ko je nazadnje odjezdil, je stala še tamkaj in gledala za njim. Iz špranje med oblaki je sijala rumena luč in se zrcalila v sledovih njunih stopinj, koder sta hodila in stala v cestnem blatu. Zdelo se ji je, da je vse tako mrzlo in žalostno. Izvlekla je iz nedrja rutico in si otrla objokani obraz, nato se je obrnila in odšla proti domu. Bila je premočena in premra-žena ter je hitro stopala, čez nekaj časa je zaslišala, da prihaja nekdo po poti za njo. Postalo jo je malce strah, kajti celo ob takšnih večerih je bilo mogoče, da se po cesti potikajo tuji ljudje, ona pa je imela še samoten kos poti pred sabo. Na eni strani se je strmo dvigalo črno pobočje, na drugi pa je padal breg naglo navzdol in pokrival ga je borov gozd vse do svinčeno sive reke na dnu doline. Zato se je razveselila, ko jo je mož poklical po imenu; ustavila se je in počakala. Bil je dolg, tenak mož v temni obleki s svetlejšimi rokavi. Ko se je približal, je opazila, da je po duhovsko oblečen in |da nosi na hrbtu prazno bisa-go. Tedaj je spoznala Benteina, župnikovega sina, kot.so ga imenovali — sina hčere Sira Eirika. Na mah je opazila, da je močno pijan. ; "Seveda, eden je šel, drugi prišel," je rekel in se zasmejal, Imaš lepe, plave lase; nikar ne žaluj, da niso kodrasti. Mar nisi slišala o ženi, ki se je zato jokala, ker ni mogla dati svojim sedmerim lačnim dečkom drugega kot košček slanine za božični obed. Prav takrat je prijahal mimo sveti Olaf; razprostrl je roke nad skledo in prosil Boga, naj nasiti uboge črvičke. Ko pa je žena zagledala na mizi zaklano svinjo, se je spet razjokala, ker ni imela dovolj skled in loncev." Kristina je stekla proti domu, Kortelin pa se ji je vrtel okoli nog, hlastal po robu njenega krila, lajal in cingljal z vsemi svojimi srebrnimi kra-guljčki. VI PEPST-COLA BOTTLING CO. OF CLEVELAND, 1738 Eas' NA KLUBOVI FARMI, KI SE NAHAJA ENO MILJO OD PA INES VILLE, NA CESTI ST. 44. Za prijetno zabavo in dobro postrežbo vam bo klub dobro preskrbel, da bo vsega dovolj. Na obilo udeležbo vabimo vse prijatelje in znance. ODBOR. PmD THE FINEST VACATION RESORT ON THE GREAT LAKES. * Sevan miles superb, sandy beach, e Ono thousand cool, oulsida looms at HOTEL _ ^ JB BREAKERS. Moderate role«. Excellent meals and service. ^^HC i «g,"*j K All Sports. Many new attractions, including Dancing ^^■k/jV^vl to Famous Bands in beautiful new ballroom. • Ea»r <0 Beach. Via U. S. Route 6, Ohio 2, midway /T\\ between Cleveland and Toledo. Rail or bus lo M \\ Sandusky. Steamers trom Detroit and Cleveland.^' J .A JQ OPEK /uri* 8 to September 3 S I A H Auk for folder. yV / /H H CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE ^/Vv | /M B SANDUSKY, OHIO --- Nv / \ M H Zadnji Čas pred odhodom v Hamar je bil Arne doma na Finsberkkenu; mati in sestra sta mu šivali obleko. Tisti dan, preden je kanil od-jahati na jug, je prišel na Jo-rungaard in vzel slovo. Zašepe-tal je Kristini, naj ga počaka prihodnji večer na cesti južno od Laugarbru: "Vendar bi rad videl, da bi bila ob slovesu sama med sabo," je rekel. "Ali misliš, da je to, za kar te prosim, preveč? Saj sva zrasla kot brat sestra," je dejal, ko se je Kristina malce obotavljala z odgovorom. Nato je obljubila, da pride, če se bo mogla izmuzniti od doma. Naslednje jutro .ie padal sneg, podnevi pa je jelo deževati in kmalu so bile poti in njive siva močvara. Med gorskimi pobočji so ležale in se vlačile meglene cape. Kdaj pa kdaj so se spustile navzdol in se ob vznožju gora zgostile v bela po-vesma, kmalu pa se je vreme znova poslabšalo. Prišel je Sira Eirik, da bi pomagal Lavransu sestaviti nekaj pisem. Odšla sta v kuhinjo, kajti tam je bilo v takem vremenu prijetneje kot v hiši, kjer je ogenj polnil sobo z dimom. Mati je bila na Laugarbru, kjer se je Ramborg že popravljala od vročice, ki jo je imela v začetku jeseni. Tako Kristini ni bilo težko smukniti z dvora, ne da bi jo kdo videl, vendar si ni upala vzeti konja, marveč je šla peš. Snežna brozga in velo listje sta spremenila cesto v močvaro. žalostno je dišalo po vlagi, hladu in gnilobi; semtertja je zapihal veter in ji vrgel vlago naravnost v lice. Potegnila si je kapuco dobro čez glavo in z obema rokama zavija je se v plašč urno stopala naprej. Bilo jo je malce strah: šumenje reke se je čulo tako zamolklo v težkem zraku, oblaki pa so se črni in raztrgani vlekli čez gorske grebene. Tupatam je postala in prisluškovala nazaj, ne zasliši li Arneta. Kmalu je začula topot kopit na razmehčani zemlji in je obstala, kajti bila je v precej pustem kraju, in je mislila, da bi mogla tukaj jemati slovo, ne da bi ju kdo motil. Takoj nato je zagledala za seboj jezdeca. Arne je skočil s konja, ga prijel za uzdo in stopil k njej. RABLJENE ELEKTRIČNE LEDENICE! Imamo fine rabljene električne ledenice, garantirane, različnih modelov. Cene so od $19,95 naprej. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. Tgnna Mi bi lahko rabili kaj izbrane besede, da bi opisali | A zacionelni novi Maytag pralnik. Toda besede nisO*/1' ne, ker ga lahko vidite na lastne (oči. Ta pralni^' nekaj posebnega za pogled. Ima večji aluminast'^ 50% večjo pralno prostornino. Se lahko rabi v ^Ja,^' na deželi. Prepričajte se, kako fino opere dober C Dovolite, da vam novi Maytag opere prihodnje Per' jn STONJ. Oglasite se pri nas, ali narn telefonirajte. Jnil Arne jo je tako ovil z rokami, da jo je privzdignil od tal. Poljubil jo je večkrat v obraz, nato pa jo je spet postavil na tla: "Bože moj, Kristina, kako si še otročja!" Stala je pred njim in poveša-la glavo, roke pa so ji počivale na njegovih ramenih. Zgrabil jo je za zapestja in stisnil: "Zdaj vidim, sladka moja, da ne veš, kako mi srce krvavi, ker te moram izgubiti. Kristina, saj sva vzrasla skupaj kot dve jabolki na eni veji, rad sem te imel, še preden sem se zavedel, da bo nekega dne prišel nekdo drugi in te odtrgal od mene. Kakor je resnično Bog pretrpel smrt za nas vse — ne verjamem, da bi od tega dne mogel biti še kdaj vesel." Kristina je bridko zajokala in dvignila k njemu obraz, da jo je mogel poljubiti. "Ne govori tako, Arne moji," je prosila in ga pobožala. "Kristina," je dejal s tihim glasom in jo spet objel. "Ali misliš, da ne bi mogla očeta pre-prositi — Lavrans je tako dober človek, on bi te nikdar ne silil proti tvoji volji — preprositi ga, naj potrpi še nekaj let? Kdo ve, kako se mi bo še sreča obrnila — saj sva oba še tako mlada." "Storiti 'moram pat to, kar doma hočejo," je rekla s solznimi očmi. Tedaj je tudi Arneta prema- Pozno poletno in zgodnje I jesensko blago v meri od 1. Ido 5. jardov za obleke, suknje, krila, bluze .otroške obleke, hišne obleke in obleke za potovanje. Lepa iz-bera v barvah in vzorci. Kupite sedaj. Celanese Rayon Print Taffeta "Wearable" Rayon Prints Washable Sports Rayons Pin-Stripe Rayon Sheers Printed Rayon Sheers Salyna-jr. Tested Rayons Cool Cotton Dress Laces ELEKTRIKA JE CENEJA KOT šE WW Po novih znižanih cenah, je elektrika ceneja kot f^j prej—več kot jo porabite, cenejša je. Elektrik1'. p pomočki in svetilna oprema je tudi ceneja kot $e ^ —in električni moderni primočki, ki hranijo čaSi in denar, se izplačajo sami. Sedaj je čas, da oPr<3, svojo hišo z električnimi pripomočki, ki ste jih že" M potrebovali. fe j JARD Pralno blago Bombaž in rajon Volneni remnants Novi MAYTAG pralni stroj, aluminmt čeber, sedfllfoč $98.95 in vaš stari pralni stroj. iPc feci ★ Printed Piques ★ Printed Sheer Seersuckers ★ Printed Ootton Ladder Lace ★ Printed Sheer Seed-o- Lawrn ★ G librae Printed DlnUtle« ★ Sheer Cottota Novelties ★ Print Spun-Rayon ★ Thick-n-Thin Print Rayon ★ Embroidered Marquisette ★ Print Dotted Swiss ★ La Chine Muslin ★ Print Rayott Chains ■k Wool Crepe Norma LAHKA MESEČNA ODPLAČILA * Wool-Mixed Tweeds * Woolen Suitings * Fine Dress Woolens NORWOOD APPLIANCE & FURNltJ 6104 St. Clair Ave. 819 E. JERRY BOHINC in JOHN SUŠNIK, lastni^ FABRICS FOURTH FLOOR MBiiiiAiilltiiiEk, If K^ipwii^ i. NO NEED TO TAKE J So OUR WORD FOR IT— gA If just m V V NEW MAYTA^ THE MAY CO. REMNANTS CLEARANCE SVILA .. RAJON .. BOMBAŽ *9 jard 19 jard 98jard ■ -0 ■ ■ - " Hamarjii. T i bi pa morala imeti kaj toplo'1, su, ko si se poslavljal«: neta. Mislim, da bi i*, vzeti pod svoj kožuh- j bil jo je za plašč, si ff čez ramo in ji ovil svoj'? laket okoli života. __________________ TUcufiaq