iti URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 10	Ljubljana, četrtek 17. aprila 1975 Cena 8 dinarjev	Leto XXXII
514.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom predsednika dr. Jožeta Brileja in ob sodelovanju sounikov dr Josipa Globevnika, Marjana Jenka. Rika Kolenca, dr Mihe Potočnika. Tineta Remškarja in Qlge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti m zakonitosti določbe 6.a člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja »Tegrad« Ljubljana z dne 5 VI 1972, na podlagi javne obravnave, ki je bila
11.	III. 1975,
odločilo:
1)	Ugotovi se. da določba 6.a člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja »Tegrad«. Ljubljana, z dne o. VI. 1972 ni bila v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije.
2)	Ta odločba ima glede posamičnih aktov učinek po 415. členu ustave Socialistične republike Slovenije.
Obrazložitev
Kolar Vladimir, član delovne skupnosti podjetja »Tegrad« je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja »Tegrad« Ljubljana z dne 5. VI. 1972, ki se je glasil: »Delavcem, ki še nimajo delovnih izkušenj na delovnem mestu, na katerega so razporejeni, lahko komisija za planiranje in delitev osebnega dohodka na predlog nadrejene osebe zniža obračunsko postavko za največ 25e/o. C as, za katerega prejme delavec osebni dohodek po znižani obračunski postavki, ne sme biti daljši kot dve leti.«
Ta določba je veljala do 31. XII. 1973.
Ustavno sodišče je po preizkusu pobude ocenilo, da je pobuda utemeljena ter je ob uporabi 409. člena ustave Socialistične republike Slovenije — upoštevajoč, da je od prenehanja veljavnosti pravilnika do vložitve pobude preteklo manj kot leto dni — začelo postopek. Pri tem je ustavno sodišče ugotovilo:
v času veljavnosti in uporabe napadene določbe pravilnika so veljali amandmaji k ustavi Socialistične republike Slovenije in temeljni zakon o delovnih razmerjih oziroma zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
2e v ustavi iz letg 1963 je ustavna pravica delavcev do samoupravljanja vključevala tudi njihovo pravico, da na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi .dohodka in o drugih vprašanjih, ki se tičejo njihovega ekonomskega položaja. Te samoupravne pravice delavcev so bile glede neposrednega odločanja še bolj poudarjene v amandmajih k ustavi Socialistične republike Slovenije. V XIII. amandmaju je bilo med drugim rečeno, da sme biti kolektivnim in individualnim izvršilnim organom v organizaciji združenega dela zaupana samo izvršilna funkcija v upravljanju. Po XXVII. amandmaju pa je neodtujljiva pravica delovnih ljudi, da na podlagi svojega dela v združenem
delu odločajo in upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o delitvi dohodka, o ureditvi medsebojnih razmerij in o drugih 'vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Ta ustavna načela so bila normativno nadrobneje izpeljana v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih in nato v zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Ustavno sodišče ugotavlja, da določba 6.a člena pravilnika ni bila v skladu s XIII. in XVII, amandmajem. ker je pooblaščala komisijo, ki jo je imenoval delavski svet. da na predlog nadrejene osebe odloča o višini osebnega dohodka nekaterih delavcev. O tem pa so lahko odločali le delavci sami bodisi neposredno bodisi po delavskem svetu aii njemu ustreznem organu, ki so ga neposredno izvolili.
Tako po ustavi kot po navedenih zakonih je smela delovna skupnost sredstva za osebne dohodke deliti samo po osnovah in merilih, ki so jih delavci v temeljni organizaciji združenega dela vnaprej določili s svojim splošnim aktom. Delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela so lahko zaupali odločanje o odmerjanju in'vdelitvi osebnega dohodka samo delavskemu svetu ali njemu ustreznemu, neposredno Izvoljenemu organu. V konkretnem primera pa osnove In merila niso bila določena vnaprej, marveč je bila delitev osebnega ddhodka prepuščena komisiji. S tem je bilo odločanje odtujeno od delavcev, merila pa prepuščena subjektivni presoji po ustavi nepristojnega organa — in tako lahko celo samovolji.
> Po 423. in 424. členu ustave Socialistične republike Slovenije je ta odločba obvezna in izvršljiva.
Odločba se objavi v Uradnem Itetu SRS in v podjetju »Tegrad«, Ljubljana na način kot je bil objavljen pravilnik o delitvi osebnega dohodka.
St. U I 58/74-13
Ljubljana, dne 11. marca 1975.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
515.
Na podlagi 428. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo na seji dne 1. aptila 1975
1	POSLOVNIK
Ustavnega sedišča Socialistične republike Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustavno sodišče) ureja svojo organizacijo in delo s tem poslovnikom in z drugimi splošnimi akti.
Z ustavo in zakopom o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije je urejen postopek pred ustavnim sodiščem m učinek njegovih odločb.
2.	člen
Sedež ustavnega sodišča je v Ljubljani.
3.	člen
Ustavno sodišče ima svoj pečat z grbom Socialistične republike Slovenije, okoli kateregi. je napis: Ustavno sodišče Socialistične republike Siovemje — Ljubljana.
4.	člen
Vsakdo je lahko navzoč pri obravnavi ali na' javni seji ustavnega sodišča.
O obravnavah in javnih sejah se pravočasno obvesti javnost z objavo na vidnem mestu v prostorih ustavnega sodišča, lahko pa tudi v dnevnih časopisih.
5.	člen
Predstavnikom družbenih organizacij, zastopnikom tiska in drugih sredstev informacij ustavno sodišče posebej omogoča, da spremljajo njegovo delo
O vprašanjih iz dela sodišča, ki zanimajo javnost, se dajejo obvestila zastopnikom tiska in drugih sredstev x informacij z dovoljenjem sekretarja ustavnega sodišča, kolikor ni z zakonom o postopku pred Ustavnih sodiščem SR Slovenije drugačt določeno (5. člen zakona).
6.	čleh
Razpored dela sodnikov ustavnega sodišča svetovalcev ustavnega sodišča in drugih strokovnih sodelavcev (v nadaljnjem besedilu, strokovni sodelavci), ki sodelujejo s sodniki ter način, po katerem se jim dodeljujejo zadeve, določi ustavno sodišče na seji praviloma za eno leto vnaprej.
Vsak sodnik lahko zahteva, da o dodelitvi posamezne zadeve odloči ustavno sodišče na seji.
7.	člen	•
Odločbe, obvestila, mnenja in predloge, ki jih ustavno sodišče pošilja Skupščini Socialistične republike Slovenije, se naslavlja na predsednika skupščine in jih podpisuje, predsednik ustavnega sodišča.
8.	člen
Kadar Skupščina SR Slovenije vabi predstavnika ustavnega sodišča na sejo zbora, na kateri obravnava obvestila, mnenja in predloge tfttavnega sodišča, se seje udeleži predsednik ustavnega sodišča ali sodnik, Id ga določi ustavno" sodišče.
Kadar obravnavajo komisije skupščine ali odbori zborov obvestila, mnenja in predloge ustavnega sodišča, se udeležuje razprav kot predstavnik ustavnega sodišča sodnik, ki ga določi ustavno sodišče, kot pooblaščenci za dajanje obvestil in pojasnil pa lahko tudi sekretar ustavnega sodišča in strokovni sodelavci, ki jih določi ustavno sodišče.
9.	člen
Za spremljanje pojavov, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, za organizacijska In kadrovska vprašanja, za redakcijo odločb ter za proučevanje določenih drugih vprašanj s področja dela ustavnega sodišča, in za pripravo gradiva s teh podro-
čij za seje, ima ustavno sodišče stalne komisije ki jih določa ta poslovnik oziroma vsakoletni razporea dela.
Predsednik ustavnega sodišča lahko imenuje občasne komisije ali delovne skupine sodnikov, strokovnih sodelavcev in drugih delavcev.
K sodelovanju v komisijah lahko povabi predsednik komisije zunanje strokovnjake in družbene delavce. .
Kolikor tega ne ureja ta poslovnik, določa sestavo in delo komisij akt o ustanovitvi komisije.
10.	člen
Za obravnavanje posameznih vprašanj, ki se nanašajo na poslovanje in delo ustavnega sodišča, lahko predsednik ustavnega sodišča sklicuje delovne sestanke sodnikov, strokovnih sodelavcev in drugih delavcev “ustavnega sodišča.
11	člen
Ustavno sodišče lahko organizira posvetovanje z znanstvenimi strokovnimi in družbenimi delavci o vprašanjih, ki so pomembna za delo ustavnega sodišču
12.	člen
Ustavno sodišče sodeluje z ustavnimi sodišči drugih republik ter avtonomnih pokrajin in z ustavnim -sodiščem Jugoslavije pri reševanju vprašanj, ki so po-' membna za delo ustavnega sodišča.
13.	člen
Ustavno sodišče kot udeleženec sprejema in sklepa družbeni dugovui c osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov m drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem in sprejema splošne akte v zvezi s tem dogovorom.
14	člen
Sredstva za delo ustavnega sodišča in njegovih služb, ki naj bodo zagotovljena v predlogu republiškega proračuna, določa ustavno sodišče
15	člen
V času od 15. julija do 1. septembra ustavno sodišče nima obravnav, razen v nujnih primerih, predloge to vloge pa sprejema ustavno sodišče tudi v tem času.
II.	PREDSEDNIK IN SODNIKI USTAVNEGA SODISCA
18.	člen
Ustavno sodišče sestavljajo predsednik in sodniki (v nadaljnjem besedilu: člani ustavnega sodišča).
Svoje odločitve sprejema ustavno sodišče na seji z večino glasov vseh svojih članov.
17.	člen
Predsednik ustavnega sodišča predstavlja ustavno sodišče, sklicuje in vodi obravnave in seje ustavnega sodišča, podpisuje odločbe in sklepe ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z ustavo, zakonom, tem poslovnikom in drugimi splošnimi akti ustavnega sodišča.
18.	člen
Če je predsednik ustavnega sodišča zadržan, ga nadomešča sodnik, ki ga določi ustavno sodišče praviloma za eno leto vnaprej.
19.	člen
Sodnik ustavnega sodišča ima pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, ta poslovnik in drugi splošni akti ustavnega sodišča. Sodnik ima pravico in dolžnost predlagati, naj se vprašanja, ki so pomembna za organizacijo in delo ustavnega sodišča, obravnavajo na seji sodišča oziroma na seji njegovega delovnega telesa.
20.	člen
Predsednik in Sodniki ustavnega sodišča uživajo po 425. členu ustave Socialistične republike Slovenije imuniteto. Imuniteto uživajo od dneva izvolitve d° dneva razrešitve.
O	imuniteti svojega člana odloča ustavno sodišče.
Član ustavnega sodišča ne more biti priprt brez dovoljenja ustavnega sodišča; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja ustavnega sodišča.
Brez dovoljenja ustavnega sodišča sme biti član ustavnega sodišča priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je članu ustavnega sodišča vzel prostost, to nemudoma sporočiti predsedniku ustavnega sodišča.
Ta predloži primer ustavnemu sodišču, da odloči,' ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Ustavno sodišče sme vzpostaviti imuniteto tudi članu ustavnega sodišča, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
21.	člen
Člani ustavnega sodišča imajo posebno legitimacijo.
Legitimacija obsega poleg podatkov o identiteti članov ustavnega sodišča tudi določbe tega poslovnika o imunitetnih pravicah.
Za izdajanje legitimacij in za evidenco izdanih legitimacij skrbi sekretar ustavnega sodišča.
IH. POSLOVANJE USTAVNEGA SODlSCA
22.	člen
Predlog oziroma pobuda za začetek postopka se vloži pri ustavnem sodišču pismeno. Občani lahko dajejo pobudo tudi ustno na zapisnik.
Pobudo sprejme na zapisnik za to določeni strokovni sodelavec.
23.	člen
Ce več vlagateljev vloži zahtevke za oceno ustavnosti ali zakonitosti istega predpisa ali splošnega akta, , sodišče zadeve lahko združi in obravnava skupno.
24; člen
Ce predlog oziroma pobuda ni razumljiva ali če ne vsebuje določenega zahtevka, opozori sekretar ustavnega sodišča po nalogu sodnika tistega, ki jo je vložil, da v primernem roku odpravi pomanjkljivosti. Ce v tem roku pomanjkljivosti niso odpravljene, odloči o Vlogi ustavno sodišče.
Na vloge, s katerimi se zahtevajo pojasnila ali obvestila izven postopkov, ki tečejo pri ustavnem sodl-5Cu, odgovarja sekretar ustavnega sodišča.
25.	člen
Spisi se praviloma vročajo po pošti. Vabila in obvestila o obravnavi, pismeni odpravki odločb in drugi Pomembnejši spisi se vročajo naslovniku osebno.
V	nujnih primerih se lahko vabila in obvestila sporočajo s telegramom ali po telefonu.
26.	člen
Spisi, ki jih žele pogledati udeleženci postopka ali osebe, ki jim je to dovolil predsednik ustavnega sodišča oziroma med pripravljalnim postopkom sodnik, ki le-tega vodi, se pregledujejo v pisarn' ustavnega sodišča pod nadzorstvom pristojnega delavca pisarne. Poročilo sodnika, zapisniki o posvetovanju in glasovanju. listine, ki so označene za tajne ter pravna mnenja se ne dajo na vpogled udeležencem postopka. ,
27 člen
Ko predsednik ustavnega sodišča prejme od sodnika, ki je vodil pripravljalni postopek oziroma preizkus pobude, pismeno poročilo, predloži zadevo v obravnavanje na sejo, lahko pa tudi odredi, da se postopek dopolni.
28.	člen
Udeleženci se povabijo na obravnavo s pismenim vabilom tako, da prejmejo vabilo najmanj 8 dni pred obravnavo. V nujnih primerih lahko predsedn.k ustavnega sodišča odredi krajši rok.
Vabilu se priložijo prepis predloga oziroma pobude ter prepis odgovora na predlog oziroma pobudo in tudi druge potrebne priloge, kolikor m bilo tu gradivo poslano zainteresiranemu udeležencu že med pripravljalnim postopkom.
Ce je ustavno sodišče samo začelo pripravljalni postopek, se udeležencem hkrati z vabilom na obravnavo vroči tudi sklep ustavnega sodišča o začetku postopka, kolikor jim ta sklep ni bil že poprgje vročen.
29 člen
Na začetku obravnave obvesti predsednik ustavnega sodišča navzoče o zadevi, ki je r» dnevnem redu. Nato ugotovi, ali so prišle osebe ki so bile vabljene.
Ce obravnava ali njen del ni javen, razglasi to predsednik '•ustavnega sodišča ob začetku obravnave oziroma ob začetku tistega njenega dela. ki ni javen.
Najprej poda poročilo sodnik-poročevalec. Po poročilu da predsednik ustavnega sodišča besedo udeležencem.
Razen udeležencem lahko da predsednik ustavnega sodišča besedo tudi predstavnikom drugih zaintere-, siranih organov in organizacij ter posameznikom
Člani ustavnega sodišča lahko zahtevajo od udeležencev v postopku in od drugih povabljenih oseb pojasnila v zvezi s predmetom obravnave . Pred zaključkom obravnave imajo udeleženci pravico do sklepne besede.
30.	člen
V opravičenih primerih, zlasti kadar je treba izvesti nove dokaze ali zbrati nove podatke in mnenja, lahko ustavno sodišče preloži obravnavo in določi novo, lahko pa obravnavo tudi prekine za določen čas
31.	člen
Pri posvetovanju in glasovanju so na Seji navzoči člani ustavnega sodišča in zapisnikar.
Najprej da svoj predlog in glasuje sodnik-poročevalec. nato drugi sodniki po abecednem redu. zadnji glasuje predsednik ustavnega sodišča Glasuje se »za« ali »proti«. Glasujejo samo tisti člani ustavnega sodišča, ki so bili navzoči na obravnavi.
32.	člen
O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik.
V	zapisnik o posvetovanju in glasovanju se vpišejo: imena in priimki članov ustavnega »odisca, ki so se udeležili posvetovanja in glasovanja, datum seje, predmet posvetovanja in izid glasovanja ter vsebina odločbe. Zapisniku se priložijo morebitna izražena ločena mnenja članov ustavnega sodišča
Osnutek ■ zapisnika o posvetovanju in glasovanju se da članom ustavnega sodišča, ki so se udeležili seje, jaa vpogled zaradi morebitnih pripomb. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju podpišeta predsednik jn zapisnikar.	^
■33. člen
Kadar se po obravnavi odločba razglasi ustno, objavi predsednik ustavnega sodišča izrek odločbe in bistvene razloge za sprejeto odločitev.
.	34. člen
Predlog dnevnega reda z1 gradivom za sejo mora biti hkrati s sklicem seje dostavljen sodnikom, razen v nujnih primerih, vsaj 5 dni pred sejo. Dnevni red sprejme sodišče na seji. Vsak sodnik lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Vsak sodnik lahko zahteva, da predsednik skliče sejo ustavnega sodišča, da se odloči o zadevi iz pristojnosti ustavnega sodišča.
35.	člen
O obravnavi in seji ustavnega sodišča se vodi zapisnik. Zapisnikarja določi sekretar ustavnega sodišča.
Predsednik ustavnega odišča oziroma sodnik, ki vodi pripravljalni postopek, lahko odredi, da se ves potek obravnave oziroma seje ali njen del posname na magnetofonski trak ali stenografira.
V	zapisnik se vpišejo dejanske okoliščine, ki so bistvene za odločanje v zadevi ter izrek odločbe oziroma sklepa Ce je bila na obravnavi javnost izključena, se vpiše v zapisnik tudi sklep o tem. Vsak sodnik in udeleženec lahko zahteva, da se zapisnik dopolni oziroma popravi.
Zapisnik o obravnavi ali seji ustavnega sodišča podpišeta predsednik ustavnega sodišča in zapisnikar, zapisnike v pripravljalnem postopku pa sodnik, ki le-tega vodi in zapisnikar.
Zapisnik se da praviloma na dnevni red prve prihodnje seje ustavnega sodišča, da ga sprejme.
Popravek zapisnika se zabeleži na zapisnik, ki je popravljen.
36.	člen	.	•
Osnutek besedila odločbe mora biti pismeno izdelan praviloma v 15 dneh od odločitve.
Odločba ustavnega sodišča vsebuje navedbo o sestavi ustavnega sodišča, navedbo predpisa ali splošnega akta, ki je bil predmet ocene, izrek odločbe ter dejstva in razloge za odločitev.
37.	člen
Osnutek besedila odločbe predloži ustavnemu sodišču praviloma sodnik, ki je poročal o zadevi na seji ali obravnavi. Če ni bil sprejet osnutek sodnika-poro-čevalca, lahko ustavno sodišče določi drugega sodnika, da izdela nov osnutek odločbe.
Na osnutek besedila odločbe'imajo sodniki pravico dati pripombe v petih dneh po prejemu Pripombe se dajo komisiji za redakcijo odločb.
Komisija za redakcijo odločb izdela končno besedilo odločbe.
Če so bistvene razlike v mnenjih sodnikov ali če taki;> zahtevata predsednik ustavnega sodišča ali sud-uik-poročtvalec, odloči o besedilu odločbe ustavno sodišče na seji.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izdelavo sklepov, predlogov, mnenj in stališč, za katere je ustavno sodišče • odločilo,«da jih obravnava redakcijska komisija.
38.	člen
Napake v pismenem odpravku odločbe popravi ustavno sodišče na seji s posebnim sklepom. Sklep o popravku se vpiše na koncu izvirnika, udeležencem pa se vroči prepis sklepa. . ,
Ce je bila odločba že objavljena, se na enak način objavi tudi sklep o popravku odločbe
39.	člen
Odločbe ustavnega sodišča ter sklepi in mnenja, gled? katerih ustavno sodišče tako odloči, se objavljajo v zbirki odločb, sklepov in mnenj v besedilu, ki ga določi komisija za redakcijo odločb.
IV.	SPREMLJANJE POJAVOV, POMEMBNIH ZA USTAVNOST IN ZAKONITOST
40.	člen
Ustavno sodišče spremlja pojave, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in .zakonitosti na podlagi zadev, ki jih obravnava na podlagi vlog občanov, kot tudi na podlagi gradiva drugih organov in organizacija tiska in drugih oblik informacij.
Na podlagi ugotovitev pri spremljanju pojavov, pomembnih za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, daje ustavno sodišče Skupščini SR Slovenije mnenja in predloge, ali pa začne ppstopek za ocenitev ustavnosti in zakonitosti predpisov ali drugih splošnih aktov.
41.	člen
Za zbiranje in proučevanje gradiva in za pripravljanje osnutkov predlogov, mnenj in stališč o pojavih, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. imu ustavno sodišče komisijo za spremljanje ustavnosti in zakonitosti.
Komisijo za spremljanje ustavnosti 'in zakonitosti sestavljajo člani ustavnega sodišča in sekretar ustavnega sodišča. V delu komisije stalno sodelujejo tisti strokovni sodelavci, ki jih imenuje ustavno sodišče.
Ce je bila zadeva pred ustavnim sodiščem predhodno že obravnavana, sodelujeta v delu komisije za spremljanje ustavnosti in zakonitosti tudi sodnik-pO' ‘ročevalec in strokovni sodelavec.
42 člen
Komisija za spremljanje ustavnosti in zakonitosti lahko organizira ankete in posvetovanja, po potrebi Pa se njeni člani udeležujejo tudi posvetovanj, ki ji*1 sklicujejo druga ustavna sodišča ali drugi organi in organizacije.
Sodniki in strokovni sodelavci so dolžni opozoriti komisijo za spremljanje ustavnosti in zakonitosti na-pojave, ki so jih opazili pri svojem delu in jih je treba proučiti zaradi njihovega pomena za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
V.	ORGANIZACIJSKA IN KADROVSKA VPRAŠANJA
43.	člen
Za obravnavanje in proučevanje organizacijskih in kadrovskih vprašanj ima ustavno sodišče komisijo za organizacijska in kadrovska vprašanja.
Komisija obravnava vprašanja in pripravlja predloge iz pristojnosti ustavnega sodišča o kadrovskih zadevah; obravnava in pripravlja predloge za imenovanja in razrešitve sekretarja in svetovalcev ustavnega sodišča; pripravlja pravilnik v zvezi z družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem; opravlja zadeve v zvezi z določanjem nadomestil sodnikom, sekretarju in svetovalcem ustavnega Sodišča; obravnava vprašanja in predloge v zvezi z nagrajevanjem strokovnih sodelavcev; pripravlja predlog predračuna za ustavno sodišče in njegovih služb ter opravlja organizacijske in'druge zadeve, ki jih ji poveri ustavno sodišče.
Komisijo za organizacijska in kadrovska vprašanja sestavljajo člani ustavnega sodišča, ki jih imenuje ustavno sodišče iti. sekretar ustavnega sodišča.
VI.	REDAKCIJA ODLOČB
44.	člen
Za izdelavo končnega besedila odločb in tistih sklepov, predlogov, mnenj in stališč, za katere ustavno sodišče tako odlo,či, ima ustavno sodišče komisijo za redakcijo odločb.
Komisijo za redakcijo odločb sestavljajo člani ustavnega sodišča in strokovni sodelavci, ki jih določi ustavno sodišče.
O delu komisije se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik redakcijske komisije, sodnik-poročevalec in zapisnikar.
VII.	SEKRETAR IN SLUŽBE USTAVNEGA SODIŠČA
45.	člen
Strokovno in drugo delo za ustavno sodišče opravljajo strokovne, administrativne in poipožne službe ustavnega sodišča, ki se organizirajo v skladu z nalogami in potrebami ustavnega sodišča.
46.	člen
Organizacijo služb ustavnega sodišča in sistemizacijo delovnih mest določa ustavno sodišče na predlog sekretarja ustavnega sodišča s posebnimi splošnimi akti, po predhodni obravnavi v delovni skupnosti ustavnega sodišča.
Z pkti iz prejšnjega odstavka se določi, katere delavce imenuje ustavno sodišče oziroma predsednik Ustavnega sodišča. Glede vseh drugih delavcev izdaja odločbe o pridobitvi lastnosti delavca v delovni skupnosti ustavnega sodišča sekretar ustavnega sodišča.
V aktu o sistemizaciji delovnih mest v službah Usfhvnega sodišča je določene.: katera delovna mesta se lahko zasedejo brez razpisa.
47.	člen
Sekretar ustavnega sodišča vodi službe ustavnega sodišča in izvršuje druge naloge, določene s tem poslovnikom in drugimi splošnimi akti ustavnega sodišča.
Sekretarja nadomešča v njegovi odsotnosti delavec, ki ga določi ustavno sodišče.
Sekretarja imenuje ustavno sodišče.
Za svoje delo in delo služb je sekretar odgovoren ustavnemu sodišču.
48.	člen
Sekretar je navzoč in v okviru svojih nalog sode- ■ luje na sejah ustavnega sodišča.
49.	člen
Sekretar skrbi, da službe ustavnega sodišča opravljajo pravilno in pravočasno svoje naloge, skrbi, da so zagotovljeni pogoji za delo ustavnega sodišča, izvršuje sklepe ustavnega sodišča in navodila predsednika ter pomaga predsedniku pri organizaciji dela na ustavnem sodišču, pri razpisovanju obravnav in sklicevanju sej in drugih sestankov na ustavnem sodišču ter skrbi za pravočasno pripravo ustreznega gradiva.
Sekretar pomaga predsedniku pri stikih ustavnega sodišča z drugimi ustavnimi sodišči, organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami, rednimi in samoupravnimi sodišči, družbenim pravobranilcem samoupravljanja in drugimi organi, organizacijami in skupnostmi.
50.	člen
Sekretar skrbi za pravilno vročanje odločb in drugih aktov ustavnega sodišča udeležencem v postopku kot tudi za njihovo objavljanje v ustreznih uradih in drugih glasilih oziroma na drug primeren način.
51.	člen
Sekretar ima glede medsebojnih razmerij v združenem delu in samoupravljanju v službah ustavnega sodišča pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, razen v primerih, ko ta poslovnik določa drugače.
V	primeru spora med delovno skupnostjo in sekretarjem ustavnega sodišča kot predstojnikom odloča ustavno sodišče.
52.	člen
Sekretar je odredbodajalec za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov ustavnega sodišča.
53.	člen
V	finančno materialnih in administrativno tehničnih zadevah pomaga sekretarju, pomočnik sekretarja.
54.	člen	,
Strokovni sodelavci opravljajo za ustavno sodišče
strokovno delo.
Strokovni sodelavci pripravljajo osnutke poročil, sklepov in odločb, proučujejo vprašanja in pojave, ki so pomembni za ustavnost in zakonitost, dajejo ustavnemu sodišču, njegovim članom in komisijam svoja mnenja in predloge, sodelhjejo v delovnih telesih ustavnega sodišča in opravljajo drugo strokovno delo za ustavno sodišče.
55.	člen
Kabinet predsednika ustavnega sodišča pripravlja za predsednika ustavnega sodišča gradivo, mu posreduje mnenja o posameznih vprašanjih, sprejema stranke, opravlja naloge v zvezi s protokolom in druge naloge po predsednikovem naročilu.
Na čelu kabineta je šef- kabineta, ki dela po navodilu predsednika ustavnega sodišča in mu odgovarja za svoje delo.
Sef kabineta lahko sodeluje tudi pri delu ustavnega sodišča kot strokovni sodelavec.
56.	člen
Ustavno sodišče ima dokumentacij sko-informativ-no službo in knjižnico.
Organizacija in delo službe se uredita s posebnim splošnim aktom.
57.	člen
Administracija ustavnega sodišča je enotna.
Administrativni delavci ustavnega sodišča opravljajo pisarniška, računovodska in tehnična dela za potrebe ustavnega sodišča.
Delo administracije se uredi s posebnim splošnim aktom.
VIII.	SAMOUPRAVLJANJE V DELOVNI SKUPNOSTI USTAVNEGA SODIŠČA
58.	člen
Pravice in dolžnosti delovne skupnosti so urejene s posebnim splošnim aktom v skladu z ustavo, zakoni in samoupravnimi sporazumi.
IX.	KONČNA DOLOČBA
59 člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lista SRS. S tem dnem neha veljati poslovnik Ustavnega sodišča SR Slovenije z dne 23. februarja 1965 fUradni list SRS, Št. 11'65).
Št Su 85/74
Ljubljana, dne 1. aprila 1975.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
516.
. Na podlagi 6. člena zakona o preditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji /Uradni list SRS. št. 32-287/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR' Slovenije	w
* ODLOK
o	spremembi odloka o minimalni odkupni ceni za kravje mleko
1
V S vrsti prvega odstavka 1 točke odloka o minimalni odkupni- ceni za kravje mleko (Uradni list SRS. št. 9-69/74) se številka 0,56 nadomesti s številko 0,78.
2
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-61/70
Ljubljana, dne 3 aprila 1973.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
.	Andrej Marinc 1. r.
517.
Na podlagi tretjega odstavka 6. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni' list SRS, št. 39-464/74) predpisuje republiški sekretar za delo v soglasju z republiško sekretarko za finance
NAVODILO
o vsebini obvestila delavcu o obračunanih in plačanih prispevkih iz osebnega dohodka
1)	Organizacije — izplačevalci osebnega dohodka so dolžne ob mesečnem obračunu in izplačilu osebnega dohodka obvestiti delavca o znesku osebnega dohodka (bruto), o stopnjah in zneskih posameznih prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jih obračunale in plačale iz njegovega osebnega dohodka, kakor tudi o znesku osebnega dohodka za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb (neto osebni dohodek)
Organizacije — izplačevalci osebnega dohodka, ki ob uveljavitvi tega navodila iz tehnično-obračunskih razlogov ne bodo mogle zagotoviti obveščanja delavcev v smislu prvega odstavka te točke, smejo izjemoma v letu 1975, če tako sklene delavski svet izplačevalca, ob mesečnem obračunu in izplačilu osebnega dohodka obvestiti delavce o znesku osebnega dohodka (bruto in neto) ter o stopnjah posameznih prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, na podlagi katerih so bili obračunani i® vplačani prispevki iz njihovih osebnih dohodkov (bruto).
2)	Organizacije — izplačevalci osebnega dohodka iz drugega odstavka 1. točke so dolžne do konca februarja 1976 obvestiti vsakega delavca o znesku izplačanega osebnega dohodka v letu 1975, (bruto in neto) ter 0 stopnjah in zneskih posameznih prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jih obračunale in vplačale v letu 1975 iz njegovega osebnega dohodka (bruto).
3)	Posamezni prispevki, o katerih je treba obvestiti delavca, so prispevki:
1.	Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Sloveni]6'
2.	Temeljni skupnosti otroškega varstva,
3.	Temeljni izobraževalni skupnosti,
4.	Kulturni skupnosti Slovenije in občinskim kulturnim skupnostim,
5.	Telesnokulturni skupnosti SR Slovenije in občinskim telesnokultumim skupnostim,
6 Zdravstveni skupnosti Slovenije in regionalni®1 zdravstvenim skupnostim,
7.	Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in občinskim skupnostim socialnega skrbstva,
8.	Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
V obvestilu je treba izkazati tudi zneske obračunanih in vplačanih samoprispevkov.
4)	O stopnjah in zneskih oziroma samo o stopnjah posameznih prispevkov iz 3 točke tega navodila obveščajo organizacije — izplačevalci osebnega dohodka lahko z obračunskim listom osebnega dohodka ali 6 oosebnim obvestilom.
5)	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od prvega izplačila osebnih dohodkov po 15. maju 1975.
-St 113-1/75	*
Ljubljana, dne 9. aprila 1975.
Republiški sekretar za delo
Soglašam!	Pavle Gantar 1. r.
Republiška sekretarna za finance Milica Ozbič 1. r.
518.
Na podlagi 7 člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, organizaciji in delu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je skupščina Zveze skupnosti otioškega varstva SR Slovenije na 1. seji dne 4.' aprila 1975 'sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otroškega dodatka v letu 1974 (Uradni Ust SRS, št. 22/74)
I
Za VI točko sklepa o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otroškega dodatka v letu 1974 se doda nova VI.a točka, ki se glasi:
»Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se v celotni dohodek družine v kbteri otrok živi oziroma v katero spada ne upošteva:
—	osebni dohodek od dela preko polnega delovnega časa po 27. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci;
—	dohodek za nočno delo;
—	povečanje osebnega dohodka obračunano za delo na dan državnega praznika;
—	nagrada ob delovnem jubileju:
—	odpravnina ob odhodu v pokoj;
— Štipendija;
—	vajeniška nagrada;
—	dohodek od inovacij.«
II
Za X. točko sklepa o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otrdškega dodatka v letu 1974 sc doda nova X a točka, ki se glasi:
»Za spremembo v viru dohodkov družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, se šteje pridobitev pravice do starostne, družinske oziroma invalidske pokojnine kateregakoli družinskega člana.« III
III
Četrti odstavek VII. točke sklepa o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otroškega dodatka v letu 1974 se spremeni tako da se glasi:
»Mesečni znesek dohodka za osebe, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko tdejavnost znaša eno dvanajstino dohodkov. ki so bili podlaga za odmero prispevka oziro-
ma davka za prejšnje leto, najmanj pa osebni dohodek v višini kot se ugotovi po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali druge negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75).
IV
Ta sklep začne Veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa s od 1. januarja 1975 dalje.
St. 193-3/72
Ljubljana, dne 4. aprila 1975.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Predsednik Marjeta Potrč 1. r.
519.
Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, organizaciji in delu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 1. seji dne 4. aprila 1975 sprejela
SKLEP
o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih za leto 1975
I
Pravico do otroškega dodatka ima v znesku:
1.	— 220 din prvi otrok;
—	320 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada manjši od 900 din mesečno na družinskega člana;
2.	— 180 din prvi otrok;
—	270 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 900 do 1.200 din mesečno na družinskega člana;
3.	— 140 din prvi otrok;
—	200 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 1.200 do 1.600 din mesečno na družinskega člana;
4.	— 100 din prvi otrok;
—	150 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 1.600 do 1.800 din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi dohodki, ki se obravnavajo kakor osebni dohodek: dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v trinajstkratnem znesku katastrskega dohodka.
II
Pravico do posebnega dodatka ima v znesku:
—	105 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok;
—	66 din otrok, ki ima edinega hranilca.
Pogoji za pridobitev pravice Iz prve in druge ali-nee te točke so določeni s pravilnikom o pogojih za pridobitev pravice do povišanega otroškega dodatka za težje telesno ali duševno prizadete otroke in za otroke edinih hranilcev ter □ načinu uveljavljanja teh pravic fUradni list SRS. št 14/72).
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se dohodek na družinskega člana v primeru, ko ima roditelj pn katerem otrok živi oziroma h kateremu spada lastnost edinega hranilca, ali če je v družini otrok, ki je težje telesno ah duševno prizadet, izračuna tako, da se celotni dohodek družine deli s številom družinskih članov iz XI. točke sklepa o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otroškega dodatka v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 22/74), s. tem, da se to število poveča za 0,5.
III
Občani, ki so uveljavili pravico do otroškega dodatka in posebnega dodatka po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do otroškega dodatka in posebnega dodatka po tem sklepu najpozneje do 15. aprila 1975. sicer se jim s 1. majem 1975 ustavi izplačevanje otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku.
Otroci občanov,' iz prejšnjega odstavka te točke prejemajo otroški dodatek in posebni dodatek k otroškemu dodatku do 30. aprila 1975 po predpisih, ki so veljali na dan 31 decembra 1974. ne glede na to, ali imajo pravico do otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku po tem sklepu.
IV
Ta sklep začne-veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.	i
St. 193-1/71
Ljubljana, dne 4. aprila 1975.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik Marjeta Potrč L r.
520.
Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, organizaciji in delu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 1. seji dne 4. aprila 1975 sprejela
SKLEP
o višini otroškega dodatka za otroke iz socialno ogroženih kmečkih družin in dohodkovnih pogojih za leto 1975 I II
I
Otroci iz socialno ogroženih kmečkih družin imajo pravico do otroškega dodatka v znesku 130 din mesečno.
II
Težje telesno ali duševno prizadeti otroci in otroci, id imajo edinega hranilca imajo pravico do posebnega dodatka k otroškemu dodatku:
—	105 din mesečno, če so težje telesno ali duševno prizadeti;
—	60 din mesečno, če je roditelj, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada edini hranilec.
Pogoji za pridobitev pravice iz pwe in druge ali-nee te točke so določeni s pravilnikom o pogojih za
pridobitev pravice do povišanega otroškega dodatka za težje telesno ali duševno prizadete otroke in za otroke edinih hranilcev ter o načinu uveljavljanja teh pravic (Uradni list SRS, št. 14/72).
III
1.	Otroci iz socialno ogroženih kmečkih družin imajo pravico do otroškega dodatka, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka;
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 2.000 din oziroma 600 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
2.	Otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinej te točke, se lahko prizna pravica do otroškega dodatka, če živijo v težjih socialnih razmerah zaradi večjega šteVila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev.
3	Skupnost otroškega varstva v občini lahko v izjemnih primerih določi višji ali nižji otroški dodatek kot je določen v I točki tega sklepa, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. Skupnost sprejema te sklepe v okviru sredstev na podlagi števila otrok in višine otroškega dodatka, določene s I. točko tega sklepa.
4. Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi drugi dohodki.
IV
Otroški dodatek in posebni dodatek k otroškemu dodatku otrokom iz socialno ogroženih kmečkih dfti-žiri se izplačuje staršem.
V primerih ko se ugotovi, da se dodatek ne bi uporabljal v namen, za katerega se daje, lahko pristojni organ socialnega skrbstva občine določi, da se dodatek izolačuie druei osebi, ki skrbi za otroka.
V
Postopek za dodelitev pomoči se začne na predlog staršev, skupnosti otroškega varstva, krajevne skupnosti, osnovne šole, posameznih občanov ali socialne službe.
VI
Upravičenost do otroškega dodatka otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin ugotovi s sklepom skupnost otroškega varstva.
VII
Preizkus upravičenosti do otroškega dodatka po tem sklepu opravijo skupnosti otroškega varstvo do 31. maja 1975.
'	VIII
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.	/
St. 554-3/72
Ljubljana dne 4. aprila 1975.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik
i
Marjeta Potrč L r.
521.
Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, organizaciji in delu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 1. seji dne 4. aprila 1975 sprejela	,
SKLEP
o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1975
I
Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka je 750 din:
—	otroku občana, ki izpolnjuje pogoje po prvi ali-nei I točke sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih za leto 1975:
—	otroku občana, ki ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana družine do 1.200 din letno.
II
Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka je 350 din.
—	otroku občana, če dohodek družine presega vi-
šino dohodkov iz prve alinee I. točke sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih za leto 1975; ' .	1
—	otroku občana, ki ima' dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana družine 1.200 din letno in več
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 554-1/71
Ljubljana, dne 4. aprila 1975.
Skupščina Zveze skupnosti , otroškega varstva SR Slovenije Predsednik Marjeta Potrč 1. r.
522.
. Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, organizaciji in delu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 1. seji dne 4. aprila 1975 sprejela
SKLEP
o podaljšanju izplačevanja otroškega dodatka za otroke upokojencev
1
Otrokom upokojencev se podaljša izplačevanje otroškega dodatka po predpisih, ki so veljali v letu 1974 do ?1. V. 1975.
II
Izplačani otroški dodatki po I. točki tega sklepa se primerih, ko se ugotovi, da po predpisih za leto 1975x otuci ne izpolnjujejo pogojev za pravico do otroškega dodatka, ne izterjajo.
m
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu
SRS
St. 193-7/73
Ljubljana dne 4 aprila 1975.
, Skupščina Zveže skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Predsednik Marjeta Potrč 1. r.
523.
Na podlagi 7. člena sartioupravnega sporazuma o ustanovitvi, organizaciji in delu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 1. seji dne 4. aprila 1975 sprejela
SKLEP
o Začasni ureditvi izvajanja postopka v zvezi z- ugotovitvijo pravice do denarnih pomoči otrokom
I	'
Za izvajanje strokovnega dela v zvezi Z ugotavljanjem upravičenosti do denarnih pomoči se pooblašča:
—	strokovne službe regionalnih zdravstvenih skupnosti, da opravljajo vsa strokovna opravila v zvezi z ugotavljanjem in izplačevanjem denarnih pomoči otrokom,
—	strokovno službo Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za strokovno obdelavo pritožbenih zadev.
II
Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1975 dalje.
St. 193-3/72
Ljubljana, dne 4. aprila 1975.
. Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Predsednik
Marjeta Potrč 1. r.
524, •
Na podlagi 13. člena statuta republiške skupnosti otroškega varstva (Uradni list SRS. št. 31/70) je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na 17. redni seji dne 12. marca 1975 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1974
I
Sprejme se zaključni račun republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1974. ki izkazuje
.	din
skupnih dogodkov
skupnih izdatkov
presežek dohodkov nad izdatki
696.594.113,40
664.584.491.15
32.009.622,25
II
Od presežka dohodkov nad izdatki se:
1.	podpisnikom samoupravnih sporazumov o programih otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njihovo uresničitev oziroma skupnostim otroškega varstva v občinah vrne preveč plačani prispevek za ptroško varstvo v mesecu novembru in decembru 1974
2.	invalidskim delavnicam vrne sred-
stva prispevkov za otroško varstvo v letu 1974	»
din
15.158.160
1.153.772
3.	v dohodek zveze skupnosti'otroškega
varstva SR Slovenije za leto 1975 prenese 15.267.690,25
4.	v sklad skupne porabe delovne skup-
nosti strokovne službe republiške 'skupnosti otroškega varstva prenesti	•	350.000
III
Ta sklep velja od dneva, ko je bil sprejet.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. *
St. 400-5/71
Ljubljana, dne 12. marca 1975.
Skupščina republiške skupnosti	e
otroškega varstva
Predsednik Elica Dolenc 1 r.
v
525.
Na podlagi 14. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva ;Uradni list SRS. št. 18'74) je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 1. redni seji dne 4 aprila 1975 sprejela
SKLEP
o tinanenem načrtu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za leto 1975
Sprejme se finančni načrt Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za leto 1975. ki izkazuje
din
dohodkov	1.005.767,090
izdatkov	1.005.767,690
Ta sklep velja od dneva, ko je bil sprejet.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/71
Ljubljana, dne 4. aprila 1975.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Predsednik Marjeta Potre 1. r.
,	526. '
Na podlagi sklepov občinskih skupnosti socialnega varstva in sklepov skupščin občin o prispevni stopnji za uresničitev občinskega in republiškega programa otroškega varstva je . skupščina Zveze skupnost: otroškega varstva SR Slovenije na 1. redni seji dne 4. aprila 1975 sprejela	^
UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah prispevkov za uresničitev republiškega programa SR Slovenije v letu 1975
I
Delavci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo od 1. I. 1975 za uresničitev republiškega programa otroškega varstva SR Slovenije, prispevek v višini 2,37 %> od osebnih dohodkov.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-2/71
Ljubljana, dne 4. aprila 1975.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik ,
Marjeta Potrč 1. r.
527.
Na podagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št 25/72 in 35/72) so skleniU predstavniki proizvajalcev in potrošnikov •
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen azbest cementnih izdelkov
1.	Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov si^ dne 24. decembra 1974 sklenili in podpisali sporazum c spremembi zadržanih cen azbest cementnih izdelkov ‘s tem. da lahko proizvajalne organizacije združenega dela. povečajo svoje sedanje prodajne cene zai največ 25 "Zo ob sedanjih prodajnih pogojih in po ceniku, ki je sestavni del tega sporazum^ in se nahaja v Gospodarski zbornici Slovenije.
2.	Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oziroma kupovali izdelke iz prve točke tega sporazuma po cenah in ob pogojih kot to določa sporazum.
3.	K lemu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene' s svojo odločbo štev. 38 01-410/75 z dne 14. aprila 1975.
4	Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predstavnik proizvajalcev: »Salonit« industrija cementa in azbest cementa Anhovo.
Predstavniki kupcev — potrošnikov Kopaonik Beograd. Tehnogvoždar Novi Sad. Dom Rijeka, Gramat Zagreb, Instalotehna Zagreb, Gramex Ljubljana. Dom — Smreka Maribor. Kurivo Ljubljana. Slovenijales Ljubljana. Obnova Lištica, Ogrev Sarajevo. Seča Stru-miea in Aeimi Djakovica.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ
528.
Na podlagi 58 člena ustave. SR Slovenije ter 11.,
18.	in 178. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38'74) sklenejo občinske zdravstvene skupnosti Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj
1
Občinske zdravstvene skupnosti Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič (v nadaljnjem besedilu: občinske . skupnosti) se združijo v Regionalno zdravstveno skupnost Kranj (v nadaljnjem besedilu: regionalna škupnost) zato, da bi na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič v nadaljnjem besedilu: reglja) zagotovile enotnost pravic in obveznosti, rizično sposobnost v zdravstvenem zavarovanju, svobodno menjavo dela in skladni razvoj zdravstvene dejavnosti regije ter druge skupne interese.	\	i
2
V	regionalni skupnosti zagotavljajo delovni ljudje enotnost pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva in zavarovanja s samoupravnim sporazumom občinskih skupnosti.
3
V	regionalni skupnosti veljajo pri uresničevanju svobodne in neposredne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva ospove in merila za ugotavljanje količine, kakovosti in uspešnosti opravljenega dela, ki se določijo enotno za celotno območje SR Slovenije.
>
4
Regionalna skupnost se vključuje v Zdravstveno skupnost Slovenije in prek nje v Zvezo zdravstvenih skupnosti Jugoslavije,
5
Obseg zdravstvenega varstva v menjavi dela med uporabniki in izvajalci tega varstva ter pravic iz zdravstvenega zavarovanja se zagotavlja s programom regionalne skupnosti, opredeljenim za območja posameznih občinskih skupnosti.
V	programu zdravstvenega varstva za območje regije se zagotavlja tudi razvoj in pospeševanje zdravstvene dejavnosti, delitev dela v zdravstveni dejavnosti, namenska uporaba sredstev, ki jih združujejo občinske skupnosti, razširjena reprodukcija v zdravstveni dejavnosti, skupna vlaganja sredstev, medregijsko sodelovanje in drugi skupni interesi občinskih' skupnosti.
6
Predlog ptograma zdravstvenega varstva izdelajo občinske skupnosti na osnovi okvirnega regijskega programa, ki izhaja iz izhodišč, določenih v aktu SR Slovenije o politiki družbenoekonomskega razvoja. Pri tem upoštevajo analizo zdravstvenega stanja in potreb prebivalstva, po celovitem zdravstvenem varstvu, upoštevajoč kadrovske in druge zmogljivosti ter funkcionalno integracijo in smotrno delitev dela.
Program mora obsegati tudi finančno ovrednotenje začrtanih smotrov in nalog.
V	programu morajo zagotoviti občinske skupnosti zdravstvenim delavcem enak družbenoekonomski položaj koj ga imajo delavci drugih dejavnosti, upoštevajoč vse zmogljivosti zdravstvene dejavnosti. Pri pripravljanju programa so dolžne zdravstvene organizacije zagotoviti občinskim skupnostim vpogled v oblikovanje svojega dohodka.
Na osnovi usklajenih programov občinskih skupnosti sprejme regionalna skupnost program zdravstvenega varstva regije. Program je sprejet, ko ga sprejmejo skupščine občinskih skupnosti enakopravno s pristojnima zboroma skupščine družbenopolitične skupnosti.
7
Sredstva regionalne skupnosti po finančnem načrtu so združena sredstva občinskih skupnosti. Združena sredstva se. vodijo na skupnem računu, pri čemer pa morajo biti zagotovljeni analitično-evidenčni podatki za vsako občinsko skupnost.
Občinske skupnosti določijo v skladu s samoupravnim sporazumom o enakih obveznostih v regionalni skupnosti enake prispevne stopnje Sprejete prispevne stopnje objavi regionalna skupnost v Uradnem listu SR Slovenije.
8
Dodatni obseg pravic zdravstvenega varstva prek dogovorjenega programa si%lahko zagotovijo delovni ljudje na območju občinske skupnosti v enotah občinske skupnosti, ter v krajevnih skupnostih, organizacijah in delovnih skupnostih z lastnimi sredstvi, s posebnim samoupravnim sporazumom, oziroma s pogodbo z zdravstveno organizacijo. Zavezanec za obveznosti iz takega' samoupravnega sporazuma ali pogodbe je organizacija oziroma skupnost, ki je sporazum ali pogodbo sklenila.
Ta sredstva se V-hko vodijo na posebnih računih, ločeno od združenih sredstev iz prvega odstavka 7. točke.
9
Regionalna skupnost mora spremljati in ugotavljati vsake tri mesece uresničevanje programa zdravstvenega varstva in finančnega načrta ter predlagati zainteresiranim in prizadetim organizacijam in skupnostim potrebne ukrepe.
Uresničevanje programa in finančnega načrta mora biti opredeljeno za območje vsake občinske skupnosti v regiji.
Po zaključku poslovnega leta pripravi regionalna skupnost zaključni račun z analitičnim prikazom dohodkov in izdatkov za vsako občinsko skupnost. Zaključni račun sprejmejo skupščine občinskih skupnosti. Zaključni račun se z ugotovitvenim sklepom skupščine regionalne skupnosti objavi v Uradnem listu SRS.
10
Uresničevanje programa neposredne menjave dela v zdravstvenem varstvu zagotavlja regionalna skupnost s samoupravnimi sporazumi o izvajanju zdravstvenega varstva, ki jih sklepa z zdravstven mi organizacijami. V teh sporazumih se zagotavlja dohodkovni sistem financiranja zdravstvenega varstva z ovrednotenjem zdravstvenih storitev. Pri tem se upoštevajo nomenklature, standardi, količinski, delovni in časovni normativi in druga merila, sprejeta s samoupravnim sporazumom v republiki za ugotavljanje količine, kakovosti in uspešnosti zdravstvenega varstva.
Pri vrednotenju zdravstvenih storitev upošteva regionalna skupnost tudi dogovorjene prednosti v zdravstvenem varstvu in druge elemente za zagotavljanje odgovornega in uspešnega uresničevanja sprejetega programa zdravstvenega varstva
V	samoupravnih sporazumih po prejšnjih dveh odstavkih se zagotovi tudi ustrezen nadzor o izvajanju zdravstvenega varstva.
11
Regionalno skupnost upravljalo delegati občinskih skupnosti v skupščini regionalne skupnosti. Skupščino sestavljata zbor delegatov občinskih skupnosti iz vrst uporabnikov in zbor delegatov občinskih skupnosti iz vrst izvajalcev zdravstvenega varstva.
Skupščina šteje 6o delegatskih mest. od tega 40 v zboru uporabnikov in 20 v zboru izvajalcev zdravstvenega varstva.
V	skupščino pošilja vsaka občinska skupnost eha-ko število delegatov. Način dglegiranjg podrobneje določa statut regionalne skupnosti
12
Zbora skupščine regionalne skupnosti odločata enakopravno in praviloma na skupni' seji o:
—	usklajevanju predlogov programov zdravstvenega varstva občinskih skupnosti in predloga programa zdravstvenega varstva za območje re«ije.
—	finančnem načrtu in zaključnem računu regionalne skupnosti.
—	delitvi dela in razporeditvi zdravstvenih zmogljivosti ter razširjeni reprodukciji v zdravstveni dejavnosti.
—	organizaciji neposrednega zdravstvenega varstva,
—	obravnavanju razvoja teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij oziroma zdravstvenih zmogljivosti,
—	samoupravnih sporazumih ih družbenih dogovorih.
—	pravilniku o uveljavljanju pravic uporabnikov zdravstvenega varstva,
—	statutu in samoupravnih splošnih aktih o indikacijah in drugih pogojih za uveljavljanje določenih oblik zdravstvenega varstva.
13
Zbor uporabnikov zdravstvenega varstva skupščine regionalne skupnosti sklepa v mejah sprejetih programov in drugih samoupravnih splošnih aktov samostojno o:
—	izvajanju oblik socialne varnosti v zdravstvenem zavarovanju,
—	predlogih in pripombah občinskih zdravstvenih skupnosti in njihovih enot s področja socialne varnosti v zdravstvenem zavarovanju,
—	drugih zadevah, za katere je pristojen po statutu regionalne skupnosti.
14
Zbor izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine regionalne skupnosti sklepa v okviru sprejetega programa samostojno o:
—	predlogih in pripombah občinskih zdravstvenih skupnosti in njihovih enot s področja neposrednega zdravstvenega varstva,
—	problemih vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev,
—	drugih zadevah, za katere je pristojen po statutu regionalne skupnosti.
15
Delegat vsakega zbora je dolžan skrbeti za sodelovanje med delegacijami in delovnimi ljudmi, ki so ga izbrali
Delegat je dolžan uveljavljati pobude delovnih ljudi in organizacij, ki so ga izbrale.
Skupščina regionalne skupnosti je dožna obravnavati in sklepati o predlogih občinskih skupnosti in njihovih enot.
16
Odločitev v skupščini regionalne skupnosti ali njenih zborih je sprejeta, če je doseženo soglasje delegatov vseh občinskih skupnosti.
Kadar ne pride med delegati oziroma zboroma skupščine do soglasne odločitve, se začne usklajevalni postopek.
če v usklajevalnem postopku med delegati oziroma zboroma ni doseženo soglasje, lahko začasno uredijo občinske skupščine v regiji sporna vprašanja na način, ki ga določa statut.
Dokler občinske skupščine ne sprejmejo začasne ureditve po prejšnjem odstavku, se uporabljajo dotedanje odločitve.
Začasna ureditev po tretjem odstavku velja, dokler se ne doseže soglasje med delegati oziroma zboroma, vendar največ eno leto.
17
Skupščina regionalne skupnosti ima predsednika skupščine in predsednika obeh zborov; ki sta hkrati podpredsednika skupščine, ter ustrezno število njihovih namestnikov.
Predsednik, predsednika obeh zborov, predsednik izvršnega odbora in sekretar sestavljajo predsedstvo skupščine. Njihove naloge In pristojnosti določa statut.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituirata na prvi seji po ustanovitvi regionalne skupnosti
oziroma po izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov v skupščine občinskih skupnosti. Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora m njegovega namestnika.
Zbora uporabnikov in izvajalcev takoj po konstituiranju enakopravno izvolita predsednika skupščine regionalne skupnosti iz vrst delegatov skupščin občinskih skupnosti.
Predsednik skupščine, predsednika zborov in njuna namestnika se volijo za štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za isto dolžnost.	,
18
Skupščina regionalne skupnosti poveri določene izvršilne funkcije izvršnemu odboru, za katerega sama izvoli predsednika in člane.
Mandat izvršnega odbora traja dve leti, nihče ne more biti izvoljen v izvršni odbor več kot dvakrat zapored.
Izvršni odbor ima 10 članov. 5 članov iz. vrst delegatov uporabnikov in 5 članov izmed delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva, tako da so zastopane vse občinske skupnosti Člani izvršnega odbora sami izvolijo izmed sebe namestnika predsednika.
19
Regionalna skupnost ustanovi kot strokovno posvetovalni organ regionalni zdravstveni svet. Njegovo sestavo in naloge določa statut.
Skupščina regionalne skupnosti ustanavlja tudi stalne in občasne komisije in jim določa področje in način dela. Komisije sestavljajo delegati uporabniki in delegati izvajalci zdravstvenega varstva. V komisijah sodelujejo tudi posamezniki in organizacije, ki lahko prispevajo' k učinkovitemu delu regionalne skupnosti.
Skupščina regionalne skupnosti določi tudi organe oziroma delegate za sodelovanje z drugimi organiza-cijamiMn skupnostmi.
20
Samoupravni delavski nadzor nad izvajanjem politike in uresničevanjem pravic in obveznosti v zdravstvenem varstvu in zavarovanju, nad upravljanjem sredstev in nad delom strokovne službe regionalne skupnosti izvaja samoupravni organ delavske kontrole kot samostojni organ regionalne skupnosti. V ta organ izvoli po enega delegata vsak zbor skupščin občinskih skupnosti v regiji za dobo dveh let.
21
Način odločanja organov skupščine regionalne skupnosti določa poslovnik, ki ga sprejmeta enakopravno oba zbora skupščine.
22
Regionalna skupnost je dolžna skrbeti za javno obveščanje o svojih razpravah in sklepih.
23
Regionalna skupnost ima statut, v katerem natančneje dbloči svojo organizacijo in način dela ter natančnejše pogoje in način za uveljavljanje pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva in zavarovanja.
Statut se objavi v Uradnem listu SRS.
i	24
Za pripravo aktov skupščine, analitično obdelavo gradiva, izvajanje sprejetih sklepov in druge strokov-
ne naloge, organizira regionalna skupnost strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: služba).
Služba opravlja tudi strokovno delo za občinske skupnosti tako kot se določi z aktom o organizaciji službe.
Služba je samoupravna delovna skupnost, ki je v okviru svojih pravic in obveznosti ter aktov zdravstvenih skupnosti soodgovorna za uspešno uresničevanje nalog zdravstvenih skupnosti.
Služba opravlja lahko strokovno delo tudi za druge skupnosti in organizacije, kadar je to v interesu regionalne skupnosti in to odobri njena skupščina.
25
Službo vodi sekretar regionalne skupnosti, ki ga imenuje njena skupščina v soglasju z občinskimi skupščinami na območju regije. Sekretar regionalne skupnosti je hkrati sekretar občinskih skupnosti na Območju regije, ta pa lahko v soglasju s pristojno občinsko skupnostjo in občinsko skupščino za to funkcijo pooblasti vodilnega delavca službe.
Vodja službe je za delo službe odgovoren zdravstvenim skupnostim, glede nalog, zadev in dejavnosti, o katerih soodločajo zdravstvene skupnosti s pristojnima zboroma občinskih skupščin, pa tudi občinskim skupščinam na območju regije.
26
Občinske skupnosti usklajujejo v regionalni skupnosti svoja stališča za sodelovanje v občinskih skupščinah in medobčinskih družbenopolitičnih organih v regiji.
27
Sredstva regionalne skupnosti so združena sredstva občinskih skupnosti po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev in enotnih pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in zavarovanja.
Združena sredstva uporablja regionalna skupnost za:
—	pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva po programu,
—	financiranje pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva oziroma ustreznih oblik socialne varnosti, zagotovljenih z zdravstvenim zavarovanjem,
—	financiranje zdravstvene dejavnosti, vključujoč izvajanje zdravstvenega varstva, vzdrževanje zdravstvenih objektov, razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti, strokovno izobraževanje, usposabljanje zdravstvenih kadrov ter znanstveno raziskovalno dejavnost na področju zdravstvenega varstva,
—	kritje drugih obveznosti, ki so dogovorjene s samoupravnimi sporazumi, in družbenimi dogovori.
Za uveljavljanje obveznosti pri financiranju regionalne skupnosti se uporabljajo določbe zakona, samoupravnih sporazumov občinskih skupnosti in statuta.
28
Uveljavljanje pravic uporabnikov zdravstvenega varstva in zavarovanja uredi regionalna skupnost v statutu. O uveljavljanju pravic na zahtevo uporabnika odloča organ regionalne skupnosti, ki je določen v statutu.
Regionalna skupnost mora zagotoviti odločanje nh dveh stopnjah, zoper njeno odločbo pa se lahko uveljavijo pravice pri pristojnem sodišču.
Za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja sprejme skupščina regionalne skupnosti poseben pravilnik.
29
Spore v zvezi s sklepanjem in izvajanjem samoupravnih sporazumov z zdravstvenimi organizacijami o izvajanju zdravstvenega varstva rešuje arbitraža, ki jo imenujeta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine regionalne skupnosti in prizadeta zdravstvena organizacija. Sestav arbitraže določa poslovnik skupščine regionalne skupnosti.
30
Regionalna skupnost določa evidence; ki so jih dolžni voditi organi, organizacije in zasebni delodajalci na območju regije.
31
Regionalna skupnost je pravna oseba, ki ima svoj sedež v Kranju, Stara cesta 11.
Regionalna skupnost ima pečat okrogle oblike, ki ima v krogu napis: »Regionalna zdravstvena skupnost«, sedež »Kranj« pa v sredini.
32
Regionalna skupnost prevzema obveznosti Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Kranj po samoupravnem sporazumu občinskih skupnosti z območja, regije.
33
Statut regionalne skupnosti in drugi splošni akti morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega sporazuma.
Do sprejema statuta regionalne skupnosti in drugih ‘splošnih aktov se začasno uporabljajo statutarne določbe in splošni akti Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in' zavarovanja Kranj, v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi regionalne skupnosti.
Regionalna skupnost in njeni organi se morajo konstituirati do 31. januarja 1975.
34
Ta samoupravni sporazum velja, ko je sprejet v skupščinah občinskih skupnosti in ga potrdijo občinske skupščine z območja regije.
Sklenjeni samoupravni sporazum, ki se uporablja od 1. januarja 1975 dalje, objavi regionalna skupnost v Uradnem listu SRS.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Jesenice Predsednik Jože Frece, 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Kranj Predsednik
Zlata Humer L r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Radovljica Predsednik
Vinko Čuden, inž. 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Škofja Loka Predsednik Tine Kokelj L r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Tržič Predsednik Vili Lang L r.
Ta samoupravni sporazum so potrdile Skupščine občine: Jesenice, dne 24. februarja 1975; Kranj, dne
24.	februarja 1975; Radovljica, dne 6. februarja 1975; Škofja Loka, dne 19. februarja 1975; Tržič, dne 9. januarja 1975.
St. 016-1/75-01/1
Kranj, dne 9. aprila 1975.
P
/
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
s ez"n a m
OBSTOJEČEGA STANJA IMEN ULIC, CEST, TRGOV IN NASELIJ PO OBČINAH NA OBMOČJTJ
LJUBLJANE)
(ureditveno območje mesta)
Na podlagi 11. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen, ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na območju Ljubljane (Glasnik, št. 25/68) in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) obj a vi j a ■ Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane
SEZNAM
obstoječega stanja imen ulic, "cest, trgov in naselij po občinah na ureditvenem območju Ljubljane z dnem
10.	aprila 1975
OBČINA LJUBLJANA BEŽIGRAD
Mesto Ljubljana — del
1.	Naselje
Ljubljana — del
1.	Allendejeva ulica
2.	Apihova ulica
3.	Belokranjska ulica
4.	Bevkova cesta
5	Bežigrad
6	Borutova ulica
7.	Brankova ulica
8.	Bratinova ulica
9.	Bratov Čebuljev ulica
10.	Bratov Jakopičev ulica
11.	Bratov Kunovarjev ulica
12 Bratovševa ploščad
13.	Carja Dušana ulica
14.	Celjska ulica
15.	Cerkov« ulica
16	Cargova ulica
17	Čerinova ulica
18	Crtonnrova ulica
19.	Danile Kumarjeve
ulica
20 Dečkova ulica
21.	Dečmanova ulica
22.	Dermotova ulica 23 Detelova ulica
24.	Dimičeva ulica
25.	Dravska ulica
26.	Einspielerjeva ulica ,
27.	Endliherjeva ulica
28.	Fabianijeva ulica 29 Fdrsierjeva ulica
30.	Franketova ulica
31.	Funtkova ulica
32.	Glavarjeva ulica
33	Glinšknva ploščad
34	Godeževa ulica
35	Gogalova ulica
36	Gorjančeva ulica 37. Grafenauerjeva
ulica
38 Grassellijeva ulica
39,	Grmtovška ulica
40.	Hacquetova ulica
41	Herbersteinova ulica
42	Hranilniška ulica
43	Hubadova ulica
44.	Ipavčeva ulica
45.	Jakšičeva ulica
46.	"Janševa ulica
47.	Jarnikova ulica
48	Jarše
49	Jarška cesta (del)
50	Ježica
51.	Kadilnikova ulica’ 52 Kalanova ulica
53.	Kalingerjeva ulica
54.	Kališnikov trg
55	Kamniška ulica
56	Kaspretova ulica
57.	Kleče
58.	Kocbekova ulica
59.	Kočenska ulica
60.	Kolarjeva ulica 61 'Komanova ulica
62.	Koroška ulica
63.	Koželjeva ulica
64.	Kratka pot
65.	Križna ulica (del) hiši" št. 80 in 82
66	Kržičeva ulica
67.	Kumrovška ulica
68	Kurilniška ulica
69	Kušarjeva ulica
70.	Kuzmičeva ulica
71.	Lambergerjeva ulica
72.	Lavričeva ulica
73.	Likozarjeva ulica
74.	Linhartova cesta (del)
75.	Livarska ulica
76.	Luize Pesjakove ulica
77.	Lužiško-srbska ulica
78.	Majaronova ulica
79	Mala vas
80	Mariborska ulica
81.	Marice Kovačeve ulica
82.	Mašera-Spasičeva ulica
83.	Matjaževa ulica 84 Med hmelj niki 85. Meškova ulica
36 Mire Lenardičeve ulica
87.	Mislčjeva ulica 88 Na produ
89.	Na Zalah
90.	Nade Ovčakove ulica
91.	Neubergerjeva ulica
92.	Novakova ulica
93.	Novinarska ulica
94.	Obvozna cesta
95.	Ogrinčeva ulica
96	Omahneva ulica
97	Parmova ulica
98	Pavlovčeva ulica
99.	Pegamova ulica
100.	Peričeva ulica
101.	Pleteršnikova ulica
102.	' Pod klancem
103.	Podim Iščakova ulica
104.	Popovičeva ulica 105 Posavskega ulica
106.	Pot k Savi
107.	Prekmurska ulica 108 Preradovičeva .
ulica
109. Presetnlkova ulica
110	Pribinova ulica
111	Ptujska ulica
112.	Ravbarjeva ulica U3 Robbova ulica 114 Robičeva ulica
115,	Rodičev a ulica
116.	Rožanska ulica 117 Samova ulica 118. Saveljska česta 119 Savlje
120.	Savska cesta (del)
121.	Severjeva ulica
122.	Slovenčeva ulica
123.	Smoletova ulica
124.	Stadionska ulica
125.	Staničeva- ulica 126 Stara Ježica
127.	Stolpniška ulica
128.	Stoženska ulica 129 Stožice
130.	Strmec
131	Sveiosavska ulica
132	Šarhova ulica
133.	Serkova ulica
134.	Smartinska cesta (del) — hiši št. 21 in 21 a
135'. Stembalova ulica
136.	Tesovnikova ulica
137.	Titova cesta (del) vse hiše severno oo žel. proge
138.	Tolstojeva ulica
139.	Tomačevo
140.	Tomačevska cesta
141.	Topniška ulica
142.	Trg VII. kongresa ZKJ
143.	Trg 9. maja
144.	Triglavska ulica
145.	Trstenjakova ulica
146.	Turnerjeva ulica
147.	Udvančeva ulica
148.	Ulica aktivistov
149.	Ulica bratov Zidan
150.	Ulica Majke J ugovičev
151.	Ulica padlih borcev
152.	Ulica pohorskega bataljona
153.	Ulica prvoborcev 154'. Ulica Rezke Klopčič
155.	Ulich 7. septembra
156.	Valjhunova ulica
157.	V dolini
158.	Velikovška ulica
159.	Vilharjeva cesta (del) vse hiše z . neparno številko
160.	Vodovodna cesta (del) vse hiše razen
96.	97, 99, 101, 192, 192 a in 197
161 Vojkova ulica
162.	Za gasilskim domom
163.	Zagrebška ulica
164.	Zupanpva ulica
165.	Žolgarjeva ulica
2.	Naselje Črnuče
1.	Cesta Ceneta Stuparja
2.	Cesta na Brod (del)
3.	Cesta v Pečale
4.	Cesta v Podboršt
5.	Cesta .24. junija
6.	Črnuška cesta
7.	Gača
8.	Gameljska cesta
9.	Izletniška ulica
10.	Ježa (del)
11.	Katreževa pot
12.	Magajnova ulica 13 Mlinska pot
14.	Na brežini
15.	Okrogarjeva ulica 16 Pasterkova pot
17.	Pečarjeva ulica
18.	Petričeva ulica
19.	Planinska cesta
20.	Pot Draga Jakopiča
21.	Pot k sejmišču
22.	Pot v Hrastovec
23.	Pot v hribec
24.	Primožičeva pot
25.	Seliškarjeva ulica
26.	Simončičeva ulica
27.	Stare Črnuče
28.	Strniševa cesta
29.	S tebi jeva cesta
30.	Titova cesta (del)
31.	Ulica koroškega bataljona
32.	Verdnikova ulica
33.	Za partizanskim domom
34.	Zasavska cesta (del)
3.	Naselje
Dobrava pri Črnučah
1.	Dobrava pri Črnučah (del) — naselje
2.	Titova cesta (del)
OBČINA LJUBLJANA CENTER
Mesto Ljubljana — del
1.	Naselje
Ljubljana — del
1.	Adamič-Lundrovo nabrežje
2.	Ajdovščina	/
3.	Ambrožev trg
4.	Aškerčeva cesta (del) vse hiše s parnimi številkami
5.	Barvarska steza
6.	Beethovnova ulica
7.	Bergantova ulica
8.	Bohoričeva ulica
9.	Bolgarska ulica
10.	Borštnikov trg
11.	Breg
12.	Brejčeva ulica
13.	Cankarjeva cesta
14.	Cankarjevo nabrežje
15.	Cegnarjeva ulica hiša št. 3
16.	Celovška cesta (del)
17.	Cesta slovenskih kmečkih uporov
18.	Cigaletova ulica
19.	Cimpermanova ulica
20.	Ciril-Metodov trg
21.	Cojzova cesta (del) hiša št. 2
22.	Čevljarska ulica
23.	Čopova ulica
24.	Čufarjeva ulica
25.	Dalmatinova ulica
26.	Dolničarjeva ulica
27.	Dvorni trg
28.	Dvofakova ulica
29 Emonska cesta (del) hiše št. 2, 4 in 6
30.	Erjavčeva cesta
31.	Friškovec
32.	Gallusovo nabrežje
33.	Gerber jevo stopnišče
34.	Gestrinova ulica
35.	Gledališka pasaža
36.	Gledališka stolba
37.	Glonarjeva ulica
38.	Gornji trg
39.	Gorupova ulica (del) hiši št. 1 in 2
40.	Gosposka ulica
41.	Gosposvetska cesta
42.	Grablovičeva ulica
43.	Gradišče
44.	Grajska planota
45.	Grajski drevored
46.	Gregorčičeva ulica
47.	Gruberjevo nabrežje
48.	Grudnovo nabrežje
49.	Holzaptflova ulica
50.	Hradeckega cesta (del) hiše' z neparnimi številkami od št. 5 do 35 in hiše s parnimi številkami do št. 64
51.	Hrenova ulica
52.	Hribarjevo nabrežje
53.	Hrvatski trg
54.	Hudovernikova ulica
55.	Igriška ulica
56.	Ilirska ulica
57.	Jakopičev drevored (del)
58.	Jakopičevo sprehajališče
59.	Janežičeva cesta
60.	Japljeva ulica
61.	Jenkova ulica
62.	Jurčičev trg
63.	Kapiteljska ulica
64.	Kapusova ulica
65.	Karlovška cesta
69.	Kastelčeva ulica
67.	Kersnikova ulica
68.	Kidričeva ufica
69.	Kleparska steza
70.	Ključavničarska ulica
71.	Knafljev prehod
72.	Koblarjeva ulica (del)
73.	Komenskega ulica
74.	Kopitarjeva ulica
75.	Korytkova ulica
76.	Kotnikova ulica
77.	Kratka steza
78.	Krekov trg
79.	Kristanova ulica
80.	Križevniška soteska
81.	Križevniška ulica
82.	Krojaška ulica
83.	Kumanovska ulica
84.	Leninov park
85.	Levstikova ulica §6. Levstikov trg
87 Lipičeva ulica
88.	Lončarska steza
89.	Mačja steza 90 Mačkova ulica
91.	Maistrova ulica
92.	Malenškova ulica
93.	Marxov park
94.	Masarykova cesta
95.	Medarska ulica
96.	Merosodna ulica
97.	- Mesarska cesta
98.	Mestni trg
99.	Metelkova ulica
100.	Miklošičeva cesta
101.	Močnikova ulica
102.	Moša Pijadejeva cesta
103.	Murnikova ulica (del)
104.	Na Stolbi
105.	Nazorjeva ulica
106.	Nebotičnikov prehod
107.	Njegoševa cesta
108.	Novi trg
109.	Ob Ljubljanici (del) hiše št. 4, 6. 8, 10,
12,	14, 14 a, 14 b,
14 c, 16. 22
110.	Obrežna steza
111.	Osojna pot
112	Osojna steza
113.	Ovinki
114.	Peternelova ulica
115.	Petkovškovo nabrežje
116.	Plečnikov trg
117.	Ploščad Borisa Kraigherja
118.	Pod Trančo
119.	Pod turnom
120 Pogačarjev trg
121.	Poljanska cesta (del) hiše na desni strani od št. 2 do št. 62, na levi strani od št. 1 do 85
122.	Poljanski nasip
123.	Pot na Golovec
124.	Potočnikova ulica
125.	Potrčeva ulica (del)
hiše št. 2—16 in 1—19	• '
126.	Povšetova ulica (del) hiše na desni strani od št. 4—48, na levi strani od št. 1—35
127.	Praprotnikova ulica
128.	Pražakova ulica
129.	Prečna ulica
130.	Predor pod Gradom
131.	Prešernova cesta (del) vse hiše razen št. 35 in 37
132.	Prešernov trg
133.	Prežihova ulica
134.	Prijateljeva ulica
135.	Prisojna ulica
136.	Privoz
137.	Prule
138.	Puharjeva ulica
139.	Ravnikarjeva ulica
140.	Razgledna steza
141.	Reber
142.	Resljeva cesta
143.	Ribja ulica
144.	Rimska cesta
145.	Roška cesta
146.	Rozmanova ulica
147.	Rožna ulica
148.	Salendrova ulica
149.	Sketova ulioa
150.	Slomškova ulica
151.	Snežniška ulica (del) hiši št. 1 in 2
152.	Sodarska steza
153.	Soteska
154.	Stari trg
155.	Stiška ulica
156.	Streliška ulica
157.	Stritarjeva ulica
158.	Strmi pot
159.	Strossmayerj eva ulica
160.	Strupijevo nabrežje
161.	Saranovičeva ulica
162.	Slajmerjeva ulica
163 Smartinska cesta
(del) hiše na levi strani od št. 1 do 17, na desni strani od št.
2	do 28
164.	Študentovska ulica
165.	Šubičeva ulica
166.	Tabor
167.	Tavčarjeva ulica
168.	Tesarska' ulica
169.	Titova cesta (del) hiše na desni strani
. odvšt. 2 do 38, na levi strani od št. 1 do 25	-•
170.	Tobačna ulica (del) hiše na desni strani s parnimi številkami
171.	Tomšičeva ulica
172.	Trdinova ulica
173.	Trg francoske revolucije
174.	Trg mladinskih delovnih brigad (del) hiše št. 1. 2, 3, 8, 9, 10, 11, 12
175.	Trg narodnih herojev
176.	Trg Osvobodilne fronte
177.	Trg osvoboditve
178.	Trg revolucije
179.	Trubarjeva cesta
180.	Turjaška ulica
181.	Ulica Josipine Turnograjske
182.	Ulica na Grad
183.	Ulica Stare pravde
184.	Ulica talcev ‘
185.	Usnjarska ulica
186.	Valvazorjeva ulica
187.	Večna pot (del) hiša št. 2
188.	Vegova ulica
189.	Veselova ulica
190.	Vidovdanska cesta
191.	Vilharjeva cesta (del) vse hiše s parnimi številkami
O
192.	Vodmatski trg
193.	Vodna steza
194.	Vodnikov trg
195.	Vošnjakova ulicd
196.	Vozna pot na Grad
197.	Vožarski pot
198.	Vrazov trg
199.	Vrhdvčeva ulica
200.	Vrtača
201.	VVolIova ulica
202.	Za čresiom
203.	Za Gradom
204.	Zalokarjeva ulica
205.	Zaloška cesta (del) hiše na desni strani od št. 2 do 14, na levi strani od št. 1 do 29
206.	Za ograjami
207.	Zarnikova ulica
208.	Za vrti
209.	Ziljskega ulica
210.	Znamenjska ulica
211.	Zrinjskega cesta
212.	Zvezdarska ulica
213.	Zvonarska ulica
214.	Žabjak
215.	Zidovska, steza
216.	Židovska ulica
217.	Ziyinozdravska ulica
218.	Zupančičeva ulica
OBČINA LJUBLJANA MOSTE-POLJE Mesto Ljubljana — tlel
1.	Naselje
Ljubljana — del
1.	Bavdkova ulica
2.	Bazoviška ulica
3.	Bernekerjeva ulica
4.	Bezenškoya ulica
5.	Cesta na Obrije
6.	Cilenškova ulica
7.	Društven*) ulica
8.	Flajšmnnova ulica
9.	Gortanova ulica
10.	Hradeckega cesta (del) hiše od št. 37 do 47 neparne, od št. 62 do 84 parne
11.	Hruševska cesta (del)
12.	Industrijska cesta
13.	Jarška cesta (del)
14.	Kajuhova ulica
15.	Kamnoseška ulica
16.	Kavčičeva ulica
17.	Klunova ulica
18.	Koblarjeva ulica (del) hiše št. 34,
34 a, 34 b
19.	Kodrova ulica
20.	Kosovelova ulica
21.	Koširjeva ulica
22.	Križna ulica (del).
23.	Kvedrova cesta
24.	Letališka cesta
25.	Litijska cesta (del)
26.	Linhartova cesta (del)
27.	Lunačkova ulica
28.	Malejeva ulica
29.	Marčenkova ulica
30.	Menardova ulica
31.	Miklavčeva ulica
32.	Mirna pot
33.	Moškričeva ulica
34.	Na klančku
35.	Na peči
36.	Ob Ljubljanici (del) na desni strani od št. 26 dalje
37.	Ob Mejašu
' 38. Ob potoku
39.	Ob sotočju
40.	Ob zeleni jami
41.	Ob železnici
42.	Okiškega ulica
43.	Parmska cesta
44.	Partizanska ulica
45.	Perčeva ulica
46.	Pesarska cesta
47.	Pintarjeva ulica
48.	Pod ježami
49.	Pohlinova ulica
50.	Pokopališka ulica
51.	Poljanska cesta (del) na desni strani hiše od št. 64 dalje, na levi od št. 91 dalje
52.	Poljedelska ulica
53.	Poljska pol
54.	Pot na Fužine
55.	Potrčeva ulica (del) hiši št. 20 in 22
56.	Povšetova ulica (del) na desni strani od št. 56 dalje, na levi strani od št. 45 dalje
57.	Proletarska cesta
58.	Prvomajska ulica
59.	Pugljeva ulica
60.	Puterlejeva ulica
61.	Ribniška ulica
62.	Rožičeva ulica
63.	Rojčeva ulica
64.	Savska cesta (del) hiša št. 2
65.	Središka ulico
66 Smartinska cesta (del) vse neparne številke od št. 45 dalje in parne od št. 30 dalje
67.	Stepanjska cesta
68.	Stepanjsko nabrežje
69.	Toplarniška ulica
70.	Tovarniška ulica
71.	Trpinčeva ulica
72.	Turnško nabrežje
73.	Ulica bratov Rozmanov
74.	Ulica Goce Delčeva
75.	Ulica Jana Husa
76.	Ulica miru
77.	Ulica Vide Pregarčeve
78.	Ulica 15. aprila
79.	Vodmatska ulica
80.	Vzajemna ulica
81.	Zadružna ulica
82.	Zakotnikova ulica
83.	Zaloška cesta (del) desno od hiše št. 16 dalje, levo od hiše št. 31 dalje
84.	Zvezna ulica
85.	Žalska ulica
86.	Zamovci
2.	Naselje Bizovik
1.	Bizoviška cesta
2.	Frenkova pot
3.	Gozdna pot
4.	Hruševska cesta (del)
5.	Periška cesta
6.	Pot na Visoko
7.	Pot v dolino
3.	Naselje Dobrunje
1.	Cesta na Urh
2.	Cesta 11. grupe odredov (del)
3.	Dobrunjska cesta
4.	Litijska cesta (del'
5.	Novo naselje
6.	Papirniška pot
7.	Srednja pot
4.	Naselje Fužine
1.	Fužihska cesta
2.	Gramozna pot
3	I.itijska cesta (del)
5.	Naselje Hrastje
1.	Cesta v Hrastje
2.	Smartinska cesta (del)
6.	Naselje Jarše
1.	Avsečeva ulica
2.	Jarška cesta (del)
3.	Križna ulica (del)
4.	Slovenska ulica
5.	Stražarjeva ulica
7.	Naselje Obrije
1.	Obrije — naselje
8.	Naselje Podgrad
1.	Podgrajska cesta
2.	Zaloška cesta (del)
9.	Naselje Podmolnik —
del
1.	Podmolnik — naselje — (del)
10 Naselje Polje
1.	Novo Polje — cesta I
2	Novo Polje —
' cesta II
3.	Novo Polje — cesta III
4.	Novo Polje — cesta IV
5.	Novo Polje — cesta V
6.	Novo Polje — cesta VII
7.	Novo Polje — cesta IX
8.	Novo Polje — cesta XI
9.	Novo Polje — cesta XII (del)
10.	Novo Polje — cesta XIII (del)
11.	Polje — naselje (del)
12.	Polje	—	cesta	I
13.	Polje	—	cesta	II
14.	Polje	—	cesta	III
15.	Polje	—	cesta	IV
16.	Polje	—	cesta	V
17.	Polje	—	cesta	VI
18. Polje		—	cesta	VIII
19. Polje		—	cesta	X
20.	Polje	—	cesta	XII
21.	Polje	—	cesta	XIV
22.	Polje	—	cesta	XVI
23.	Polje	—	'cest ji	XVIII
24.	Polje	—	cesta	XX
25.	Polje.	—	cesta	XXII
26.	Polje	—	- cesta	XXIV
27.	Polje	—-	cesta	XXVI
28.	Polje	—	cesta	XXVIII
29.	Polje	—	cesta	XXX
30.	Polje	—•	cesta	XXXII
31.	Polje	—	cesta	XXXIV
32.	Polje	—	cesta XXXVI	
33	Polje	—	cesta	
	XXXVIII			
34.	Polje	—	cesta	XL
35.	Polje	—	cesta XLII	
36.	Polje	—	cesta	XLIV
37.	Polje	—	cesta	XLVI
38.	Rjava cesta			
39. ZadobrovŠka cesta (del)
11.	Naselje Slape
1.	Slape — naselje
12.	Naselje
Sneberje
i
1.	Cesta na Brinovec
2.	Cesta na Ježah (del)
3.	Sneberska* cesta (del)
4.	Smartinska cesta (del)
5 Trbeže
13.	N a sk 1 j e Sostro
1.	Cijsta II. grupe odredov (del)
2.	Litijska cesta (del)
3.	Pot na most
4.	Pot v Podgorje
5.	Sostro — naselje (del)
6.	Sestrska cesta
14.	Naselje Spodnja Hrušica
1.	Cesta v Kostanj
2.	Kruševska cesta (del)
3.	Krožna pot
4.	Pot do šole
15.	Naselje S p o d n j a Zadobrova
1.	Cesta v Prod
2.	Cesta v Zajčjo dobravo (del)
3.	Novo Polje — cesta XII (del)
4.	Sneberska cesta (del)
16.	Naselje Spodnji Kašelj
1.	Kašeljska cesta (del)
2.	Kriva pot
3.	Spodnji Kašelj — naselje (del)
4.	Vaška pot
17.	Naselje Studenec
1.	Studenec — naselje (del)
2.	Zaloška cesta (del)
18.	Naselje Šmartno ob Savi
1.	Cesta v Šmartno
2.	Kopna pot
3.	Kovačeva ulica
4.	Zabretova ulica
19.	Naselje Vevče
1.	Vevče — naselje
20.	Naselje Z a d v o r
1.	Cesta 13. julija
2.	Cesta II. grupe odredov (del)
3.	Litijska cesta (del)
4.	Pot heroja Trtnika
5.	Zadvor — naselje (del)
21.	Naselje Zalog
1.	Agrokombinatska cesta
2.	Delavska ulica
3.	Hladilniška pot
4.	Kekčeva ulica
5.	Lovska ulica
6.	Nahtigalova ulica
7.	Pod Debnim vrhom
8.	Pot na Hreše
9.	Pot na Labar
10.	Pot v mejah
11.	Pot v Zeleni gaj
12.	Športna ulica
13.	Zaloška cesta (del)
22.	Naselje
Z a v o g 1 j e
1.	Zavoglje — naselje
23.	Naselje Zgornja Hrušica
1.	Hruševska cesta (del)
2.	Pot na Breje
24.	Naselje Zgornja Zadobrova
1.	Berčonova pot
2.	Cesta na Ježah (del)
3.	Cesta na Kope
4.	Cesta v Zajčjo dobravo (del)
5.	Cvetlična pot
6.	Novo Polje — cesta VI
7.	Novo Polje — cesta VIII
8.	Novo Polje — cesta X
9.	Novo Polje — cesta XII (del)
10.	Novo Polje — cesta XIII (del)
11.	Novo Polje — cesta XIV
12.	Novo Polje — cesta XV
13.	Novo Polje — cesta XVI
14.	Novo Polje — cesta XVII
15., Novo Polje — cesta XVIII
16.	Novo Polje — cesta XIX
17.	Novo Polje — cesta XXI
18.	Novo Polje — cesta XXIII
19.	Sneberska cesta (del)
20.	Zadobrovška cesta
. (del)
21.	Zdešarjeva cesta
25.	Naselje Zgornji Kašelj
1.	Kašeljska cesta (del)
2.	Zgornji Kašelj — naselje (del)
OBČINA LJUBLJANA SISKA
Mesto Ljubljana — del
1. Naselje
Ljubljana — del
1.	Adamičeva ulica
2.	Aleševa ulica
3.	Alešovčeva ulica
4.	Aljaževa ulica
5 Andreaševa ulica
6.	Arharjeva cesta
7.	Arkova ulica
8.	Artačeva ulica
9.	Babnikova ulica
10.	Belačeva ulica
11.	Beljaška ulica
12.	Berdajsova ulica
13.	Bernikova ulica
14.	Bežjakova ulica
15.	Bitenčeva ulica
16.	Bizjanova ulica
17.	Blažičeva ulica
18.	Bognarjeva pot
19.	Bohmjčeva ulica
20.	Bokalova ulica
21.	Boletova ulica
22.	Brajnikova ulica
23.	Bregarjeva ulica
24.	Breznikova ulica
25.	Brodska cesta
26.	Burnikova ulica
27	Celovška cesta (del) vse hiše razen št. 3
28	Cesta Andreja Bitenca
29.	Cesta Jožeta Žagarja
30.	Cesta na Bellevue
31.	Cesta na baze .
32.	Cesta na Poljane
33.	Cesta na Prevoje
34.	Cesta ob progi
35.	Cesta v Dvor 36 Cesta v hrib 37.. Cesta v Kleče
38.	Cesta za šolo
39.	Cesta 25 talcev
40.	Cizejeva ulica
41.	Čebelarska ulica
42.	Cepelnikova ulica 43 Černetova ulica
44.	Cčrvanova ulica
45.	Cesnikova ulica 46 Demšarjeva cesta 47. Devova ulica
48	Derčeva ulica
49.	Djakovičeva cesta
50.	Dolinarjeva ulica
51.	Delniška cesta
52.	Dolomitska ulica 53 Do proge
54.	Drabosnjakova ulica.
55.	Draga
56.	Draveljska ulica
57.	Dražgoška ulica
58.	Drenikova ulica
59.	Drenikov vrh 60 Eller jeva ulica '61. Ferberjeva ulica 62. Flundrova ulica
63	Frankopanska ulica
64	Freyerjeya ulica
65.	Galičeva ulica
66.	Gasilska cesta
67	Globočnikova ulica
68	Gola Loka
69	Goljarjeva pot
70	Gorazdova ulica 71. Goriška ulica
72 Gospodinjska ulica
73.	Gotska ulica
74.	Gradnikova ulica 75 Grobeljska pot
76.	Groši jeva ulica ■
77.	Grudnova ulica
78.	Gubčeva ulica
79.	Gunceljska cesta
80.	Hafnerjeva ulica
81	Hodoščkova ulica
82	Hotimirova ulica 83. Jakopičev drevored
(del) brez hišnih številk
j 84. jarčeva ulica
85.	Jasna poljana
86.	Javorškova ulica
87.	Jerajeva ulica
88.	;Jerančičeva ulica
89.	Jesenkova ulica
90.	Jezerska ulica
91.	Jurčeva ulica 92 Kaminova ulica
93.	Kamnogoriška cesta
94.	Kavškova' ulica
95.	Kebetova ulica
96.	Kernova cesta
97.	Keržičeva ulica
98.	Kettejeva ulica
99.	Klemenčičeva ulica 100 Kmečka pot
101. Kneza Koclja ulica 102 Knezova ulica 103. Kocjanova ulica 1.04. Kogdjeva ulica ■
105.	Kolesarska pot
106.	Kolmanova ulica 107 Korotanska ulica
108.	Koseška cesta
109.	Kosi jeva ulica
110	Kosmačeva ulica
111	Koščeva ulica
112.	Kovaška ulica
113.	Kovinarska ulica
114	Kozakova ulica
115	Kozinova ulica .
116	Kozlarjeva pot
117.	Kranerjeva ulica 118 Kreljeva ulica 119. Kremžarjeva ulica 120 Krmeljeva ulica
121.1 Krapova ulica ■ 122. Krovska ulica 1,23. Kumerdejeva ulica-
124.	Kuštrinova ulica
125.	Kuril niška ulica (del) hiši št. 1 In 2
126.	Kurirska ulica
127.	Kuzeletova ulica
128.	Laknerjeva ulica -' 129. Lakotenue
130.	Lažni kova ulica
131.	Ledarpka ulica
132.	Lepodvbrska ulica
133.	Levičnikova ulica
134.	Lotričeva ulica
135.	Ljubeljska ulica
136.	Lubejeva ulica
137.	Mačkov kpt
138.	Majde SilčeVe ulica
139.	Majde Vrhovnikove ulica
140.	Majorja'Lavriča ulica
141.	Malgajeva ulica
142.	Marin dol
143.	Marinovševa cesta
144.	Marjekova pot
145.	Maroltova ulica
146.	Martina Krpana ulica
147.	Martinova pot
148.	Marušičeva ulica
149.	Matjanova pot
150.	Maurerjeva ulica
151.	Medenska cesta
152.	Medvedova cesta
153.	Medveščkova ulica
154.	Mesesnelova ulica
155.	Miheličeva cesta
156.	Milčinskega ulica 157; Mizarska pot ,
158.	Mladinska ulica
159.	Mravljetova ulica
160.	Mrharjeva ulica
161.	Murkova ulica
162.	Murnovh ulica
163.	Na cvetači
164.	Na delih
165.	Na dolih
166.	Na gaju
167.	Na gmajni
168.	Na Herši 169 Na jami
170.	Na Korošci
171.	Na Rojah
172.	Na Straški vrh
173.	Na Trati
174.	Nedohova ulica
175.	Nova ulica
176.	Novakova pot
177.	Ob daljnovodu
178.	Ob izvirih
179.	Ob kamniški progi
180.	Ob Savi
181.	Ob zdravstvenem domu
182.	Ob zelenici
183.	Ob žici
184.	Obirska ulica
185.	Omejčeva ulica 186 Osterčeva ulica
187.	Partizanska pot 188 Pavšičeva ulica
189.	Peršinova cesta
190.	Pestotnikova ulica
191.	Peščena pot
192.	Pilonova ulica
193.	Pipanova pot
194.	Planinškova ulica
195.	Plemljeva ulica 190s Plevančeva ulica
197.	Pod gozdom
198.	Pod hribom
199.	Pod hruško
200.	Podgornikova ulica'
201.	Podgorska cesta
202.	Podjunska ulica 203 Pod limbarskega
ulica
204.	Podutiška cesta
205.	Polakova ulica
206.	Porentova ulica
207.	Pot ilegalcev
208.	Pot k igrišču
209.	Pot k skakalnici
210.	Pot na Gradišče
211.	Pot na Savlje
212.	Pot na Zduše
213.	Pot za razori
214.	Prašniksirjeva ulica
215.	Praznikova ulica
216.	Prelčeva ulica
217.	Prelovčeva ulica
218.	Prešernova cesta (del) hiši št. 35 in 37
219.	Pretnarjeva ulica
220.	Pri borštu
221.	Pri malem kamnu
222.	Pri velikem kamnu
223.	Prinčičeva ulica
224.	Pržanjska ulica
225.	Pustovrhova ulica
226.	Putrihova ulica
227.	Rašiška ulica
228.	Rolovičeva ulica
229.	Romavhova ulica
230.	Rotarjeva ulica
231.	Rovšnikova ulica
232.	Rezančeva cesta
233.	Runkova ulica
234.	Ruska ulica
235.	Sadjarska ulica
236.	Saškova ulica
237.	Savinškova ulica
238.	Sedejeva ulica
239.	Scopolijeva ulica
240.	Slapnikova ulica
241.	Smerdujeva ulica
242.	Smrekarjeva ulica
243.	Sojerjeva ulica
244.	Spomeniška pot
245.	Stegenska ulica
246.	Stegne
247.	Sternenova ulica
248.	Strojeva ulica
249.	Strugarska ulica
250.	Šišenska cesta
251.	Skerljeva ulica
252.	Šlosarjeva ulica
253.	Štefan čeva ulica
254.	Štefanova ulica
255.	štirnova ulica
256.	Štrukljeva ulica
257.	Štula
258.	Štularjeva ulice
259.	Švegljeva cesta
260.	Taborska cesta
261.	Tacenska cesta
262.	Tiha ulica
263.	Tkalska ulica
264.	Tometova ulica
265.	Tratnikova ulica
266.	Trg komandanta Staneta
267.	Trg prekomorskih brigad
268.	Trebušakova ulica
269.	Trnovčeva ulica
270.	Tržna ulica
271.	Tugomerjeva ulica
272.	Ulica Ane Ziherlove
273.	Ulica bratov Bezlajev
274.	Ulica bratov Blanč
275.	Ulica bratov Knapič
276.	Ulica bratov Kdmel
277.	Ulica bratov Kraljič
278.	Ulica bratov Miklič
279.	Ulica bratov Škofov
280.	Ulica Francke J erasove
281.	Ulica Franje Koširjeve
282.	Ulica Ivanke Kožuh
283.	Ulica Jožeta Jame
284.	Ulica Konrada Babnika
285.	Ulica Manice Komanove
286.	Ulica Marije Hvaličeve
287.	Ulica Marije Mlinar
288.	Ulica Milana Majcna
289.	Ulica Nade Camernikove
290.	Ulica	Olge Mohorjeve
291.	Ulica	pregnancev
292.	Ulica	Rezke
Dragarjeve	,
293.	Ulica Rozke Usenik
294.	Ulica Zore Ragancinove
295.	Ulica Zanke Erjavec
296.	Ulica 4. julija
297.	Ulica 15. maja
298.	Ulica 24. avgusta
299.	Vagajeva ulica 300 Vavpotičeva ulica
301.	Večna pot (del) brez hišnih št.
302.	V Dovjež
303.	V Kladčh
304 Velnarjeva ulica
305.	Verovškova ulica
306.	Videmska ulica
307.	Vtžmarska pot
308.	Vodnikova c^sta
309.	Vodnikovo naselje
310.	* Vodovodna cesta
(del) hiš. št. 96, 97,
99, 101, 192, 192 a,
197
311.	Vrbska ulica 1
312.	Vrščajeva ulica
313.	Vrtnarska cesta
314.	Za krajem
315.	Za vasjo
316.	Zakrajškova ulica
317.	Zalanzikova ulica 318 Zaletelova ulica 319. Zapuška cesta 320 Zatišje
321. Zevnikova ulica 321. Zlatek
323.	Zofke Kvedrove ulica
324.	Zvezda
325.	Železnikar jeva ulica
826. Zerjalova ulica 327 Zibertova. ulica
328.	Zigonova ulica
329.	Zlvaličeva ulica
2.	Naselje Dvor 1. Dvor — naselje
3.	Naselje Medno 1. Medno — naselje
4.	Naselje Stanežiče
1. Stanežiče — naselje
OBČINA LJUBLJANA VlC-RUDNIK Mesto Ljubljana — del
1. Naselje
Ljubljana — del
1.	Abramova ulica
2.	Aškerčeva cesta (del) vse hiše z neparnimi štev.
3.	Ažbctova ulica
4.	Bajtova ulica
5.	Barjanska ulica
6.	Bičevje
7.	Bizjakova ulica
8.	Bizoviški štradon 9 Bobenčkova ulica
10.	Bogišiveva ulica
11.	Borsetova ulica
12.	Bednikova ulica
13.	Brglezov štradon
14.	Cankarjev vrh
15.	Cerkniška ulica
16.	Cesta Dolomitskega odreda
17 Cesta dveh cesarjev
18.	Cesta na Bokalce
19.	Cesta na Brdo
20	Cesta na Loko
21	Cesta na Rožnik
22.	Cesta na Vrhovce
23.	Cesta v Gorice
24.	Cesta v Mestni log
25.	Cesta v Rožno dolino
26.	Cesta v Zeleni log
27.	Cesta v Zgornji log
28.	Cojzova cesta (del) samo hiše z neparnimi štev.
29.	Cesta 27. aprila
30.	Campova ulica
31.	Cepovanska ulica
32.	Crna pot
33.	Devinska ulica 34 Dobrdobska ulica
35.	Dolenjska cesta
36.	Dolgi breg
37.	Dolgi most
38.	Eipprova ulica
39.	Emonska cesta — del
40.	Erbežnikova ulica
41.	Filipičeva ulica
42.	Finžgarjeva ulica 43 Gabrščkova ulica
44.	Galjevica
45.	Gerbičeva ulica
46.	Glinška ulica 47 Gmajnice
I 48 Gorkičeva ulica
49	Gornji Rudnik 1
50	Gornji Rudnik II z . 5i Gornji Rudnik 111
to rjr.fnji Rudnik D7
53.	Gorupova ulica (del)
54.	Gostilničarska ulica
55.	Gradaška ulica
56.	Građen
57.	Grampovčanova ulica
58.	Gregorinova ulica
59.	Grič
60.	Groharjeva cesta
61.	Gunduličeva ulica
62.	Hajdrihova ulica
63.	Hauptmanca
64.	Idrijska ulica
65.	Ilovški štradon
66.	Ižanska cesta
67.	Jadranska ulica
68.	Jamnikarjeva ulica
69.	Jamova cesta
70.	Javorjev drevored
71.	Jelovškova ulica
72.	Jeranova ulica
73.	Jesihov štradon'
74.	Jezerska pot
75.	Joškov štradon
76.	Jurčkova pot
77.	Kamniški štradon
78.	Kančeva ulica 79 Karunova ulica
80.	Kikljeva ulica
81.	Kladezna ulica
82.	Knezov štradon
83.	Kocenova ulica
124.	Na griču
125.	Nahlikpva ulica
126.	Nanoška ulica
127.	Na požaru
128.	Na tezi
129.	Ob dolenjski železnici
130.	Ob pristanu
131.	Obrtniška ulica
132.	Opekarska cesta
133.	Oražnova ulica
134.	Orlova ulica
135.	Oslavijska ulica
136.	Park Arturo Toscanini
137.	Peruzzijeva ulica
138.	Petrčeva ulica
139.	Pod hrasti
140.	Pod jezom Pod topoli Podrožniška pot
143.	Podsmreška cesta
144.	Podvozna pot
145.	Poklukarjeva ulica
146.	Postojnska ulica Pot čez gmajno
k ribniku na Debeli hrib na Drenikov ,
141.
142.
148 Pot 149. Pot
150.
Pot
vrh
Pot
na Grič
187.	Rudnik II
188.	Rudnik III
189.	Rudniška pot
190.	Rutarjeva ulica
191.	Sattnerjeva ulica
192.	Skapinova ulica
193.	Skopčeva ulica
194.	Snežniška ulica (del) št. 5, 10, 12
195.	Snojeva ulica
196.	Soška ulica
197.	Splitska ulica
198.	Spodnji Rudnik I
199.	Spodnji Rudnik II
200.	Spodnji Rudnik III
201.	Spodnji Rudnik IV
202.	Spodnji Rudnik V
203.	Staretova ulica
204.	Stranska pot
205.	Svetčeva ulica
206.	Šibeniška ulica
207.	Sinkov štradon 208 Skrabčeva ulica
209.	Škrabov štradon
210.	Španova pot
211.	Štradon čez prošco
212.	Štrekljeva ulica
213.	Sumarjeva ulica
214.	Švabičeva ulica
215.	Tbilisijska ulica
216.	Teslova ulica
84	Kogej e va ulica	152. Pot na Orle		217 Tesna ulica	275.
85.	Kokaljeva ulica	153.	Pot na Rakovo	218. Tobačna ulica (del)	276.
86.	Kolaj bova ulica		jelšo	vse hiše z	277.
87.	Kolezijska ulica	154. Pot za Brdom		neparnimi št.	278.
88.	Kopališka ulica	155. Predjamska cesta		219 Tolminska ulica	279
89.	Koprska ulica	156	Pred konjušnico	220. Tprriažieeva ulica	280.
90.	Koreninova ulica	157.	Prevalj	221. Tomčeva ulica	281.
91.	Kosančeva ulica	, 158.	Pri brvi	222. Trg mladinskih	282.
92.	Koseskega ulica	159.	Pri mostiščarjih	delovnih brigad —-	283.
93.	Kosovo polje I	160. Puhtejeva ulica	^		(del) hiše št. 4, 5. 6,	.	284.
94.	Kosovo polje II	161.	Rakovniška ulica	7. 14	285.
95.	Kozarška cesta —	162. Razpotna ulica		223. Trnovska ulica	2.
96.	Krakovska ulica	163.	Rečna ulica	224 Trnovski pristan	i
97.	Krakovski nasip	164. Redelonghijeva		225 Tržaška cesta	1.
98.	Kraška ulica		ulica	226. Ulica borca Petra	
99:	Krimska ulica	165. Rezijanska ulica		227. Ulica borcev za	3.
100.	Krištofova ulica	166.	Riharjeva ulica	severno mejo	
101.	Lahova pot	167.	Rožna dolina c. I	228. Ulica Malči	i.
102.	Lampetova ulica	168.	Rožna dolina c. 11	Beličeve	.	4.
103. Langusova ulica '		169.	Rožna dolina c. IVa	229. Ulica Rudolfa	
104. Layerjeva ulica		170.	Rožna dolina c. III	Janežiča	1.
105. Lazarjeva ulica		171.	Rožna dolina c. IV	230. Uršičev štradon	
106.	Legatova ulica	172.	Rožna dolina c. V	231. Valjavčeva ulica	5.
107.	Lepi pot	173.	Rožna dolina c. VI	232. Večna pot (del)	
108.	Levčeva ulica	174	Rožna dolina c. VII	233. Velebitska ulica	I.
109.	Lipovški štradon	175.	Rožna dolina c. VIII	234. Velika čolnarska	6.
110.	Livada	176.	Rožna dolina c. IX	ulica	1.
111.	Ločnikarjeva ulica	177.	Rožna dolina c. X	235. Veliki štradon	7.
112.	Mala čolnarska ulica	178.	Rožna dolina c. XI	236 Vidičeva ulica	
113.	Mali štradon	179.	Rožna dolina c. XII	237. Vidmarjeva ulica ,	t
114.	Martinova ulica	180.	Rožna, dolina c. XIII	238. Vinčarjeva ulica	8.
115.	Meljkova ulica	181	Rožna dolina c. XV	239 Vipavska ulica	
116.	Mencingerjeva ulica	182.	Rožna dolina c.	240 Viška cesta	1.
117.	Merčnikova ulica		XVII	241. V Murglah	
118.	Mihov štradon	183	Rožna dolina c. XIX	242 Vogelna ulica	9.
119	Mirje	184	Rožna dolina c.'XXI	243. Volaričeva ulica	
120	Mivka	185.	Rožna dolina —	244. Volarjev štradon	1.
121.	Mlake		študentovsko	245. Vregova ulica	
1°? Mokrška ulica
123 Murnikova ulica (del)
naselje
186 Rudnik I
246.	Vrhovci, cesta I
247.	Vrhovci, cesta II
248.	Vrhovci, cesta III
249.	Vrhovci, cesta IV
250.	Vrhovci, cesta V
251.	Vrhovci, cesta VI
252.	Vrhovci, cesta VII
253.	Vrhovci, cesta VIII
254.	Vrhovci, cesta IX
255.	Vrhovci, cesta X
256.	Vrhovci, pesta XI
257.	Vrhovci, cesta XII
258.	Vrhovci, cesta XIII
259.	Vrhovci, cesta XIV
260.	Vrhovci, cesta XV
261.	Vrhovci, cesta XVI
262.	Vrhovci, cesta XVII
263.	Vrhovci, cesta XVIII
264.	Vrhovci, cesta XIX
265.	Vrhovci, cesta XX
266.	Vrhovci, cesta XXI 267 Vrhovci, cesta XXII
268.	Vrhovci, cesta XXIV
269.	Vrhovci, cesta XXVI
270.	Vrhovci, cesta XXVIII
271.	Vrhovci, cesta XXX
272.	Vrhovci, cesta XXXII
273.	Vrhovnikova ulica
274.	Vrtna ulica Za garažami Za opekarno Za progo Zavetiška ulica Zbašnikova ulica Zelena pot Zeleniška ulica
Naselje Babna gorica Babna gorica — naselje Naselje Črna vas Črna vas — naselje Naselje Lavrica — del Lavrica — naselje (del)
Naselje Lipe (del)
Lipe — naselje (del)
Naselje Podutik (del) Podutik — naselje Naselje Sela pri Rudniku Sela pri Rudniku — naselje Naselje Srednja vas Srednja vas naselje
Skupščina mesta Ljubljane Geodetska uprava
t
CERKNICA
530.
Na podlagi 12. člena zakona o telesnokultumih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) in na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) ter na predlog temeljne telesnokulturne skupnosti Cerknica, je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1975 sprejela
ODLOK
o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov
za telesno kulturo na območju občine Cerknica
1.	člen
Prispevke za temeljno telesnokulturne skupnost Cerknica plačujejo:	»
—	delovni, ljudje v TOZD, OZD ter drugih organizacijah iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,36 %>
—	delovni ljudje in delavci, ki delajo s sredstvi v lasti občanov iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,36 V«.
2.	člen
Osnova za obračun prispevkov po 1. členu tega odloka so bruto osebni dohodki oziroma odmerna osnova.
3.	člen
Sredstva, zbrana po tem odloku, se porabijo v skladu s programom temeljne telesnokulturne skupnosti Cerknica.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati stopnje, določene s samoupravnim sporazumom o programu temeljno telesnokulturne skupnosti Cerknica za leto 1974 in združevanju sredstev za njegovo uresničitev.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St 420-9/75-1
Cerknica, dne 28. marca 1975.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r.
53L
Na podlagi 10. člena zakopa o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS. št 38/74-), družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 in 4. čl. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Cerknica, je Skupščina občinske izobraževalne skupnosti Cerknica na svoji seji dne 25. marca 1975 sprejela
SKLEP
o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov
za izobraževalno dejavnost na območju občine
Cerknica
I
Prispevke za izobraževalno dejavnost plačujejo, obračunavajo in odvajajo
—	delovni ljudje v TOZD OZD in drugih organizacijah iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5.55«/«
—	delovni ljudje in delavci, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,55 %>.
II
Sredstva, zbrana po tem sklepu, se zbirajo na posebnem računu občinske izobraževalne skupnosti Cerknica in se porabijo v skladu z sprejetim programom.
III
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati samoupravni sporazum o sprejetju programa temeljne izobraževalne skupnosti Cerknica za ieio 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1975 dalje.
St 025-02/74-5
Cerknica, dne 25 marca 1975
Predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Cerknica
Tanez Mele 1. r.
532.
Na'podlagi 8 člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradnh list SRS ^t 38'74) 3. člena samoupravnega sporazume o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Cerknica in družbenega dogovora o razporejanju dohodka. osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 je Skupščina občinske kulturne skupnosti Cerknica na svoji "seji dne 25 marca 1975 sprejela
SKLEP
o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za kulturno dejavnost na območju občine Cerknica
I
Prispevke za kulturno dejavnost plačujejo, obračunavajo in odvajajo
—	delovni ljudje v TOZD, OZD in drugih organizacijah iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,53 %
—	delovni ljudje in delavci, ki delajo s sredstvi v lasti občanov iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,53 •/».
*	ir
Sredstva, zbrana po tem sklepu se zbirajo na posebnem računu občinske kulturne skupnosti Cerknica’ , in se porabijo v skladu s programom skupnosti.
III
Z dnem, ko začne veljati ta sklep prenehajo veljati stopnje, določene s samoupravnim sporazumom o programu kulturne skupnosti Cerknica za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev.
IV
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 025-02/74-5
Cerknica, dne 25. marca 1975.
Predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti Cerknica
Božo Levec, prof. 1. r.
533.	/
Na podlagi 8. člena zakona o. skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), 8. člena začasnega statuta občinske skupnosti socialnega varstva Cerknica, družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 in na predlog občinske skupnosti otroškega varstva Cerknica z dne 21. marca 1975 je Skupščina skupnosti socialnega varstva Cerknica na seji dne 24. marca 1975 sprejela
SKLEP
o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1975
I
Delavci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek plačujejo:
1.	za uresničitev občinskega programa otroškega varstva v višini 0,40 %> od osebnih dohodkov
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje prispevek za realizacijo občinskega programa otroškega varstva po stopnji 0,40"/o od izplačanih pokojnin in invalidnin
2.	za uresničitev republiškega programa otroškega varstva SR Slovenije v višini 2,37 °/o od osebnih dohodkov.
II
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati stopnje, določene s samoupravnim sporazumom o programu skupnosti otroškega varstva Cerknica za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 025-02/74-5
Cerknica, dne 24. marca 1975.
Predsednik skupščine skupnosti socialnega varstva Cerknica
Turk-Skraba Mira 1. r.
534.
Na podlagi 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), 8. člena začasnega statuta občinske skupnosti socialnega varstva Cerknica, družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 in na predlog občinske skupnosti za socialno skrbstvo Cerknica z dne 20. marca 1975 je Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Cerknica na seji dne 24. marca 1975 sprejela •
SKLEP
o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za dejavnost socialnega skrbstva na območju občine Cerknica
I
Prispevke za dejavnost socialnega skrbstva plačujejo, obračunavajo in odvajajo
—	delovni ljudje v TOZD. OZD in drugih organizacijah iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,58 %>
—	delovni ljudje in delavci, ki delajo s sredstvi v lasti občanov iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,58 o/o.
II
Sredstva, zbrana po tem sklepu se zbirajo na posebnem računu občinske skupnosti za socialno skrbstvo Cerknica in se porabijo v skladu s sprejetim programom skupnosti;
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 025-02/74-5
Cerknica, dne 24. marca 1975.
Predsednik skupščine skupnosti socialnega varstva Cerknica
Turk-Skraba. Mira 1. r.
535.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 26/73), 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 31/74) in 208. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 26/74) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji 28. redni seji dne 8. aprila 1975 sprejel
SKLEP
0	določitvi cen komunalnih storitev v občini Cerknica
1.	Določi se cena za m3 vode iz vodovodov, ki so v upravljanju Komunalno stanovanjskega podjetja Cerknica, in sicer:
—	za gospodinjstva
a)	vodovodi črpalnega sistema	2,40 din/m8
b)	vodovodi gravitacijskega sistema 0,90 din/m3
—	za ostale potrošnike	3,45 din/ms
2.	Določi se cena za enkraten odvoz smeti, in sicer 5,85 din od posode za smeti.
3	Nove cene komunalnih storitev se uveljavijo lahko s 1 aprilom 1975.
4.	Ta sklep velja po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-33/74^-2/9
Cerknica, dne 8. aprila 1975,
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
LENART ,	536.
Po 12. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Lenart ter
1	odstavku 8 člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39-460/74) je skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Lenart na 1. seji dne 20. marca 1975 sprejela
SKLEP
o določitvi stopenj prispevkov za financiranje dejavnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva v občini Lenart v letu 1975
1. člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljud-
je, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo za financiranje dogovorjenih programov s področja socialnega varstva vjetu 1975 prispevek po stopnji:
—	0,40 “/o od bruto osebnih dohodkov za financiranje in uresničitev občinskega programa otroškega varstva,
—	0,58 n/o od bruto osebnih dohodkov za financiranje in uresničitev občinskega programa socialnega skrbstva,
—	2,37 °/o od bruto osebnih dohodkov za financiranje in uresničitev programa otroškega varstva SR Slovenije.
Skupnost pokojninskega -in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje prispevek za realizacijo občinskega programa otroškega varstva po stopnji 0,40 %> od izplačanih pokojnin in invalidnin.
2	člen
Višina prispevka je določena na predlog samoupravnih interesnih skupnosti, združenih v skupnosti socialnega varstva Lenart in po opravljenem usklajevalnem postopku med delegati.
Višina prispevkd je določena v skladu s sprejetimi programi, resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju v SR Sloveniji in družbenim dogovorom o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Lenart.
3.	člen
Pfispevki za financiranje dejavnosti 'otroškegi varstva in socialnega skrbstva se obračunavajo in plačujejo v skladu z zakonom o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39-464/75).
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1975 dalje.
St 023-1/75
Tunari, dne 20. marca 1975.
Predsednik
skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Lenart Stanko Žmavc 1. r.
MOZIRJE
537.
Oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje izdaja na podlagi 5. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 6/75)
ODREDBO
o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno
1. člen
V	prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov, zaračunat; maržo na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah:
•/.
—	mesni izdelki	20
—	mesne in ribje konzerve	15
—	jedilne maščobe — razen jedilnega olja 10
—	riž
—	sol
—	testenine največ do
—	marmelada, džemi največ do
—	konzervirano sadje in zelenjava največ cin
—	suho sadje (orehi, rozine, fige, slive) naj več do
—	suha zelenjava (fižol) največ do
—	kava prava največ do
—	kavni nadomestki največ do
—	čokolada keksi, bonboni največ do
—	začimbe čaj.' največ do
—	mlečni izdelki največ do
,	— sveže sadje in zelenjava' največ do
—	krompir za ozimnico največ do
—	krompir v maloprodaji največ do
—	brezalkoholne pijače največ do
—	naravno vino in pivo naj več'do
—	ostali prehrambeni proizvodi zn katere ni določena marža' z zveznimi ali republiškimi predpisi največ do
«/•
15
15
15
20
20
20
15
15
20
20
20
17
25
10
20
20
25
20
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/75-3
Mozirje, dne 10. aprila 1975.
Načelnik oddelka zn gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop'1. r.
538.
Na podlagi 8. člena /.(ikona o_ skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS. 5t 3.9-460'74) je skupščina občinske skupnosti, socialnega varstva na .svojem zasedanju dne 26; marca 1975 po opravljenem usklajevalnem postopku in po prčdlogu občinske skupnosti otroškegk varstva Mozirje sprejela
SKLEP
o plačevanju prispevkov za financiranje programa občinske skupnosti otroškega varstva Mozirje v letu 1975
I
Delavci temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij, delovftih skupnosti, vojaške osebe, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, drugi delovni ljudje in občani, ter Skupnosti invalid-sko-pokojninskfcga zavarovanja v SRS za upokojence, plačujejo v letu 1975' prispevek 2a financiranje programa občinske skupnosti otroškega varstva v letu 1975 po stopnji 0,40%, od bruto osebnih dohodkov oziroma 'pokojnin in za financiranje programa Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije po stopnji 2,37 odstotka od bruto osebnih dohodkov.
II
Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v zakonu o osnovah ter načinu izplačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS. št 39-464/74).
III	.
Zavezanec, ki prispevka za otroško varstvo ne plača v roku. plača poleg prispevka še povečani pri-
spevek v višini'6,1 %> od neplačanega zneska prispevka na dan.
Od zavezanci, ki zapadlega prispevka ne plača v predpisanem roku se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 4/75
Mozirje, dne 26. marca 1975.	•
Predsednik
skupščine občinske skupnosti socialnega varstva
Vlado Košir 1. r.
539.
Na podlagi 8. člena zakona o' skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS št 39-460/74) |je skupščina občinske skupnosti socialnega varstva na svojem zasedanju dne 26. marca 1975 po opravljenem usklajevalnem postopku in po predlogu občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje sprejela
SKLEP
o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje za leto
1975
I	V
Delavci temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij, delovnih skupnosti, vojaške osebe, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo v letu 1975 prispevek za financiranje programa socialnega skrbstva v letu 1975 po stopnji 0,58 “/o od bruto osebnih dohodkov, od sredstev zbranih po tej stopnji gre 0.075 "/o za financiranje programa zveze skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
II
Osnove za obračun prispevkov in način plačevanja sta določena v zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih* interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 '(Uradni list SRS, št. 39-464/74).
III
Zavezanec, ki prispevka za socialno skrbstvo ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečan prispevek v višini 0,1 °/o od neplačanega zneska prispevka na dan.
Od zavezanca, ki zapadlega prispevka ne plača v predpisanem roku se ' prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov.
IV
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarje 1975.
St.. 4-75
Mozirje, dne 26 marca 1975
Predsednik
skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Vlado Košir 1. r.
Šmarje pri jelšah
540.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20-170/73) 26. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS. št. 39-459/74) in 18. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnosti otroškega varstva (Uradhi list SRS, št. 18/74) in 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5/75) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1975 sprejela
ODLOK
o določitvi virov in višine sredstev za financiranje nalog te programov dela samoupravne interesne telesno-kulturne skupnosti, občinske skupnosti socialnega skrbstva in samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva za leto 1975
1.	člen
Za financiranje nalog iz programa dela samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti Šmarje pri Jelšah. ki ga je sprejela skupščina te skupnosti na seji dne 21. marca 1975 se nameni iz sredstev bruto osebnih dohodkov 1,214.000 din, kar ustreza prispevni stopnji 0,34 "/o iz bruto osebnega dohodka, ki velja za leto 1975.
2.	člen
Za financiranje nalog iz programa dela socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah, ki ga je sprejela skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva dne 20. III. 1975 se nameni znesek 2,057.000 din, kar ustreza prispevni stopnji 0.586/o iz bruto osebnega dohodka, k’ velja za leto 1975.
3.	člen
Za financiranje nalog iz programa dela otroškega varstva Šmarje prj Jelšah, ki ga je sprejela skupščina samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva dne 21. III. 1975 se nameni znesek 1.72{1.000 din, kar ustreza prispevni stopnji 0,43 % iz bruto osebnega dohodka, ki velja za leto 1975.
4.	člen
Ta odlok velja za leto 1975,- Objavi se v Uradnem listu SRS.
Št 010-12/75-2
• Šmarje pri Jelšah, dne 31. marca 1975.
Predsednik ' Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen I. r.
541.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5-230/75) na seji zbora združenega dela, seji zbora kr&jevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi statuta občine Šmarje pri Jelšah »
1. člen
Spremeni se prvi odstavek 241. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5-230/75) in se glasi:
»Izvršni svet sestavljajo predsednik, trije podpredsedniki in določeno število članov in sicer vključno s predsednikom in podpredsedniki do 15 članov. Predsednika izvršnega sveta izvolijo zbori občinske skupščine na skupni seji na predlog občinske konference SZDL,' podpredsednike in člane pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja občinske konference SZDL.«
Drugi odstavek 241. člena'ostane nespremenjen.
Spremeni se tretji odstavek tega člena in se glasi:
»Predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta izvoli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.«
Spremeni se četrti odstavek tega člena in se glasi:
»Predsedniku, podpredsednikom in članom izvršnega sveta, ki so izvoljeni izmed delegatov zborov občinske skupščine, preneha mandat v zboru.«
2.	člen
Črta se četrti odstavek 245. člena.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-26/75-1
Šmarje pri Jelšah, dne 31. marca 1975.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
542.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen"
Spremeni se 6. člen odloka o Izvršnem svetu Skup Sčlne občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, St. 28-853/74) tako, da se prvi odstavek glasi:
»Izvršni svet sestavljajo predsednik, trije podpredsedniki in do 11 članov.«
Spremeni se drugi odstavek istega člena, ki se glasi:
»Predsednika izvršnega sveta izvoli občinska skupščina na predlog občinske konference SZDL. podpredsednike in člane pa na predlog kandidata za predsednika sveta in v skladu z mnenjem občinske konference SZDL.«
Spremeni se četrti odstavek istega člena, ki se glasi:
»Če so predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta izvoljeni iz vrst delegatov zborov občinske skupščine, jim mandat v zboru preneha.«
Spremeni se zadnji odstavek istega člena tako, da se prvi stavek glasi:
»Predsednika, podpredsednike in člane Izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta.«
2.	člen
Spremeni in dopolni se 10. člen tako, da se zadnji odstavek glasi:
»Ce je predsednik izvršnoga sveta zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov.«
3.	člen
Spremeni se 12. člen in se glasi:
»Delovna področja podpredsednikov Izvršnega sveta in njegovih članov, določi izvršni svet s posebnim aktom, s tem da eden izmed podpredsednikov obvezno odgovarja za zakonito, učinkovito, sprotno in koordinirano delo občinske uprave ter za zagotovitev opravljanja strokovno-tehničnih in drugih opravil za izvršni svet in njegove organe,«
4.	člen
Spremeni se 38. člen. ki ae glasi:
»Opravljanje strokovno-tehničnih in drugih zadev za izvršni svet in njegove organe zagotavlja občinski upravni organ, ki je za to pooblaščen z akti o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi.«
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva sprejema.
St. 010-14/75-2
Šmarje pri Jelšah, dne 31. marca 1975.
Predsednik - Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
VRHNIKA
543.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR'Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36/68, 10/65. 43/67, 40/68 in 43/70) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71, 17/71) je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. januarja 1973 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika
1.	člen
Za pridobivanje ter smotrno komunalno urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč se na območju občine Vrhnika ustanovi sklad stavbnih zemljišč občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad izvršuje smernice občinske skupščine o zemljiški politiki s tem. da:
—	pridobiva zemljišča, ki se štejejo za stavbna zemljišča, po zakonu o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe in po zakonu o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni Ust SRS, št. 27/72) v imenu občine Vrhnika,
—	pridobiva tudi druga stavbna zemljišča z nakupom.
—	skrbi za pravočasno izplačevanje odškodnin za pridobljeno pravico uporabe in za pridobljeno lastninsko pravico do stavbnega zemljišča.
—	predlaga pristojnemu organu uvedbo postopka za razlastitev zemljiškega kompleksa ali uvedbo postopka za odvzem določenega zemljišča iz posesti.
—	predlaga, da se za določena območja izdelajo zazidalni načrti,
—	namensko zbira in smotrno uporablja finančna sredstva za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč,
—	financira in kreditira pripravo m komunalno urejanje stavbnih zemljišč,
—	oddaja stavbna zemljišča DL v uporabo z javnim natečajem.
3	člen
Sredstva sklada so.
—	del davka na promet nepremičnin, ki ga v odstotku določi skupščina občine.....
—	sredstva pridobljena z oddajanjem zemljišč v uporabo,
—	sredstva pridobljena od prispevka za komunalno urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč.
—	sredstva, ki se dodelijo skladu iz občinskega proračuna,
—	najeti krediti in posojila.
—	dohodki, ki jih ustanovi sklad z lastno dejavnostjo.
—	drugi dohodki.
4	člen
Sklad je pravna oseba. Za obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi.
5.	člen
Dohodki sklada se v skladu s smernicami občinske skupščine določijo in razporejajo s finančnim načrtom.
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skpuščina.
6.	člen
Sredstva sklada iz 3. člena tega odloka se smejo uporabiti le za:
—	pridobivanje stavbnih zemljišč z nakupom,
—	plačilo odškodnine za nacionalizirana stavbna zemljišča, ki se z odločbo pristojnega organa vzamejo iz posesti prejšnjega lastnika ali jih prejšnji lastnik sam ponudi občini.
—	plačilo odškodnin za razlaščena zemljišča.
—	plačilo odškodnin za pomožne objekte na pridobljenih zemljiščih.
—	poslovne stroške sklada.
7 člen
Sklad ima svoj statut, s katerim se podrobneje določijo naloge sklada, organi upravljanja ter poslovanje sklada
Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga občinska skupščina.
8.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki .ima 14 članov in predsednika.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine za dobo štirih let.
9 člen
Strokovne, administrativne in računovodske posle za sklad opravlja organ ali organizacija, ki jo sklad Pooblasti v skladu s statutom
10. člen
Odredbodajalec sklada je- predsednik upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa član, ki ga pooblasti upravni odbor.
11 člen
Za urejanje in oddajanje stavbnih zemijišč se smiselno uporabljajo določbe odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika
12. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1975 dalje.
St. 1/1-010-09/75
Vrhnika, dne 30. januarja 1973.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, inž. 1. r.
544.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 9. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1975, na 9 seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1975 in na 9. seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1975 sprejela
SKLEP
o odstopu dela davkov za financiranje nalog in programov krajevnih skupnosti občine Vrhnika I
Za zagotovitev financiranja nalog in programov krajevnih skupnosti občine Vrhnika, se odstopajo krajevnim skupnostim naslednji dohodki proračuna, kateri -se ustvarjajo na območju posameznih krajevnih
skupnosti in sicer:	o/,
1.	dohodki	davka	od	kmetijstva v višini	50
2.	dohodki	davka	na	posest stavb v višini	40
3 dohodki	davka	od	obrti v višini	23
4. dohodki	davka	od	prodaje nepremičnin	10
II
Iz proračunskih sredstev se zagotavlja krajevnim skupnostim še 25 din na prebivalca.
III
Krajevnim skupnostim gredo tudi sredstva iz naslova prispevka za uporabo mestnih zemljišč, zbrana na njihovem območju.
,	IV
* Krajevne skupnosti prevzamejo odplačila še neplačanih snuitet iz naslova ukinjenega sklada prispevka za uporabo mestnih zemljišč (vsaka za svoje območje)
V
Skupščina občine priporoča delovnim ljudem v krajevnih skupnostih temeljnih organizacijah združenega dela 's sedežem v občini in izven občine) in samoupravnim interesnim skupnostim da sklenejo ustrezne družbene dogovore oziroma samoupravne sporazume o zagotovitvi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v posameznih krajevnih skupnostih.
VI
Ta sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1975
St 1/1-025106	75
St. 1/1-025-06/74-75
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. Inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela
Andrej Vidovič 1 r.
Za predsednika zbora kraievnih skupnosti
Mihaela Verbič 1. r.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora
Milka Bradač 1. r.
Pri. pregledu stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka TOZD za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, St 8-344/75) so bile ugotovljene naslednje tiskovne napake, zato dajemo naslednji
POPRAVEK
V tabeli o prispevkih iz osebnega dohodka sta pri nekaterih občinah zamenjani koloni 1 in 2. Pravilna tabela za te občine glasi:
Prispevki iz osebnega dohodka
Prispevki iz osebnega dohodka
Občina	Skupnost otroškega varstva 1	Občinska Izobraževalna skupnost 2
Izola	0,43	4,85
Koper	0,43	4,85
Piran	0,43	4,85
Kranj	0,45	4.51
Član Izvršnega sveta SR Slovenije in predsednik odbora podpisnikov
prim dr. Anton Fazarinc L r.
VSEBINA
stran
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
514	Odločba o ugotovitvi, da določba S. a člena pravilnika
o delitvi osebnih dohodkov podjetja »Tegrad« Ljubljana ni bila v skladu z	ustavo	533
515	Poslovnik Ustavnega sodišča Socialistične republike,
Slovenije	533
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
516	Odlok o spremembi odloka o minimalni odkupni ceni '*
za kravje mleko	538
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
517	Navodilo o vsebini obvestila delavcu o obračunanih
In plačanih prispevkih iz osebnega dohodka	538
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
518	Sklep o dopolnitvi sklepa o pogojih in načinu uve-
ljavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje Izplačevanja otroškega dodatka v letu 1874	539
519	Sklep o višini otroškega dodatka In dohodkovnih pogojih za	leto	1975'	539
520	Sklen o višin! otroškega dodatka za otroke iz socialno ogroženih kmečkih družin In dohodkovnih pogojih
ta leto 1975	54«
521	Sklep n denarni pomoči za opremo novorojenega
otroka v	letu 1975	541
Stran
522.	Sklep o podaljšanju Izplačevanja otroškega dodatka
za otroke upokojencev	541
523.	Sklep o začasni ureditvi Izvajanja postopka v zvezi
z ugotovitvijo pravice do denarnih pomoči otrokom $41
524.	Sklep o zaključnem računu republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1974	541
525.	Sklep o finančnem načrtu zveze skupnosti otroškega
varstva Sit Slovenije za leto 1975	542
526.	Ugotovitveni sklep o stopnjah prispevkov za uresničitev republiškega programa SR Slovenije v letu 1975 542
527.	Sporazum o spremembi zadržanih cen azbest cementnih Izdelkov	542
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
528.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Regionalne
zdravstvene skupnosti Kranj	542
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
529.	Seznam obstoječega stanja imen, ulic, cest, trgov in
naselij po običnah na ureditvenem območju Ljubljane z dnem 10 aprila 1975	546
530.	Odlok o plačevanju, obračunavanju In odvajanju pri-
spevkov za telesno kulturo na območju občine Cerknica	552
531.	Sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju pri-
spevkov za izobraževalno dejavnost na območju občine Cerknica	552
532.	Sklep o plačevanju, obračunavanju In odvajanju pri-
spevkov za kulturno dejavnost na območju občine Cerknica	552
533.	Sklep o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1975	553
534.	Sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju pri-
spevkov za dejavnost socialnega skrbstva na območju občine Cerknica	533
535.	Sklep o določitvi cen komunalnih storitev v občini
Cerknica	553
536.	Sklep o določitvi stopenj prispevkov za financiranje dejavnosti, otroškega varstva in socialnega skrbstva
v občini Lenart v	letu	1975	553
537 Odredba o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode	v	prodaji na drobno (Mozirje) 554
538.	Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje programa 'občinske skupnosti otroškega varstva Mozirje
v letu 1975	554
539.	Sklep o določitvi prispevne stopnje za financiranje
programa občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje za leto 1975	536
540.	Odlok o določitvi virov in višine sredstev za financi-
ranje nalog iz programov dela samoupravne Interesne telesnokulturne skupnosti, občinske skupnosti socialnega skrbstva In samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva za leto 1975	535
541.	Odlok o spremembi statuta občine Šmarje pri Jelšah 553
542.	Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o Izvršnem
svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah	556
543.	Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine
Vrhnika	55«
544 Sklep o odstopu dela davkov za financiranje nalog In
programov krajevnih skupnosti občine Vrhnika	557
— Popravek pregleda stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov Iz dohodka TOZD za financiranje sammmravnlh interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975	558
Izdaja Caavplsm zavod Uradni Ust SRS - Direkten In odgovorni urednik Milan Bibei - Tiske tiskarna Tone Tomšič, vsi v LJuDljam - Naročnina te leto 1976 200 dm nozemstvo 'iOO din - Reklamacije st ipoštevalc ie mesec dni po Izidu /sake številke - Uredništvo in uprava Ljubljana Veselove 11 poštni oredal 379 VTi telefon direktor uredništvo, upravi e knjigovodstvo 20 701. orodaja. preklici In naročnine 23 579 - Zlro račun 50100-003-40323 - Oproščene prometnega dsvk" -v mnenln dekrptariotr /p informacije v Izvršnem sveti, dkimščine sp Slovenile «t ui-inj