Liubljana. četrtek 28 m?rca 1929 Cena 2 Din Nara&am toait meae&io 28 Din. M Inozemstvo 40 Di«. Uredništvo: Unbilana. Kraftte-v« afcca 5. Telefon štor. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: AJefcsandrova cest« 11 Telefon tt. 440. Celje: Koceoova Telefon ttev. 190. Bokopial m M vračajo. • Ogteui po tarif«. UpravoBtvoi Uutoilaoa, Preiernova 4 U Telefon št. 3122, J123. 3124. JI25. 312«. Inseratni oddelek: Uuhljana Prešernov obča 4. Telefon fit 24V2 Podružnica Maribor: Aierttsandrova ce«t St. 13 Teleton tt 4S6 Podružnica Celje: Knoemvva ulica it. t Telefon it 190 RaCunl pri pnšt 6ek tavodih: Uobiiaaa tt. 11.842, Praha ftisb 78.180; Wiea Nr. 105241 Prijateljska pogodba z Grčijo podpisana Včeraj opoldne sta pogodbo svečano podpisala zunanja ministra Karapanos in Kumanudi - Pogodba je sklenjena za pet let Ljubljana. 27. marca. Prijatljski pakt z Grčijo je podpisan. S tem se zaključuje važen oddelek povojne balkanske zgodovine. Zaključuje se doba grško-jugoslovenskega medsebojnega nezaupanja, ki je povzročila obilo neljube polemike, precej nepotrebnega vznemirjenja in marsikake nejasnosti v zunanji situaciji obeh držav. S prijateljsko pogodbo se postavljajo odnošaji med Grčijo in Jugoslavijo na novo osnovo in omogoča se normalni, res prijateljski sosedski razvoj razmerja med nami in Grki za bodoče. Prijateljska pogodba med' Jugoslavijo In Grčijo, ki ie bila nadaljevanje stare grško-srbske zvezne pogodbe, ie bila odpovedana 1. 1923. Naša država ie želela imeti najprej urejeno vprašanje svoje cone v solunski luki. potem šele bi bilo mogoče obnoviti prijateljsko pogodbo, kakor je obstojala med sose dama od 1. 1913. dalje. Grki so se v solunski zadevi obotavljali silno dolgo in nikakor niso marali upoštevati naših želj. Naša diplomacija pa ie stala na stališču, da se mora najprej rešiti solunsko vprašanie. preden se more prijateljska pogodba obnoviti. Siično stališče je zavzela naša država, ko je v času najnepovoljne.išega stanja solunskih pogajanj Grčija nenadoma pokreniia vprašanje balkanskega Locarna in postavila predlog, naj se sklene skupni balkanski prijateljski pakt. Naša diplomacija predloga samega ni zavračala toda izjavila je. da se morajo najprej urediti nerešeni problemi med posameznimi državami speci-jaino pa dovesti pogajanja za gospodarski dostop do solunske luke do končnega zaključka. To stališče je zmagalo in Grčija sama ie pozneje spremenila svojo Dofiuko ter ie odtlej zagovarjala misel, da ie skupen balkanski pakt sploh nepotreben in imaio smisel samo posebne pogodbe med posameznimi državami, češ da so interesne razlike med raznimi državami na Balkanu prevelike. Glavna naša zahteva se je sedaj izpolnila. Solunsko vprašanje je rešeno, naš gospodarski dostop do Soluna je reguliran. Zato se ie moglo s sigurnostjo pričakovati, da bo solunskemu sporazumu v kratkem času sledil sklep prijateljskega pakta. Pogajanja za prijateljski pakt so bila v načelu zaključena že v Ženevi, treba je bilo rešiti le še vprašanje arbitraže, ker se grško-jugoslovenska ori^ateij^ka in razsodiščna pogodba v tem pogledu razlikuje od drugih sličnih pogodb in določa za rešitev eventualnih novih eporov dva načina. Zato v Ženevi pogajanja niso bila še definitivno zaključena. temveč so se nadaljevala te dni v Beogradu, kamor je prispei na po-vratku iz Ženeve v Atene grški zunanji minister Karapanos. Ob onoiestran. skem stremljenju, da se prijateljska oo-godba obnovi čim prej. so bila vsa še nerešena vprašanja kmalu razčiščena tn pogajanja danes kronana s svečanim podpisom pogodbe. Podpis grško-jugoslovenske prijateljske pogodbe je razveseijiv dogodek v evropski politiki, posebno razveseljiv ln važen pa še v špecijaino balkanski politiki. Balkan je bil od nekdaj torišče najrazličnejših vnanjih vplivov. V intrigah različnih smeri so takmovale domala vse evropske velesile. Danes ie situacija sicer precej drugačna in bal- I kanska politika je postala gotovo nepn- i merno samostojnejša. Vendar gesii »Balkan balkanskim narodom« še vidno ni realizirano v celoti in še vedno je možnost ter opasnost, da se nasorot-ja med balkanskimi narodi izrabljalo v jzvenbalkanske interese. Z rešitvijo solunskega vprašanja ter s sklepom prijateljskega pakta med Grško in Jugoslavijo se je vsaj na tej strani možnost za vmešavanje izdatno zmanjšata. !n to že nekaj pomeni. Ce izvzamemo Albanijo, ki tvori v balkanski politiki poglavje zase. mamo samo še Bolgarijo, katere xiioša.ii do sosedov na zapadu. jugu ;n severu Še niso zadovoljivo urejeni. Ali tudi v tem pogledu so se storili prvi -co-aki k sporazumevanju. koraki, ki sicer 5e ne dajo garancije za skorajšnji Dopolni sporazum. ki pa vendar dovoljujejo precejšen optimizem tudi na tej stran'. Upati je, da bo Kkvidociia n^ešenh vprašani med nami in Grki vplivala ugodno tudi na Sofijo in da bo sklep prijateljskega pakta med Beogradom n Atenami bistveno pripomocrel h Končnemu sporam-mu med vsemi baikarj.ki-mi narodi. Zato smo se z in« jodti-sanim paktom za ve'ik korak .>rU>i;žaii tudi balkanskemu Locarna. Beograd, 27. marca, p. Danes Je bil izvršen svečan podpis prijateljske in arbitražne pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo. Za našo državo ie podpisal pogodbo zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi, za Grčijo pa zunanji minister A. Karapanos. Podpis pakta se je vršil ob 11.30 v mali svečani dvorani zunanjega ministrstva ob navzočnosti obeh pomočnikov zunanjega ministra in višjih uradnikov, zastopnika šefa generalnega štaba in atenskega poslanika Tiče Dopo-viča. Z grške strani so prisostvovali podpisu poslanik v Beogradu poiihro-niades. grški poslanik v Parizu Poiitis in celokupno osobje grškega poslaništva v Beogradu. Navzoči so bili tudi predstavniki grško-jugoslovenske ;ge. zastopniki raznih gospodarskih korpora-cij ter številni domači in inozemski novinarji. Takoj po izvršenem podpisu 'e bil novinarjem izročen obširen komunike, ki ga objavljamo na drugem mestu. Dr. Kumanudi pa je dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri podčrtava veiiko važnost te pogodbe za medsebome odno-ša.ie med Grčijo in Jugoslavijo. Ob 13. je priredil ministrski predsednik general Živkovič ia Toočideru ra čast grškemu zunanjemu ministru banket. ki se ga je udeležila celokupna vlada, vsi višji uradniki zunanjega mini- strstva, predstavniki vojske, -azrib udruženj in osobje grškega poslan štv;. Na banketu je bilo izmenjanih več zdra-vic. Posebno prisrčne sta si rapi:^ zastopnik zunanjega ministrstva dr. Kumanudi. ki je izrazil svoje jadovoijsevo nad doseženim sporazumom in podčrtal željo, da bi pravkar sklenjeni pakt prinesel obema narodoma kar največ koristi. Grški zunanji mimscer Karara-nos se je v daljšem govoru zanvi,»l za gostoljubni sprejem in se oridnuii žeiji dr. Kumanudija. da bi sk'ei!feno pn.a-teljstvo rodilo obilo sadov in oiačalo solidarnost na Balkanu. Po banketu je sprejel tudi g. Karapanos novinarje, katerim ie v izgovoru izrazil svoje zadovoljstvo rad doseženimi uspehi. Zvečer se ie vršila v Narodnem gledališču v proslavo važnega zgodovinskega dogodka svečana predstava, ki so se ie .idelsž !i vsi č:a-ni vlade in odlični gršti •*« st;e. Ob 11.30 je grški zunanji minister Karapanos v spremstvu grškega pes^' nika v Parizu Politisa odpotoval v A te. ne. Prometno ministrstvo nu ie daio na razpolago ministrski salonski «-oz. Na kolodvoru so se oos'ov.li od Kara-panosa dr. Kumanudi z vodilnim uredništvom zunanjega minist/sUa ter r,o-slanik Polihroniades s celokupnim osob-jem svojega poslaništva. Glavna vsebina prijateljske pogodbe Uradni komunike o pogajanjih, podpisu, namenu in glavnih točkah grško-jugoslovenske pogodbe Beograd, 27. marca p. O podpisu prijateljskega pakta je bil danes« popoldne izdan naslednji URADNI KOMUNIKE: ■Tekom oogaian]. ki so se v zadnjem času vršila med grško vlado in vlado kraljevine SHS. ie bilo ugotovljeno na obeh straneh, da vežeio oba naroda in državi Iskreno prijateljstvo. istovetnost Interesov in vzaiemno zaupanie. Ker le vprašanje srbsko-hrvatsko • slovenskega tranzita ln prometa preko svobodna cone v Solunu rešeno s protokoli, ki so bili podpirani 17. t m. v Ženevi sta vladi obeh držav, ki ]u vodi enaka skrb za ohranitev miru in politične stabilnosti, smatrali za svojo dolžnost. da ne odlagata več g sklenitvijo pri-iateliskega pakta. Ta pakt ie bil podpisan danes dopoldne v Beogradu od ekscelence zunanjega ministra grške republike g. Karapanosa In zastopnika zunanjega ministra kraljevine SHS dr. Kumanudiia. Visoki pogodbeni stranki se vzaiemno obvezujeta, da druga drugI pomagata z Iskrenim sodelovanjem za ohranitev reda In stanja, ustvarjenega z mirovnimi oogodbami. ki sta iih obe stranki pod-pisali. kakor tudi s spoštovanjem In izvrševanjem obveznosti, določenih v mirovnih pogodbah. Obe stranki se vzaiemno obve-zuieta. da ne bo nobena in v nobenem primeru posegla po voinl. marveč da mirnim potom rešita vse spore, ki bi se mogli t>o-Ia viti med nilma. insolrlranl z obliko in na-činom mirnega reševanja mednarodnih sporov po vzorcu Društva narodov, ki ie bil priporočen zlasti tudi na zadnjem zasedanju plenuma Društva narodov, se določa s paktom mirna arbitraža. Kar se tiče bodočih snorov, ki niso pravnega značaja, se tnora\a pogodbenici podvreči postopanju pomirjenja pred stalno aH specijalno komisijo, sestoječo iz petih članov. Komisija bo imela nalogo, da razčisti sporno vpnšanie ter se mora truditi, da pomiri obe stranki. Rezultat dela komisije se zabeleži v posebnem protokola. Ce pa komisija ne uspe. da bi pomirila obe stranki, se predloži spor bodisi Društvu narodov ali pa arbitražnemu razsodišču, sestavljenemu posebej za dotično zadevo, če se s tem strinjata obe stranki. Nesporazumi glede tolmačenja in izvrševanja pogodbe se predložijo v presojo stalnemu mednarodnemu razsodišču. Ta postopek pa ne velja za spore, ki se tičejo teritorijalnega stanja, niti za one spore, ki so se pojavili pred sklenitvijo tega pakta, kakor tudi ne za one spore, ki se tičejo vprašanj, ki jih prepušča mednarodno pravo v Izključno kompett-nco držav. Mednarodno razsodišče ima odločati, ali naj se v konkretnih primerih uporabi taka iziema. Ta pakt v nobenem pogledu ne slabi pravic In obvez visokih oogodbenlh strank, ki potekajo Iz pakta Društva narodov ali pogodb. ki sta iih pogodbenici sklenili noprel in ki so registrirane pri Društvu narodov. Pakt ie sklenien za dobo petih let in stopi v veljavo takoi po izvršeni Izmenjavi ra-tifikaciiskih listin, kar se bo izvršilo v Atenah.« „ZeppeIin" je ponoči letel nad Jugoslavijo Z Grške je zrakoplov krenil nad Jadranom, preletel Dubrovnik in Split, nato pa zopet zavil proti vzhodu Fridrlchshafen. 27. marca g. Davi ob 7. je grof »Zeppelin« letel nad otokom Sky-ros severno od Sporadov. Zrakoplov v nadaljnjem ni letel preko Dardanel kakor je nameraval, temveč se ie usmeril proti Jadranskemu morju. Ztakoplov je ob 16. uri !etel nad Dubrovnikom. Berlin. 27. marca s. Po brezžični brzojavki s krova »Grofa Zeppeiina« ie letel zrakoplov danes opoldne nad Krfom in nato v severni smeri dalje. V Atenah je zrakoplov zaradi neugodnega vremenskega položaja nad Dardanelami krenil proti Jadranskemu morju. Proga iz Jeruzalema do Aten. ki meri približno 1500 km, je zrakoplov prevozil v malo manj ko 10 urah. Kakor se zatrjuje, se bo »Grof Zeppelin« vračal preko Trsta. Ljubljane in Dunaja. (Po privatnih informacijah je bil »Grof Zeppelin« ob 19. nad Trstom.) Split. 27. marca n. Zrakoplov Zeppelin je na svojem povratku iz Egipta danes popoldne plul nad Dalmacijo Njegovo približevanje so napovedale brzojavke. Nad Ma-karsko je napravil majhno Spiralo, nato pa je nadaljeval pot naravnost proti Splitu. Na obali se je zbralo na tisoče ljudi, ki so pričakovali Zeppelina. Opazili so ga ob 5.25 na vzhodu kof majhno točko, ki pa je vidoma rastla. Ob 5.30 je plul nad Splitom samim. Množice so ga živahno pozdravljale z mahanjem rok in klicanjem. Letel je v višini 800 m ter so se mogle na njem opazovati vse podrobnosti. S Zeppelina so bili vrženi štirje zavoji, od katerih ie eden padel pred palačo velikega župana, drugI na obalo, dva pa v mestne ulice. Publika je pohitela na mesta, kamor so padli zavoji, ter ie našla v njih dopisnice in pisma, naslovljena večinoma na ljudi v Nemčiii. Vsa korespondenca ie bila oddana takoj poštnemu uradu v nadaljnjo odpremo. Zeppelin je plul nad Splitom zelo polagoma, po nekoliko minutgji pa se je naglo izgubil preko Kaštelov. Smer proti vzhodu Dunaj, 27. marca g. Po vesteh, ki so ori-šle na Dunaj kasno zvečer ie »Grof Zeppelin« nenadno spremenil svoio smer. Z Jadrana ie namesto preko Sloveniie oroti Dunaju krenil preko Hrvatske in severne Bosne proti vzhodu. Okrog 8. zvečer ie Plul nekaj nad 100 km iužno od Zagreba v Bližini Bihača. Na Dunaiu ea prič-Vtiieio v prvih jutranjih urah. v Fridrichshafenu pa kmalu popoldne. Zakal je zrakoplov spremenil smer. nJ znano. Narboli verietno ie da ponoči ni ho-tel leteti nad Alpami, temveč si ie raie tz-bral pot nad hrvatskimi in madžarskimi planjavami in to tem boli. ker bi Dri direktnem poletu z Jadrana na Dunai. prispel žs ponoči, dočim bi rad komandant Eckener pozdravil Dunaičane podnevi. Avstriji grozi splošna delavska stavka Delavci avtomobilskih tovarn s a stopili v stavko — Zveza in-dustrijcev izjavlja, da hoče za vsako ceno dobojevati boj z delavstvom Dunaj, 27. marca. d. Po dolgotrajnih mezdnih pogajanjih so stopili delavci treh dunajskih avtomobilskih tovarn v stavko, ki je signal za pričetek velike mezdne borbe v avstrijski kovinski industriji. Računati je s tem. da se bodo stavki pridružili tudi delavci ostalih velikih dunajskih avtomobilskih tvornic. Dunajska zveza industnjcev je sklenila izpreti vse delavstvo avtomobilskih tvornic. ako se ne vrne do praznikov na delo. Nadalje namerava po 6. aprilu odrediti splošno izprtje vsega delavstva dunajske kovinske tnJustri.e, ako stavka avtomobilskih delavcev dotlej ne bo končana. V primeru. da bi se tudi stavkujoči delavci ne povrnili na delo vsaj do 12. aprila, bo najkasneje 13. aprila izprto delavstvo kovinske stroke vse Avstrije Celokupna avstrijska kovinska industrija se ie izrekla solidarnim z dunajskimi avtomobilskimi tvornicami in ie pripravljena za vsako ceno izbojevati boj do konca Dunaj, 27. marca. s. Od včeraj stavka« jo delavci v treh dunajskih avtomobilskih tovarnah. Ta stavka je povzročila ostrej« ii spor v kovinski industriji Delavci v av» tomobilski industriji zahtevajo sporazum« no s kovinskimi delavci plačilo mezde za praznike, kar pa industrija' kategorično odklr ajo. Kakor se zdi. bo ta spor se« gel tudi v vrste kovinskih delavcev če stavka v avtomobilskih tovarnah ne bo ▼ nekaj dnevih zaključena, je treba računa« ti z izprtjem. Ako se bo razširila tudi na kovinsko stroko, bo najbrže v kratkem iz« prtih kakšnih 100.000 delavcev. Aretacija sovjetskega emisarja v Bolgariji Polslužbeno bolgarsko poročilo o sovjetskih mahinacijah — Ponesrečen poskus samomora aretiranega komunističnega voditelja Karapanos in Kumanudi o pomenu pakta Sofija, 27. marca r. Bolgarska agencija iavlja: Med osebami, ki so bile aretirane povodom razkrite komunistične zarote, je tudi odposlanec moskovske internacionale Miaden Stojanov. Ta je bil pred leti obsojen na 15 let zapora, a je takrat živel v Moskvi Kljub obsodbi pa se je vrnil v Bolgarsko, seveda pod napačnim imenom, in je vržil posle tajnika komunistične stranke: lotil se ie zlasti propagande za obnovitev bolgarske komunistične stranke, ki je bila razpu-ščena po zakonu o zaščiti države. Miaden Stojanov je vzdrževal stalne zveze z Avra-mom Stojanovom, narodnim poslancem neodvisne delavske stranke, čegar mandat je bil lansko jesen razveljavljen in ki je bil obsojen zaradi zarote od sofijskega sodišča V tem času se je moskovskemu emisarju posrečilo pobegniti, da ni prišel v roke policije. Policija pa mu je vseeno priš'a na sled in dolgo časa opazovala njegovo delo, predno ga je aretirala. V času zasliševanja na policijski direkciji Je Miaden Sto;anov skušal izvršiti samomor s skokom skozi okno iz kabineta inšpektorja, ki ga je zasliševal. V stanovanjih Mladena Stojanova in njegovih sotrudnikov. so našli orožje in znatno vsoto denarja. Preiskava se nadalju. le. Beograd, 27. marca. p. Po svečanem podpisu pakta je zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi sprejel novinarje in jim dal o paktu in njegovi predzgodovini naslednje izjave: »Pred desetimi dnevi smo sklenili v Ženevi gospodarske konvencije, ki regulirajo promet in tranzit s Solunom in vprašanje noše svobodne cone. Danes je bil podpisan politični pakt in je bil s tem storjen velik ■n važen korak na potu,ki je dovede! do razširjenja in ntrditve prijateljstva ter i;-krenih odnošajev med obema državama. S tem aktom sta republika Grčija in kraljevina SHS tako uredili svoje medsebojne zveze ter jih tako rarpredli, da obsegajo vee glavne momente narodnega življenja Gospodarski razvoj na iugu preko solunskega pristanišča dobiva še večji polet v praven izvoza in uvoza, a politični sporazum je utrjen in dopolnjen s prisrčnimi in iskrenimi odnošaji ki so v minulosti ie nad sto le! obstojali med obema narodoma. Prijateljski pakt je 6klenjeo v duhu onih idej in tendenc, ki jih inspirira Društvo narodov in ki morajo služiti kot osnova novemu mednarodnemu pravu, ustvarjenemu po svetovni vojni, še več, vzeli smo za podlago že izdelan model, ki je bil minulega leta sprejet od Društva narodov v Ženevi. Novost, po kateri se naš pakt razlikuje od drugih sličnih paktov, je v tem, da predvidevamo za spore dvojno postopanje. Po enem spada spor v pristojnost Društva narodov na osnovi člena 15 - pakta Društva narodov, po drugem pa se spor lahko predloži posebnemu arbitražnemu razsodišču, vendar pa samo v primeru, da soglašata s tem obe stranki. Določba, po kateri se obvezuiemo, da ne bomo napadali drug drugega, niti ne bojevali proti drurfm, je eno jamstvo več za miroMubno politiko, ki jo vodita vladi obeh držav. Ni dvoma, da je c tem paktom naša resnična io v na« globoko vutjena želja, da bra- nimo mir, dobila svečano potrditev. Ne da bi pustili, da bi se kršile naše meje, smo na Balkanu ne samo budni čuvarji teritorija, ki nam je zajamčen z mirovnimi pogodbami, temveč smo tudi odločni in neomah-ljivi poborniki splošnega miru, od katerega je odvisen napredek vsega človeštva.« Popoldne je tudi grški zunanji minister Karapanos sprejel večjo skupino novinarjev ter jim podal daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim: »Dne 17. marca smo podpisali v Ženevi konvencije o jugoslovenskem prometu preko Soluna, ki izpopolnjujejo konvencije iz leta 1923. Prijateljski pakt, ki je bil podpisan danes v Beogradu, predstavlja velik korak na potu h konsolidaciji cc noža je v med Grčijo in Jugoslavijo. Po mednarodnih aktih v Ženevi je kraljevina SHS dosegla vse olajšave in svoboden tranzitni promet svoje trgovine preko Soluna. Danes podpisani pakt pa predstavlja krono naporov. ki so zasledovali utrditev medsebojnih prijateljskih odnošajev, ki so že od nekdaj obstojali med obema državama. Pakt. ki le docela v duhu načel in idej Društva ns rodov, je velevažen faktor miru ln solidarnosti na Balkanu. Vzajemna želja obeh držav, da se izogneta vojni, je našla izraza v posebni klavzuli. Istočasno potrjuje pakt stanje, ustvarjeno z mirovnimi pogodbami, ter dokazuje, da sta Grčija in Jugoslavija odločni pobor-nicl miru.« Na vprašanje vaSega dopisnika, kdaj bo pakt objavljen, je g. Karapanos izjavil, da je želja obeh ministrov, da najprej obvestita o vsebini pakta svoji vladi. »Medsebojno je dogovorjeno, da bo pakt obiavlien IstoSacno v. Beogradu in Atenah, potem pa ga lahko svobodno komentirate.« le zaključil g. Karapanos Iti le še pristavil, da bo pakt takoj po ratifikaciji registriran pri Društvu narodov. Nemške anuitete le niso določene Pariz, 27. marca. d. Pogajanja odbora strokovnjakov so zadela zopet na mrtvo točko, ker ni prinesel predsednik nemške delegacije dr. Schacht iz Berlina nobenih novih predlogov za bodočo višino nemških anuitet S tem je nastopila po mne» nju pariških listov za nadaljni potek dela stroko njakov kriza, ker je razlika med zahtevami zaveznikov in nemško ponudbo vse prevelika. Ta razlika znaša namreč okoli 13 milijard mark. Nemci se trdno nadejajo, da se jim bo posrečilo prido= biti zase del zaveznikov v prvi vrsti Ame» ričanov. London, 27 marca g. Vzrok, da so se pariška reparacijska pogajanja nekoliko zavlekla, je iskati v tem da se države« upnice dosedaj še niso zedinile giede skup nih zahtev napram Nemčiji.. Owen Young je baje pripravljen sprejeti nemško po» nudbo v višini 1600 milijonov mark kot podlago za nadaljna pogajanja. Bolgarski kralj obišče Prago Berlin, 27. marca g. Bolgarski kra!] Boris biva trentrtno incoznito na gradu svele sesri!a *redi5Ca pravoslavnih oefkva na Ralkanu Kakor )e znano, le canfen-burjrsik! nadškof velik zagovornik in propagator orisli zbližan]* med anglikansko in pravoslavnimi cerkvami. Kanada bo posredovala v angleško-ameriškem sporu tVashington, 27. mar. d. Ker se je spor med Anglijo m Zedinjenimi državami za« radi potopitve tihotapske ladje »Imalone« poostril, je sklenila kanadska vlada prevzem ti vlogo posredovalca V ta namen je na* ročila svojemu poslaniku v Wash'ngtonu, da predložil ameriškemu zunanjemu ura« du predlog za mednarodno razsodišče, ki n«j preišče dogodek in ugotovi, kdo je prekršil mednarodno pravo. Skrb Francije za Focheve svojce Pariz, 27. marca. s.'Finančni minister je v imenu vlade predložil zbornici zakonski osnutek, po katerem se izplača vdovi pokojnega maršala Focha poleg redne pokojnine tudi izredna renta 100.000 frankov. Ta renta se bo izplačevala do polnoletnosti maršalovih vnukov. Mornariški minister ja sporočil, da bo krstil na maršalovo ime prvi desettonski parnik. ki bo aprila ali prve dni maja spuščen v morje. Amundsenov nečak se obrača za oomoč na Ruse Oslo, 27. marca d Poročnik Amundsen. nečak Roalda Amundsena. Je naprosil sovjetskega poslanika v Oslu. da bi ruske znarw«vetie odprave. ki nameravajo to poletje proučevati teren na Severnem ledinem morju, poskusile tudi iskati pogrešano leralo »La^ham« Dalje ie vpra-tal poročnik Amturdsen. ako bi bila Rusija pr!-pravlleua sestavit! posebno rusko odpravo za iskanje Roalda Amnadsena, ki bi jo finaaaraS Norvežani. Borba za in proti podaljšanju stanovanjske vv«, zaščite Deputacije hišnih posestnikov, stanovanjskih najemnikov in staroupokoiencev pri ministru socialne politike Beograd, 27. marca. d. Včeraj Je do-setila ministra socijalne politike dr. Drinkoviča deputacija hišnih posestnikov Slovenske hišne posestnike je zastopal v deputaciji g. Ivan Fredih. Deputacija je pojasnila ministni stališče hišnih posestnikov ter zahtevala, naj se stanovanjske omejitve s 1. majem defi-nitivno ukinejo. Svojo zahtevo 'idacijo v stanovanjskem problemu Glede najemnin se je deputaciga izjavila »roti vsakemu maksimiranju ker srnara. da bo svobodna konkurenca na bor.ši reguia-tiv na stanovanjskem trgu. Danes pa se je oglasila ">ri ministrn socijalne oolitike deputacija stanovanjskih najemnikov. Iz Slovenije sta Mla v deputaciji gg. Ivan Mohorko iz Maribora in Ivan Vršaj iz Ljubljane. Deputacija je izročila ministru obširno ute- meljeno spomenico, v kateri slika položaj stanovanjskih najemnikov ter zahteva. naj se stanovanjska zaščita vsaj delno podaljša Zlasti pa zahtevajo najemniki. naj se s primernimi zakonskimi odredbami prepreči odiranje s previsokimi najemninami ln z vsemi sredstvi podpira gradbeno gfbanje. Istočasno je posetila ministra socijalne politike tudi deputacija staroupokoiencev. ki ga je opozorila na obupen položaj te kategorije upokojencev ln prosila da se upokience še prav posebej upošteva pri ureditvi stanovanjskega vprašanja, ker pač ni misliti na to, da bi upokojenci s svojimi sedanjimi preiemki zmogli višje najemnine. Minister je deputacijam obljubil, da bo proučil njihove zahteve. Ooozoril p>a jih ie. da je stanovanjski problem zelo težaven ter da .ie treba interese posameznikov podrediti interesom skupnosti Zagrebški umor še vedno zavit v kopreno Venno aretirancev so zopet izpustili - Preiskava se ni rodila konkretnih re^Hatov - Š* eno spiritistično poročijo iz Zajcreb, 27. marca n. Zdi se, da preiskava o umoru Tonija Sch'eela še ni prinesla jasnosti In gotovosti ZaDorl zagrebške policije so polni aretirancev ne more pa se z gotovostjo reči. da Je ta aH oni izmed njih zapleten v atentat. Četudi obstoii za mnoge »um. da pripadajo raznim terorističnim or-jcanizaciiam Doslel niso izpovedbe aretirancev ali prič prinesle na dan ničesar odločilnega Zato |e policija Izpustila že precej aretirancev zopet na svobodo vendar pa je zopet aretirala tudi nekaj novih. Nekaj sumljivih ljudi so privedli v Zagreb tudi h drugih mest. med njimi delavca Antona Metesija, M Je bil aretiran v Beo gradu, kakor smo že poročali. Policija proučuje sedaj njegove izjave, ki Jih ie podal pri zaslišanju Metesi trdi, da na dan umora nI bi! v Zagrebu, česar pa še nt mogel dokazati: zato le bil pridržan Se nadalje v zaporu. Tudi sotrudnik novosadskega »Vi-dovdana< BogoI;ub Rapajič. ki ie bil aretiran v Novem Sadu in prepeljan v Zagreb. |e še vedno v zaporu. Zdelo se je sicer možno, da bi mogel imet! Rapajič t ozirom na svoio burno preteklost kake zveze z atentatom, doslej pa še ni bilo ničesar ugo-rovljenega. kar bi ga konkretno obremenjevalo. Po zaslišanju aretirancev. Je bflo danes zaslišanih tudi večje število oseb, ki so do-šle prijaviti, kaj so čule o zločinu !n zločincih Policija ie danes ponovno opozorila javnost. na! se Izogiba anonimnim prijavam, ker Je vsaka bozajen odveč in ker more vsakdo s polnim imenom prijaviti policiji svoja opažanja pod iamstvom. da se mu ne Ho ničesar pripetilo. Danes je policija prejela iz Avstrije neko okultistično poročilo Izjava medila ▼ Avstriji se popolnoma strinia z onim kar le povedal medij v Novem Sada. Mislilo se ie prvotno, da ie medij v Avstriji čita! v lisitih. kaj se Je godilo na seansi v Novem Sadu, na podlagi poštnega žiga pa je bilo ugotovljeno, da Je bilo pismo oddano istega dne. ko se je vršila seansa v Novem Sada. Avstrijski medij Je neka ženska. Nadaljevanje razprave proti Milanu Geroču Zasliševanje prič je končano — Mnoge obtežilne priče umikajo svoje izoovedi — Razprava bo morda že v petek zaključena Kruševac. 27 marca č. Na današnli razpravi proti orožniškemu podpolkovniku Milana Geroču. ie bilo zaslišanih več selia kov ki so v preiskavi trdili da so bili ood Geročevim oovelistvom izvršeni rooi in požigi Trdili so. da te bi! Geroč povelinik oddelka ki se ie borilo s komitaši Kosle Vujinoviča na Mramoru 13. marca 1. 1917 po pričah in službeno na ie ugotovljeno. da je bil tedai Geroč v Beogradu Razen tezfc ie iz izpovedb nrič razvidno da so požiga! pred vsem oddelki v katerih so bili Turk in Arnavti Na današnli razoravl le vzbudi lo pozornost, da ie veliko število seHakoN prič in tožitePev že odšlo domov, ker so sami uvideti da so v zmoti ali n* ra^llani Na popoldanski razpravi se le govorilo v giavnem o preprogah, ki iih je baje Geroč ukradel zobozdravnici Milici Mihailo-vičevi iz Beograda. Značilen trenutek Je nastal, ko le potrdila priča Dara Ivanič. da so bile preproge Mihajlovičeve že tedaj raz.ldene od moljev. V razpravi se Je ugotovilo nasprotno, da ni nobena preproga, ki jih ima Geroč, niti danes razjedene od moljev. Podpolkovnik Geroč Je pisal iz preiskovalnega zapora tudi svojemu slugi Martinu Rebeku. naj izpove, da je mnoge stvari kupoval v Galiciji in ne v Srbiji ter jih pošiljal domov. Tako je Rebek tudi izpovedal kot priča. Ko so Geroča na razpravi vprašali za pojasnilo o tem pismu, je iz-iavil, da ga je k temu nagovoril neki oficir Dolček. ki Je bil v zvezi z nadzornikom zapora in je bi! sam obsojen zaradi falzi-ficirann Pismo ki ga le Geroč pisal v dobri veri. da |e potrebno, ni bilo odposlano Martinu Rebeku. temveč Je bilo dostavljeno vojaškemu preiskovalnemu sodniku. Na vprašanje predsednika sodišča je sodni strokovnjak Stamenkovič izjavil, da je preproga, katere tatvine ie Geroč obtožen, vredna 100 Din in da se more povsod ku-nitt. Razprava Je bila pozno popoldne prekinjena. Na Jutrišnji razpravi se bodo čitale izpovedi onih prič, ki niso bile pozvane in Je mogoče, da bodo zagovorniki Geroča že pričeli jutri svoie plaidoyerJe, ki bi se nadaljevali v petek. Verjetno jc, da bo že v petek izrečena razsodba. Borba med farani in žumukom v Šestinah Zagreb, 27. marca. n. Danes je zopet došla deputacija seljakov iz Šestin pri Ža« grebu k nadškofu dr Bauerju. da zopet urgira odstranitev župnika Novoselca iz Šestin. Nadškof dr. Baoier in pomožni Skof dr PTemuš sta zaslišala deputacijo, nista pa dala nobenega pozitivnega od« govora, češ da je treba počakati na reši« tev tega vprašanja v duhovnem 9odišču, pred katerim se nahaja Nato je deputa« cija na svoji seji sklenila, da seljaki niti na Veliko noč ne bodo šli v cerkev v Se« stinah, temveč bodo Sli v zagrebške cer« kve. Konferenca o delovnem času Beograd, 27 marca. p. V ministrstvu socijalne politike se bo jutri dopoldne vršila konferenca zastopnikov zainteresiranih organizacij glede uredbe o zapiranju in odpiranju obratov v zvezi z uredbo o ureditvi delovnega časa. Ministrstvo scijalne politike Je na podlagi rezultatov ankete v Zagrebu in pismenih predlogov posameznih organizacij izdelalo osnutke obeh uredb, ki bodo tvorili predmet razprav na jutrišnji konferenci. Spremembe v Praštedionl Zagreb, 27 marc« a. Dane« sta na seji upravnega sveta Prve Hrvatske itedion-ice odložila »vo+i mesti dosedanji generalni direktor Če m a ga in »pravnj svetnik banke dr. JnraJ Vrbanod. Upravni svet }e imenoval za generalnega direktorja dosedanjega namestnika generalnega rektorja dr Branka P!iv«ri6a. Tiskanje proračuna Beograd, 27. marca p. Dane« Je fmanfino ministrstvo teročtlo državni tiskarni v tisk državni proračun za leto 1929/30. Cim bo proračun natisnjen, bo predložen kralju v končno taok-c&o ter objavljen v »StažbeoBi ooviaai«. Agrarni direktor Golia upokojen Beograd, 27. marca t. Kralj Je podpisal nfcas, s katerim se v področju ministrstva agrarne reforme postavlja v pokoj med drngimi tudi direktor agrarne direkcije v Ljubljaai g. Oustav Gofca. Vladni komisar v monopolski upravi Beograd, 27. marca č. Kralj )e podpteal na predlog finančnega ministra ukat, s katerim $e za komisarja tega ministrstva pri upravi držav-n-ih monopolov imenuje dr. Vladimir Pertot, inšpektor ministrstva trgovine ra industrije v p. Določitev sedežev odvetniških "Zbornic Beograd, 27. marca p. Minister pravde }e pozval vsa apelacitfska sodišča, na! »e tfede na določbe novega zakona o odvetnikih izjavijo, koliiko odvetniških zbornic naj se osnuje na njihovem področja. Doslej Je poslalo svojo izjavo apelacjjsko sodiSče v Beogradu, ki se jc (izjavilo samo za eno zbornico. Verjetno je, da bodo tudi vsa ostala apeiaeliska sodišča zavzela enako stališče. Obsodba pred oficirskim sodiščem Beograd, 27. marca č. Včeraj se Je vrSHa pred vojaškim sodiščem za oficirje razprava proti pehotnemu kapetana L. Tomiču, ki Je bil obtožen. da Je 1. 1926 kot reknitai oficir v sarajevskem vojnem ofcrugu proti nagradam oproSča! relrrtrte vojaške službe. Obsojen Je bil na leto dni zapora. Naredba o oddobivanju državljanstva Beajrrad. 27. marca č. Predsednik vlade gt-w»ral Zivkovič Je kot notranji minister podpisal naredbo o postopanju pri pridobivanja In izgubi državljanstva potom opttranja ali prošenj na podlagi sporazuma, ki Je bil sklenjen s Ualije. Avstrijske težave Zadnje čase prihajajo iz sosednje republike vesti, ki zaslužijo primerno pozornost Pred par dnevi so krvavi dogodki v okolici Gradca dokazali, da je Avstrija daleč od zagotovljenega miru med državljani, ko dopušča, da nastopajo oborožene organizacije in izzivajo k uporabi sile. Ni dvorna, da je obstoj fašistično usmerjenih formacij in socijalističnih vojaško izvežbanih »obrambnih« organizacij, ki prirejajo pohode po raznih krajih Avstrije ob več ali manj nezadostni asistenci orožni-štva ia vojske ter ogražajo javno varnost. v veliko škodo avtoriteti in ugledu ustavnih oblasti. Avstrija je malone edina država v Evropi, ki nudi svetu še danes stari igrokaz rdečih in belih gard. k sreči le v toliki meri, kolikor jo dopušča strah pred določbami mirovne pogodbe. Navzlic temu pa je prav pogosto čuti o pučevskih načrtih, ki jih snujejo meščanske bojne organizacije, vsaj jih razodevajo njihovi voditelji celo na javnih shodih. Z druge strani pa socijalni demokrati ne drže križem rok ter se krepko pripravljajo na obrambo republike in ustave. Seveda tudi v njihovih vrstah ne manjka ekstremistov, ki sanjajo o socijalistič-nem prevratu in o diktaturi proletarija-ta. dasiravno se mora priznati, da je postopanje socijalne demokracije v splošnem zmerneje in vzbuja manj skrbi za javni mir nego vodenje ha-kenkreutzlerjev, ki morajo nastopati le zato. ker uživajo zaščito celo v onih krogih, ki prav za prav ne bi smeli dopuščati. da kdorkoli prevzema vlogo javnih oblasti. Poleg nesigurnosti, ki jo povzroča tekmovanje in sovražnost bojevniških organizacij, preživlja Avstrija te dni resno gospodarsko krizo, ki utegne zadeti celo kovinsko industrijo in sto tisoč v njej zaposlenih delavcev in njihovih družin. Zveza kovinskih delavcev je zahtevala, da se delavstvu v avtomobilski industriji priznajo mezde tudi za praznike. Industrijci so to zahtevo odbili iz načelnega razloga, češ. da morejo plačevati svoje osobje samo za storjeno delo. Pač pa so ponudili delavstvu, da si z nadurami prisluži isto vsoto, ki bi jo doseglo, če bi bili prazniki plačani. Delavske organizacije so ponudbo istotako z načelnega stališča odbile in splošna stavka, odnosno izprtje v avtomobilski in celokupni kovinski industriji je neizbežno, če se v zadnjem trenutku ne najde kompromis. Pri nekaterih tvrdkah je stavka že izbruhnila. Tudi parlamentarno politični položaj naše severne sosede ni posebno stabilen. Vladna koalicija je pred razbitjem. Velenemci se upirajo vedno hujšim klerikalnim tendencam krščanskih socijalcev in paktirajo na kulturnem polju s socijalistično opozicijo. Med klerikalci in kmečko zvezo pa vlada ne-zaupnost Le bojazen pred volitvami drži še Seiolov koalicijski kabinet pokonci. Seveda se iz nevzdržnih razmer končno ne bo mogel najti drugačen izhod nego nove volitve. Pri teh čaka velenemce. ki so zadnjič po milosti krščanskih socijaicev dosegli nekaj mandatov, hud Doraz. ako bodo morali sami v volitve. Glavna bo borba med socijalnimi demokrati in krščanskimi socijalci. Važna vloga pa ostane kmečki zvezi, ki utegne biti tudi v prihodnjem parlamentu jeziček na tehtnici. Vse sili k razčiščenju situacije in vlada dr. Seipla se bo po Veliki noči težko še umikala odločitvi. Zasedanje razorožitvenega odbora v Ženevi Ženeva, 27. marca h. Prihodnje zasedanje odbora za pripravljanje razorožitve se bo pričelo dne 15. aprila. Na dnevnem redu bosta najbrže ruski načrt za delno razorožitev in nemški predlog o obveznem objavljanju stanja oborožitev. Sovjetska unija bo odposlala na to zasedanje delegacijo 11 oseb. ki bo sestavljena skoraj enako kot zadnjič Delegacijo bo vodil začasni ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov, kot drugi delegat pa bo fungiral prosvetni komisar Lunačarski. Glavni tajnik delegacije bo zopet Boris Stein, vodja srednje -evropskega oddelka v Moskvi Spopadi med avstrijskimi političnimi organizacijami Duna!, 27. marca s. Ponovni spopadi med heimwehrovci in socijalnimi demokrati ali komunisti so v zadnjem tednu ustvarili ogorčeno razpoloženje. Kakor smo že poročali, je prišlo v nedeljo v graškem predmestju Andrit7 do ostrega spopada, v katerem so heimwehrovci popolnoma razdejali tovarniško restavracijo, ki Je v socijal-no-demokratskih rokah. Heimwehrovci so te dni izdali vsem podrejenim edinicam nalog. naj na vsako Izzivanje odgovorijo s siičnimi ukrepi. Ta nalog je izzval med socijalnimi demokrati veliko ogorčenje. Francoski bojevniki nezadovoljni s Poincarejem Pariz, 27. marca g. Tekom današnje se« je zbornice so zastopniki bivših bojevni« kov večkrat očitali Poincareju, da jim ni omogočil udeležiti se defileja pred krsto pokojnega maršala Focha Pri tem je pri« šlo do razburjenih prerekanj, tekom ka« terih je Poincarč opetovano naglasi!, da zaradi rodbine ni bilo mogoče podaljšati cerimonije Ugotovil pa je tudi, da so bili bivši bojevniki deloma sami krivi, da se njihova želja ni izpolnila. Poraz kitajskih nacijonalistov London, 27. marca. e. Kakor poročajo Iz Cifua, so severne čete pod poveljstvom generala čangčungčanga danes opoldne zavzele Čifu. Nacionalistične čete so se umaknile in pustile velike množine municije. Kakor pravijo. *o nacionalistične čete podlegle zaradi izdaje. Smrt grofa Stolberga se vedno zagonetna Hirschberg, 27. marca. d. Navzlic pri« znanju mladega grofa Kristijana Stolber« ga, da je po neprevidnosti ubil svojega očeta, smatra preiskovalna komisija, da njegova izpoved ni povsem resnična Stro« kovnjeki so namreč ugotovili, da je bilo nemogoče ustreliti starega grofa Stolber« ga na način, kakor ga je naslikal mladi grof. Razen tega je še cel niz nasprotuje« čih si dejstev med ugorovitvarr.i preisko« valne komisije in izpovedbami mladega grofa. Dokler ne bodo te razlike pojasnjene. bi bilo prezgodaj smatrati priznanje mladega grofa kot popolnoma resnično izpoved. K požaru v hamburškeni pristanišču Hamburg, 27. marca d. Po dolgotrajnem te napornem gašenju se Je gasilcem po&rečik) pozno popoldne pogasiti ogenj na parniku Evropa. Po mnenju strokovnjakov J« Skoda, nastala po požaru, manjša, kakor Je bik) prvotno ocer»}e!». Hmeljski trg Žatec, 27. marca h DanaSmJi promet v Zate« Je »naša! 200 stotov. Povpraševanje i« bilo zelo živahno. Na deželi in tudi v 2ati 2809. Trentinska pokrajina: Vpisanih volilcev 108.369. Volilo jih je 79.591. Udeležba 73 odst. Za listo 74.273. proti 5597. Največjo abstinenco pri volitvah izka« zujeta trentinska in videmska pokrajina, med italijanskimi pa Belluno z udeležbo 63 odst. Največja udeležba je zabeležiti v zadrski in ferrarski pokrajini (98 odst.). V Zadru in v Materi ni bilo nasprotnih glasov, največ nasprotnih glasov pa sta oddala Milan (23.156 pri 389 113 oddanih glasovih) Ln Turin (7672 pri 227 862 odda« nih glasovih). Rim je glasova! z 251.780 glasovi za fašizem, proti pa z 2833 pri ude« ležbi 86 odst. _ Občni zbor Vodnikove družbe Sročl se Je vršil v ljubljanski Kazini občni zbor Vodnikove družbe Otvoril ga Je ob navzočnosti lepega števila ustanovni-kov, med katerimi sta bila tudi ministra n. r. dr. Žerfav ln dr. Kramer, t dallšim pozdravnim govorom oredsednik g. Rasto Pustoslemšek. O delovanju družbinega odbora In pisarne Je poroča! tajnik g. prof. dr. Pavel Karlln. O družbinem gmotnem položaju .le poroča! blagajnik g. Milan Ster-lekar. Poročilo pr<«r!eHniVov računov j« podai dr. Žerjav. Zanimivo podrobno poročilo je podal družbeni gospodar g. prof. Breznik. O knjižnem programu Je referiral knjižni referent g. prof dr Ivan Lah. Pri volitvah novega odRora so bili soglasno Izvoljeni: predsednik Rasto Pusfoslemšek, odborniki: ravnate!) licejske knjižnice dr. Josip Šlefclnger, prof dr LJudevit Pivko, Prof. dr. Josip Breznik In prof dr. Karlln, dr. Ivan Lah Anton Podhevšek, Božidar Borko. Miran .{are. knližničar šentjakobske knjižnice Matila Rode in bančni uradnik MilanSterlekar: pregledniki računov minister n. r. dr. Žeribv. odvetnik dr. Puc la načelnik z. A. Ribnlkar. Zagrebška občina za reveže Za?rei>. 27. marca 4 Socialni odsek mestnega obč:ns!tega sveta Je sklenil, da se ta veliko nofi razde!: siromakom mesta Zagreba poidrug vagon živil. Zopet nekaj lepega za Vas Izšla je lepa knjiga Knjfga stane Din 12"— rn se dobi v Oglasnem oddelku flJUTR&" v L.ubl sni, Prešernova uKca štev. 4. — Po pošti slane Din S3'- V zalogi je tudi še knjiga o prigodah Kdor hoče imet! zbrano vso našo mladinsko knjižnico, naj si naroči tudi to knjigo.