lU steklar- IJLJUI GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Sodobna Steklarna -vstopnica za združeno Evropo Izhaja od leta 1959 Letnik XXX, št. 7 Hrastnik, 19. 7. 1989 Biti uspešen, živeti lepo, polno življi jenje, to so ciljiijrn želje slednjega izmed nas. Žal, so ti cilji običajno povezani z mnogo dela, naporov in prizadevanj, in le malo je srečnežev, ki jim je usoda namenila lažjo pot do uspeha. Cilji postanejo bližji v uspešni delovni organizaciji., Delati v uspešni.® perspektivni delovni organizaciji pomeni delati v vseh pogledih sodobnem podjetju. V tehnološko sodobnem, tržno naravnanem in fleksibilnem podjetju. Takšno podjetje tvorijo ljudje in tehnologija. Podjetje je živ organizem, se stalno razvija, prilagaja, spreminja, posodablja. Cilji v podjetju morajo biti jasni, nedvoumni, napačne odločitve imajo v skrajnem primeru lahko tudi pogubne posledice. Tudi Steklarna želi biti sodobno podjetje. Žal to danes še ni, čeprav se na vse kriplje trudi. Kakovost še vse preveč niha, produktivnost ne zagotavlja zadovoljive akumulacije oziroma dobička, tehnologija na marsikaterem področju ne ustreza evropskim standardom, pri organiziranju se še maß sikdaj učimo abecede. Imamo pa voljo, trderi. namen, jasne usmeritve. Kaj odpira vrata v Evropo? Steklarna se mora močneje vključiti v Evropo, postati mora njen sestavni del. Steklarna ve, da ji vrata v Evropo od pirajo le kakovost, konkurenčnost in poslovnost, zato so tudi številne dejavnosti usmerjene v tem pogledu. Tehnološko posodabljanje, zmanjševanje stroškov, tesnejše poslovnoteh-nično sodelovanje s tujimi partnerji so nenehne dejavnosti Steklarne v zadnjem obdobju. Zmesarna resnično postaja srce Steklarne. Dobili smo novo, sodobno zmešamo, ki že daje pričakovane rezultate - večjo in stalno kakovost steklene mase. Rekonstruiranje talilnih objektov je bilo že v preteklosti stalna skrb. Vgradnja novih meterialov nedvomno še dodatno zmanjšuje porabo energije, kar se odraža v zmanjšanju stroškov. Prav zanimivo bo spremljati porabo energije na H-talilnem objektu, katerega rekonstrukcija je ravno te dni v zaključn fazi. Poleg rekonstrukcije |pa H-taliiriem objektu smo se odločili tudi za rekon-' strukcijo vseh štirih feed rov, ki so vezani na ta talilfi objekt. Gre za najsodobnejše« l.i. AMC feedre, ki zagotavljajo boljšo homogenizacijo steklene mase v tem delu peči If bistveno manjšo porabo energije. Prve skromne izkušnjerpa feedru IS-3 so spodbudne. Obnova zajema tudi t.i. hladni del Steklarne, to so hladilne peči in kontrolne linije. Novo postavljene hladilne peči dokazujejo pravilnost odločitve o tovrstnem nakupu: bistveno manjša poraba energije i'n.doseganje kvalitetnega tehnološkega procesa popuščanja napetosti v stekleiiyjr; izdelkih. Priprava surovin S posodabljanjem gremo naprej Z zamenjavo dveh izrabljenih IS strojev s sodobnejšimi, elektronsko krmiljenimi, se izpolnjuje pogoj za visoko produktivnost in vključevanje Steklarne v Evropo tudi pri embalažnem steklu. Pri kontrolu steklenih izdelkov so v zaključni fazi vse priprave za montažo kontrolnifjlinij na proizvodne linije IS 2, WS 6 in IS 7. Avtomatska kontrola kvalitete steklenih izdelkov je danes že eden od predpogojev za prisotnost na evropskem trgu. Rekonstrukcija kompresorske postaje bo omogočila pridobivanje kakovostnega suhega komprimiranega zraka, v toplih mesecih leta pa izklop izklop strojarne za pridobivanje pare, saj bo mogoče vse potrebe po sanitartp|in tehnološki topli vodi pokrivati z odpadno toplotno energijo, vsebovano v komprimiranem zraku., . : Največji poseg v energetsko bilanco podjetja in s tem vpliv na zmanjšanje stroškov za energijo pa bo pomenila postavitev računalniškega sistema za vodenje steklarskih peči, ki bo Upravljal in nadzoroval vse talilne peči v podjetju, obenem bo pa tudi zasnova centra vodenja energetike. To je le suhoparno naštevanje aktivnosti imenovanih tehnoloških posodabljanji Steklarne, za katerimi pa se skriva nekaj tisoč starih milijard dinarjev. Vendar ima vse to cilj - postati sodobna' Steklarna. Nalog za jutri ne manjka. Čakajo ce^ lotna dodelava, tehnološka priprava, informacijski sistem, jasnejša perspektiva ročne in polavtomatske predelave steklene mase, notranji transport. Časa za čakanje pa ni dostlgEvropa zahteva.jasne opredelitve in takojšnje ukrepanje. Za vso omenjeno opremo in tovarniškimi zidovi pa še vedno stoji človek, delavec, s svojim znanjem, sposobnostmi, ambicijami. Brez njega pa bi bilo podjetje le tovarniška hala s kupom nekoristne opreme. Delavec še vedno ostaja duša podjetja. Delavec' ustvarja kakovost, količino, on omogoča s svojim delom konkurenčnost izdelkov. Z lastno pripravljenostjo in1 sposobnostjo prilagajati -in spreminjati se, omogoča podjetju fleksibilnost, dinamičnost. Naložba v človeka, pravega, človeka, je naložba v znanje, v perspektivo tovarne. V znanjju je denar, to je Evropa že spoznala, zato koristimo njene izkušnje tudi na tem področju. Vse to s ciljem postati sodobna Steklarna. Stojan Binder V teh dneh poteka po SR Sloveniji podpisovanje temeljne listine Slovenije 1989. Listina je svojevrsten politični dokument, ki za slovenski politični prostor opravlja več funkcij, pomembnih za prehodno obdobje, v katerem iščemo novo demokratično identiteto naše družbe, pač v okviru naše strategije teh reform in seveda tudi nove ustvarjalne usmeritve, ki zadevajo uresničevanje teh reform. Listina oblikuje naš skupni pogled na urejanje odnosov v Jugoslaviji, tako sedaj kot v prihodnje in s tem prispeva k odpravi nesporazumov v Jugoslaviji. V listini pa je jasno zapisano, da se zavzemamo za samoupravni socializem, ki bo v celoti upošteval zahteve te listine. S podpisovanjem temeljne listine gre za poskus referendumske oblike izjasnje-vanja. Če jo bo podpisalo več kot polovica volilnih upravičencev, bo imela obvezujoč značaj za njene ustvarjalce, sedanje in bodoče slovenske politike, listina pa je tudi preizkus naše politične zavesti. Izvršilni odbor konference sindikata Steklarne Hrastnik je na zadnji seji obravnaval vsebino temeljne listine, obenem pa pozval člane kolektiva da podpišejo listino (podpišejo jo lahko v obratnih pisarnah naših tozdov) ter tako izrazijo voljo, v kakšni Jugoslaviji hočemo oziroma nočemo živeti. samostojnost civilne družbe; svobodno združevanje in politični pluralizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost z Evropo in svetom. 2. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane. 3. Nočemo živeti v takšni državnj skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo. SZDL Slovenije Temeljna listina Slovenije 1989 Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da: 1. Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava in Delavski svet odločil o pritožbah Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je na svoji zadnji seji, 30. junija, med drugim, obravnaval pritožbe delavcev na v aprilu sprejeti pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Nekaj nad štirideset odstotkov pritožb je bilo rešenih pozitivno, ostale pritožbe pa je delavski svet zavrnil kot neutemeljene. Da bi zaradi zagotavljanja najnižjega osebnega dohodka in velikega števila najrazličnejših dodatkov v delovni organizaciji preprečili vse večjo uravnilovko v plačah, smo se v začetku letošnjega leta lotili korekcije pravilnika 0 delitvi osebnih dohodkov. Z ukinitvijo treh (najnižjih) grup del ter istim številom dodanih k oceni vseh ostalih delovnih mest (oz. nalog), s korekcijo analitičnih ocen nekaterih delovnih mest smo nerazmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom, ki je od prvotno postavljenega (leta 1985) 1 : 4,60 lani zdrsilo na 1 : 3,20, spet postavili v približno enako razmerje, kot je bilo v začetku. Po sprejetju pravilnika pa je v delovni organizaciji prišlo do paradoksalnega položaja. Če je še nedolgo pred tem padel prenekateri očitek na račun uravnilovke, je očitno, da so bile težnje k njej po sprejetju pravilnika še bolj očitne. Kako sicer razumeti dejstvo, da se je od 1460 delavcev na sklep pritožilo 1118. Ali pa je tako ravnanje le odraz vsesplošnega nezadovoljstva ljudi? Kakorkoli še, naši osebni dohodki res niso zavidljivo visoki, vendar smo v zadnjih mesecih z njihovim povečevanjem nekako lovili inflacijo, po zadnjem izplačilu pa smo se z njihovo višino v naši branži povzpeli celo na vrh lestvice, kar ni povsem zanemarljivo. Kot smo slišali v direktorjevi uvodni obrazložitvi na seji delavskega sveta, je bilo kar nekaj sej strokovnega kolegija namenjeno reševanju pritožb. Za nekatere je ugotovil, da so dejansko utemeljene. Predvsem so to bile pritožbe iz vrst delavcev zunaj osnovne proizvodnje (orodjarji, vzdrževalci ...), kajti njihovo delo pomembno vpliva na kakovost izdelkov. Prav tako so bile utemeljene pritožbe nekaterih delavcev avtomatske proizvodnje, skladiščnih delavcev ter pritožbe administrativno tehničnih delavcev. Slednjim so osebni dohodki v primerjavi s proizvodnimi delavci izrazito padli. Vendar pa so k predlogu popravkov analitičnih ocen, ki ga je delavskemu svetu predložil strokovni kolegij, delegati povedali tudi svoja mnenja, argumente, predstavili izkušnje iz vsakodnevnega dela in spoznanj. Precej teh pripomb je dobilo mesto v končnem predlogu. Ne pa tudi vse, kajti, ko so se začele delati primerjave tega in onega delovnega mesta ob predpo- stavki popravkov, je postalo jasno, da bi z nekaj potezami spet lahko porušili vzpostavljeno razmerje in odnose, zaradi katerih je bila še lani izrečena prenekatera pikra pripomba. Seje, kot je bila ta zadnja, junijska, so med člani kolektiva težko pričakovane, a nehvaležne za člane organov in teles, ker morajo o zadevi odločiti, posledice odločitev pa včasih okušati na lastni koži. Zato tudi ni bilo presenetljivo, da je bil pravilnik sprejet z enim glasom proti, ker je predlog, da se zmanjša razlika števila grup med ročnimi steklarji in steklarji na polavto-matih, ostal brez podpore z obrazložitvijo, da odnosov in napak iz prete- klosti ne smemo več ponoviti in da smo se za dvig cene ročne proizvodnje odločili zavestno, sicer nam bo pravi steklarski poklic izumrl. Taka trditev ima konkretno potrditev v praksi: delovno mesto poslovodje, ki je nadrejen steklarju brigadirju, je ocenjeno nekoliko nižje kot brigadirjevo. Zahtevam in pričakovanjem vseh in vsakogar je nemogoče ugoditi. Toda pomembno je, da se poišče tako rešitev, ki bo prinesla zadovoljstvo čimšir-šemu krogu delavcev. Vendar pa mora biti rešitev podrejena tudi zahtevam in ciljem tovarne. Upajmo, da smo tako rešitev tokrat našli. Mili Kobal Ohranjanje vrednosti denarja in pomoč delovni organizaciji Varčevanje v interni hranilnici Pred meseci dana pobuda v sindikatu, da bi tudi v Steklarni Hrastnik ustanovili interno hranilnico, se je na zadnji seji delavskega sveta spremenila v sklep. Z ustanovitvijo in uspešnim delovanjem hranilnice je članom kolektiva dana možnost, da varčujejo pod ugodnejšimi pogoji kot pri banki, na drugi strani pa po svojih zmožnostih (vsak se odloči prostovoljno) vsaj nekoliko pripomoremo k premagovanju likvidnostnih težav delovne organizacije. Varčevanje v interni hranilnici je ugodnejše predvsem zaradi obrestne mere. Banka namreč vloge na vpogled obrestuje izredno nizko, v zadnjem času je ukinila tudi enomesečne depozite. V interni hranilnici naj bi bile obresti približno enake kot so v bankj> za trimesečno vezavo sredstev, člani-hranilnice pa imajo to prednost, da jim je denar dosegljiv takorekoč ob vsakem delovnem dnevu, le da morajo upoštevati nekaj organizacijskih pravil, kot npr.: kdor bi želel dvigniti denar, bo to sporočil do 7. ure zjutraj delavcu, ki bo tovrstne naloge opravljal, po 11. uri pa denar prevzel. Kdor bo želel dvigniti večjo vsoto denarja, pa bo to sporočil vsaj en dan pred dvigom. Koliko denarja oziroma plače bo kdo namenil interni hranilnici, se bo odločil vsakdo sam. Odnosi o članstvu interne hranilnice, višini denarja - odstotku, ki ga posameznik namenja interni hranilnici, se določi s pogodbo. Organizacijsko bi bilo to izvedljivo tako, da bi odstotek denarja, ki ga delavec na-menjallnterni hranilnici, odvojili Se pred nakazilom osebnega dohodka v banko. Člani interne hranilnice pa lahko poleg članov delovnega kolektiva postanejo tudi druge osebe, v interno hranilnico lahko vlagajo ne le osebne dohodke, ampak tudi druge dohodke in prihranke. Obresti bodo vsak mesec pripisane sprotno, sporočilo o pripisu in višini pa priloženo v kuverti ob akontaciji osebnega dohodka. Tako kot v bančnem poslovanju tudi za interno hranilnico velja določilo, da je višina sredstev, ki jih ima posameznik v interni hranilnici, poslovna skrivnost, katere kršitev pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti. Ker se nam obetajo še večje likvid- nostne težave, so člani delavskega sveta menili, da z ustanovitvijo hranilnice pohitimo, tako da bi začela delovati že 1. avgusta in ne 1. septembra, kot je bilo prvotno načrtovano. Do tega časa pa bo treba v zvezi s tem dodelati nekatere organizacijske predpise, mSčIani kolektiva pa se odločiti, koliko lahko prispevamo, da bi pomagali delovni organizaciji ih s tem tudi sebi. Dne 30. 6. 1989 je delavski svet Steklarne Hrastnik sprejel PRAVILNIK o organiziranju in poslovanju hranilne službe 1. člen S ciljem - izboljšati rezultate poslovanja, ter ohranjati tekočo likvidnost se v okviru finančne službe organizira hranilna služba. 2. člen Mesto poslovne hranilne službe je blagajna delovne organizacije. 3. člen Hranilna služba opravlja posle zbiranja hranilnih vlog delavcev in upokojencev delovne organizacije (v nadaljevan jìT varčevalci). 4. člen K hranilni službi pristopi delavec s prostovoljno sklenitvijo pogodbe o varčevanjufkki vsebuje: • Po spremembi oziroma dopolnitvi sindikalne liste v našem samoupravnem aktu o delitvi osebnih dohodkov usklajujemo faktor delovne dobe. Doslej, .je ta znašal 0,3 odstotka od akontacije za živo delo za vsako opravljeno leto delovne dobe. Po spremembi je ta odstotek povečan in znaša 0,5 odstotka. To pomeni, da je najvišji odstotek dodatka za minulo delo za polnih 40 let delovne dobe -20 odstotkov. Doslej je znašal največ 12 odstotkov. • Dodatek na stalnost v delovni orga-nizaciji'S(ni element sindikalne liste) 1. Delavci imajo pravico s stavko izražati in uveljavljati svoje interese, zahteve in predloge. Stavka je sestavni) del sindikalnega boja. 2. Organ sindikata organizira stavko v OZD ali njenem delu na zatevo delavcev ali na svojo pobudo. Stavko organizira organ sindikata z oblikovanjem zahtev delavcev in določitvijo stavkovnih pogojev - trajanje, način vodenja in orgahiziranja stavke, njen potek, način uveljavljanja pravice do nadomestila OD, način pogajanja za uresničitev zahtev delavcev, predlogi za predčasno prenehanje stavke. Stavko v OZD dejavnosti posebnega družbenega pomena najavi organ sindikata ali stavkovni odbor najmanj 7 dni pred njenim začetkom. fc navedbo pogodbenih strank - osebne podatke varčevalca - višino ali delež svojega osebnega dohodka, ki ga bo varčevalec prenesel v hranilnico - osebne podatke pooblaščenca in njegov podpis - datum sklenitve pogodbe - podpis pogodben H stran k in pooblaščenca. 5. čleipfl*:: Hranilno vlogo dvigujeta lahko le lastnik vloge, ter njegov pooblaščenec na osnovi predložene izkaznice, ki se sicer uporablja pri dvigu osebnega dohodka. V primeru smrti obefv lahko hranilno vlogo dvignejo dediči, ki se kot takšni izkažejo na osnovi pravnomočne sodne odločbe. Delavec, ki opravlja posle hranilne službe, ima pravico zahtevati pri dvigu sredstev, Vsled dodatne identifikacije varčevalca, osebno izkaznico. 6. člen Hranilne vloge se vodijo navpogled in se revalorizirajo po uradni revalorizacijski stopnji. Višino obresti določa odbor za poslovno politiko. Revalorizacije in obresti se obračunavajo mesečno in pripisujejo k glavnici. 7. člen Sredstva varčevalci vlagajo jp dvigujejo na osnovi posebnih obrazcev, le vloge od osebnega dohodka se vlagajo avtomatično kot odtegljaj od osebnega dohodka. ostaja nespremenjen, to-je največ 5 odstotkov akontacije osebnega dohodka za živo delo. • Sindikalna lista prinaša tudi določila o oblikovanju regresa za letni dopust. Ker smo v naši delovni organizaciji izplačali le akontacijo regresa, bo glede na dovoljeno višino oblikovanja mase (1.372.000 dinarjev na zaposlenega) opravljen poračun, razlika regresa pa bo izplačana skupaj z osebnim dohodkom v juliju. Tako bomo glede na že postavljeno lestvico prejeli še po 800.000, 700.000 ali pa 600.000 dinarjev. 3. Delavci v OZD ali njenem delu z večino odločajo o organiziranju stavke, o njenem začetku in koncu ter o oblikovanju in razpustitvi stavkovnega odbora. 4. Stavko v OZD ali njenem dejijvodi organ sindikata tako: - da zagotovi demokratično in odprto izražanje ter oblikovanje zahtev delavcev, H da organizira in vodi postopek ter s svojimi predlogi in zahtevami aktivno posega v uveljavljanje zahtev delavcev, - da v organih upravljanja in drugih pristojnih organih zastopa interese|($ zahteve delavcev in se kot predstavnik pogaja za njihovo uveljavitev, S da sprotno obvešča stavkajoče in 8. člen Hranilne vloge se sprejemajo in izplačujejo v blagajni, v dogovorjenem času in na naslednji način: — dvige mora varčevalec napovedati v blagajno najkasneje do 7. ure, na dan dviga; - dvige večje od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v DO v preteklem mesecu, pa mora varčevalec napovedati en dan pred dvigom; — če varčevalec dvigne vsa svoja sredstva, mora ta dvig napovedati dva dni pred dvigom; - za tako napovedane dvige vlog lahko varčevalec sredstva dobi v blagajni po 11, :dri|3;;: 9. člen Zbrana sredstva hranilnih vlog uporablja delovna organizacija za financiranje tekočega poslovanja. Za hranilne vloge jamči delovna organizacija z vsemi sredstvi. Finančna služba jamči za tajnost stanja na hranilnih|vlogah;Jh o varčevale^ Kršitev teh določil predstavlja kršitev poslovne tajnosti in hujšo kršitev delovne obveznosti, zaradi katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Prav tako predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti vsaka zloraba v prometu s temi sredstvi. 11. člen Pooblastila in naloge delavca, ki opravlja pošle v zvezi s hranilnimi vlogami so,predvsem: druge delavce ter z njimi preverja način uveljavljanja zahtev. 5. Organ sindikata zagotavlja hitro in pravočasno uveljavljanje zahtev delavcev v organih upravljanja in v drugih pristojnih organih. Organ sindikata zahteva ugotavljanje odgovornosti teh organov za stavko, za nepravočasno ali neodgovorno ugoditev zahtevam delavcev in za nepravočasno izdelavo predlogov za odpravo vzrokov stavke. 6. Stavko organizira in vodi stavkovni odbor na zahtevo delavcev ali na predlog organa sindikata. Stavkovni odbor je odgovoren delavcem. V stavkovnem odboru so predstavniki stavkajočih delavcev. Stavkovni odbor: - določi stavkovne pogojeB trajanje, način vodenja in organiziranja stavke, njen potek, način uveljavljanja pravice do nadomestila osebnega dohodka, način pogajanja za uveljavitev zahtev delavcev, |§ oblikuje zahteve delavcev, * zagotavlja, da [majo delavci v stavki pravico izražati svoje zahteve, - v pristojnih organih zastopa in uveljavlja zahteve delavcev, - predlaga ukrepe za uveljavitev zahtev delavcev, gg predlaga ugotavljanje odgovornosti samoupravnih, poslovodnih in drugih pristojnih organov za vzroke stavke, za nepravočasno ali neodgovorno uveljavljanje zahtev, - na zahtevo delavcev predlaga ugotavljanje odgovornosti organov sindikata, - sproti obvešča delavce o uveljavljanju njihovih zahtev, o svojih prizadevanjih pri pogajanjih za njihovo uresničitev, o odločitvah pristojnih organov ter preverja in'daje predlagane rešitve delavcem v oceno. - sprejemanje, izdajanje ter vpisovanje vplačil in izplačil hranilnih vlog; - obračunavanje obresti. 121 člen Delovna organizacija mora zagotoviti nadzor nad poslovanjem hranilne službe. Nadzor lahko organizirajo tudi, varčevalci tako, da ustanovijo odbor varčevalcev, ki šteje 5 delegatov in ima naslednje naloge oziroma pristojnosti: IS spremlja politiko zbiranja in koriščenja hranilnih vlog; H nadzira zakonitost dela finančne službe v zvezi s hranilnimi vlogami}, g daje delavskemu svetu pobude in mnenja za izboljšanje poslovanja hranilne službe. Strokovne službe so dolžne nuditi odboru strokovno pomoč. 13. člen Varčevalec ima pravico, da sklenjeno pogodbo kadarkoli odpove. Pogodba tudi neha veljati z dnem, ko varčevalcu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji. 14. člen Organizacijske predpise o hranilni službi, ter obliko potrebnih obrazcev predpiše finančna služba. 15. člen Ta pravilnik sprejme delavski svet pji začne veljati 1.8.19899. Organ sindikata zagotavlja stavkovnemu odboru javnost dela, zastopanje in uveljavljanje zahtev delavcev v pristojnih organih, obveščanje delavcev o sprejetih odločitvah ter druge možnosti za delo. 7. Organ sindikata organizira in vodi stavko v dejavnosti in splošno stavko. Pobudo za stavko lahko dajo delavci in vsak organ sindikata. Delavci v posameznih OZD z večino odločajo o organiziranju in načinu vodenja stavke,- njenem začetku in koncu, o zahtevaBin programu dela posameznih' organov v stavki. Stavko lahko na zahtevo delavcev organizira in vodi skupni stavkovni odbor, sestavljen iz predstavnikov delavcev ali organa sindikata oziroma stavkovnega odbora iz OZD, v kateri so se odločili za stavko. Stavka se obvezno najavi najmanj 15 dni pred začetkom. Najava stavke vsebuje zlasti: - trajanje stavke, njen začetek ||i konec, - cilj stavke, - oblikovane zahteve delavcev, - načinjvodenja in organiziranja stavke, - program dela, naloge in obveznosti organizatorjev stavke, še posebej, če bo stavka organizirana zunaj OZD. 8. Osnovne organizacije zveze sindikatov v skladu s statutarnimi določili ZSS na zahtevo delavcev ali na predlog stavkovnega odbora ugotavljajo odgovornost vodstva sindikata za vzroke stavke in če je potrebno začnejo postopek za njihovo razrešitev. 9. Organi sindikata morajo preprečevati ugotavljanje odgovornosti delavcev, ki so stavkali, ne glede na to, ali so stavko organizirali ali pa v njej samo sodelovali. Spremembe sindikalne liste Regres in minulo delo Stavkovna pravila Sistem ali temperatura na zatožni klopi Ko smo pred meseci opravili popravke osebnih dohodkov, vročinskemu dodatku nismo namenjali posebne pozornosti. To področje smo namreč temeljiteje urejali jeseni leta 1987. Tisto leto je bilo poletje izjemno vroče, takšna je bila tudi jesen, zato so steklarji zahtevali vročinski dodatek tudi za september, ki ga po tedaj veljavnih določilih nismo izplačevali. Delavski svet je zahtevi steklarjev tedaj ugodil, istočasno pa so bile na novo postavljene in popravljene vrednosti vročinskega dodatka - glede na izmeno, v kateri delavec dela in delo, ki ga opravlja; čas veljavnosti za obračunavanje vročinskega dodatka pa je bil od treh mesecev podaljšan na štiri, od začetka junija do konca septembra. Ob sprejemanju tega bolj dodelanega sistema obračunavanja vročinskega dodatka pa je tedaj na delavskem svetu prišlo še do sklepa, da se namestijo merilne naprave, ki bi omogočale natančno ugotavljanje temperature in s tem tudi upravičenosti do vročinskega dodatka. Do uresničitve tega sklepa je prišlo v začetku letošnjega leta, ko je bila za tovarno nameščena naprava za merjenje temperature. Na osnovi podatkov o številu vročih dni (podatki hi-dro-meteorološkega zavoda) in števila dni, ko je bil izplačan vročinski dodatek - podatki se nanašajo na obdobje 19983-1987 - je bila postavljena mejna temperatura 22°C (zunaj). Sredi junija so steklarji zaradi zdajšnjega načina ugotavljanja pravice do vročinskega dodatka izrekli nezadovoljstvo, saj, kot so poudarili na seji sindikata, je mejna temperatura 22 °C postavljena dokaj visoko. Često se dogaja, da je temperatura celo nižja, pogoji dela pa so zaradi vlažnosti oziroma nizkega zračnega pritiska, nevzdržni. Sestanek osnovne organizacije sindikata z nekaterimi vodilnimi in strokovnimi delavci je bil o tej temi’precej polemičen. Strokovni delavci (nekateri so jim trditve oporekali, ker k sodelovanju niso povabili kakšne zunanje institucije) so, sklicujoč se na podatke in zakonska določila, dokazovali eno, steklarji na osnovi vsakodnevne prakse drugo. Kdo ima torej prav, oziroma kaj je resnica? Do nje ali do kakšnih novih spoznanj naj bi prišli potem, ko bodo opravljene še meritve o vlažnosti zraka oziroma pritiska, kar po trditvah steklarjev ustvarja navzdržne delovne pogoje. Tako je bilo dogovorjeno na seji sindikata 14. junija. Ena resnica pa vseeno obstaja: steklarjem je bilo ob delu doslej vedno bolj toplo kot hladno in tako bo tudi najbrž ostalo. Pripombe o načinu vročinskega dodatka so bile izrečene tudi na seji delavskega sveta. Sklenjeno je bilo, da naj bi odslej o višini temperature obveščali sprotno, vsakodnevno, čim-prej pa je treba začeti z merjenjem vlažnosti zraka. Ob koncu vročega obdobja pa bo izdelana natančnejša analiza oziroma primerjava o ugotovitvah na osnovi meritev s tistim, kar je veljajo v preteklosti. Mili Kobal zakona o temeljnih delovnega razmerja Vroče prihaja tudi od zgoraj. Pred razpravo ... O predlogu pravicah iz V juniju je bil v sindikalnem poročevalcu objavljen predlog zveznega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljevanju zakon), na podlagi katerega bo, seveda z določenimi konkretizacijami posameznih vprašanj, sprejet oziroma oblikovan tudi republiški zakon. Če predlog zakona preletimo na hitro, lahko ugotovimo, da nekatera področja ureja preveč podrobno, medtem ko pri drugih stvareh ne upošteva specifičnosti v gospodarskem (in drugačnem) razvoju po državi. Prav tako je omejil določene samoupravne pravice delavcev, spremenil nekatere definicije in podobno. Tako je že v 1. členu (poglavje Temeljne pravice) na novo definiral pojem delovnega razmerja. Namen sklenitve delovnega razmerja je po predlogu zakona le opravljanje dela, smotrna in odgovorna uporaba sredstev, ustvarjanje dobička, ustvarjanje osebnega dohodka in uveljavljanje drugih pravic. To pomeni, da je zadnji razlog, zaradi katerega delavec sklene delovno razmerje, ustvarjanje osebnega dohodka. Naslednja stvar, ki bode v oči, je, da imajo poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili zelo široka pooblastila. Ta se nanašajo na razporejanje delavcev, odpuščanje brez argumentov, odrejanje dela prek polnega delovnega časa, odločanje o plačani! ali neplačani odsotnosti z dela ... Nikjer v predlogu zakona pa ni določeno, kje je meja prekoračitve teh pooblastil in kakšne so pravne posledice v tem primeru. V zakonu tudi ni natančne opredelitve delitve osebnih dohodkov. Ohranjen je model delitve iz prejšnje zakonoda- je, na drugi strani pa se pojavljajo zahteve za ureditev tega področja na način, ki velja za trg in tržne odnose. Spremembe so tudi pri odgovornosti. Namesto prejšnjih petih vrst ukrepov, ki jih je lahko delavcu ob kršitvi delovnih in drugih obveznosti izrekla disciplinska komisija, so sedaj ostali še: jš javni opomin - denarna kazen - prenehanje delovnega razmerja. Delavca je mogoče zaradi neposrednega ogrožanja življenja in zdravja delavcev in drugih oseb, zaradi ogrožanja materialnih sredstev večje vrednosti in ob drugih pogojih, ki so določeni s samoupravnim splošnim aktom, začasno odstraniti z dela, z delovnega mesta ali iz organizacije, ga suspendirati. Tudi za povzročeno škodo je delavec še vedno materialno odgovoren. Že zakon o podjetjih, prav tako pa tudi predlog zgoraj navedenega zakona, je uveljavil novost, da bo o kršitvah delovnih obveznosti, za katere se lahko izrečeta ukrepa javni opomin in denarna kazen, odločal poslovodni organ (direktor). Če se za kršitve delovnih obveznosti lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, o tem odloča disciplinska komisija. S predlogom zakona so se določene stvari precej spremenile, uredile nanovo in se postavile predvsem v funkcijo vodenja poslovanja, ne pa v funkcijo pravnega varstva in zaščite delavca, kar je v določeni meri pravilno. Vendar pa so nekatera vprašanja preveč nedorečena, tako da ne kaže hiteti s sprejemanjem zakona, saj se z njim urejajo temeljne pravice delavcev iz delovnega razmerja. Ksenija Pirc Zakaj? Brez imen inovatorjev Nekaj zadnjittjet se je število inovacij naših delavcev nenehno povečevalo. Da bi bile inovacije in koristni predlogi kar najbolj realno in pravično nagrajeni, smo ustrezno uredili pravilnik, postavili strokovnega delavca, pripravili obrazec, računalniški program za vodenje in obdelavo inovacij ... Pa vendar se je letos zgodilo, da smo na tem področju ostali praznih rok. Tako na slavnostni skupščini raziskovalne skupnosti Hrastnik, ob podeljevanju priznanj, nismo slišali nobenega imena izmed članov našega kolektiva in verjetno bo tudi proslava steklarjev minila brez podelitve priznanj inovatorjem. Škoda, ker je med nami veliko pametnih delavcev, znanje ih nove rešitve pa so še kako pomembne. Mili Kobal Steklarske igre Straža 1989 Sredi sedemdesetih let smo se odpovedali sodelovanju na športnih igrah steklarjev Jugoslavije. K taki odločitvi so nas tedaj prisilile težke ekonomske razmere. V zadnjem času pa na športnem področju znova navezujemo stike, saj so nam zaradi skrhanih mednacionalnih odnosov takšna srečanja potrebna bolj kot kdajkoli doslej. Tako so razmišljali tudi predstavniki jugoslovanskih steklarn na organizacijskem sestanku za 24. steklarske igre, ki je bil spomladi v Pančevu. Po skoraj desetletju in pol smo hrastniški steklarji spet stali v športnih vrstah steklarjev Jugoslavije. Letošnje 24. delavske in športne igre steklarjev Jugoslavije so bile od 23. do 25. junija v Tuheljskih toplicah. Organizator iger je bila STRAŽA, tovarna stekla in plastičnih izdelkov. Tuheljske toplice ležijo neposredno v bližini Kumrovca in so znano športno in rekreacijsko središče v tistem delu hrvaškega Zagorja. Iger se je udeležilo 1100 delavk in delavcev iz 28. delovnih kolektivov steklarske stroke iz cele Jugoslavije. Tekmovali so v 18. športnih panogah in dveh panogah steklarske stroke. Iz naše delovne organizacije se je iger udeležilo 18 delavcev, ki so nastopili v treh športnih panogah. Čeprav maloštevilna ekipa je vseeno dosegla lepe tekmovalne uspehe, pa tudi v navezovanju stikov z drugimi udeleženci tega srečanja. Igralci namiznega tenisa so v konkurenci petnajstih ekip zasedli prvo mesto. Igrali so tako dobro, da so vse ekipe premagali z najvišjim rezultatom 5 : O.Samo ekipi KRISTAL iz Zaječara je uspelo, da so jim v finalu odvzeli dve igri. Kegljači so zasedli tretje me- Kratke vesti Med ukrepi Zveznega izvršnega sveta za gospodarsko reformo je tudi določilo, da je izplačilo sebnih dohodkov možno le enkrat mesečno. To določilo pa ne velja za tiste delovne organizacije, ki so že v prejšnjem letu izplačevale osebne dohodke večkrat mesečno. Glede na to, da smo v naši delovni organizaciji že v prejšnjem letu imeli izplačilo v več delih', bomo lahko tak način verjetno obdržali tudi v bodoče. * * * Pred nekaj meseci smo bralcem predstavljali nastajajočo učno delavnico, namenjeno v glavnem, ne pa tudi v celoti delavcem, ki delajo v avtomatski proizvodnji. Sedaj je delavnica gotova. Še več. Pred tedni so si v njej ob na suho delujočih strojih, gledanju video posnetkov in predavanjih že nabi» rali znanje nekateri delavci. Tako smo torej naredili korak več na poti do pridobivanja v veliki meri praktičnih znanji ?» sto v konkurenci dvajsetih ekip. Z malo več športne sreče pa jim tudi prvo mesto ne bi bilo nedosegljivo, saj so zaostali za drugo ekipo za enajst in za prvo petnajst kegljev. Tudi šahisti so se srčno borili in zasedli šesto mesto med štirinajstimi ekipami. Naslednja športna in delavska srečanja steklarjev Jugoslavije organizira Industrija stekla Pančevo. Jože Godiceli Ali bomo Enajstega junija smo v SR Sloveniju dobili Zvezo zelenih, ki je med številnimi novoustanovljenimi zvezami najbolj jasno izrazila svoje cilje in način delovanja, tudi politične - po ustrezni poti priti v Skupščino in v njej (so)od-ločati o za človeka življenjsko pomembnih zadevah. Ekološko vpra: šanje pa to nedvomno je, saj smo se težav onesnaženosti okolja v Sloveniji zavedli šele tedaj,.ko je marsikje narava dobesedno začela umirati. Na onesnaženost okolja, še zlasti zraka, smo v Zasavju že večkrat opozorili. Pred nekaj meseci so Trboveljčani organizirali ekološko zborovanje, da bi tako opozorili tudi širšo skupnost in najodgovornejše na skrb vzbujajočo onesnaženost zraka. Toda zdaj, ko se v Sloveniji začenja organiziran in odkrit boj za čist življenjski prostor, se zdi, kot da se to vprašanje ijudi, ki živijo v teh naših dolinah, sploh he tiče. Kako bi si sicer lahko razlagali popoln molk v trenutku, ko bijejo plat zvona ljudje tudi iz takih krajev, ki velike onesnaženosti sploh ne poznàjo, kaj šele, da bi njihovih krajih merilne naprave odpovedale, oziroma ne mogle registrirati vsega škodljivega, kar se v zraku nahaja. Prav zato se samo po sebi postavlja vprašanje, ali smo v teh naših dolinah: pripravljeni vpiti le toliko, da se ne sliši preko zasavskega hribovja in da se ne zamerimo politiki ali politikom, pa če- Paul Hauck USPEŠNA VZGOJA OTROK Ena osnovrijh ugotovitev tega koristnega priročnika je, da posvečajo današnji starši skrbi, da bi vzgojili otroke, ki bi se znali z zadovoljstvom vključiti, v njihov svet, ki bi imel srečno življenje, v katerem bi uveljavili svoje možnosti, in ki bi v otroštvu in pozneje v zrelih letih doživeli kar najmanj čustvenih motenj, občutno več pozornosti kot zadovoljevanju njihovih najosnovnejših potreb. Vendar pa kljub navidez »modernim« in »svobodnim« pogledom v resnici kaj malo vedo o pravilnem ravnanju z otroki, zaradi česar se vse preveč naslanjajo na že preživele oziroma presežene vzgojne metode. Najnovejša odkritja namreč kažejo, da so bile te metode v stoletjih prestroge in da so krive za ničkoliko rodov nevrotikov in psihotikov, obremenjenih z občutkom krivde. Kot odgovor na vse te stiske in težave ponuja avtor pričujoče knjige uporabo načel tako imenovane racionalno-emotivne psihoterapije, ki jo je na začetku 60 let utemeljil Albert Ellis. Po njegovi teoriji, ki čedalje bolj izriva starejše o vplivu okolja oziroma čustev, naše duševno trpljenje ni neposredna posledica naših problemov ali občutij, odrinjenih v podzavest, temveč .izvira predvsem iz racionalnih jji zmotnih predstav o izvoru težav. Za obnovitev duševnega ravnovesja je potemtakem treba samo prepoznati zmotno predstavo alMpredstave v otrokovi glavi, nato pa mu s pomočjo strogih zakonov logike pokazati pravo naravo teh predstav ter ga prepričati o njihovi popolni nerazumnosti. Hauck gre še korak naprej - dokazuje, da je mogoče duševni mir doseči ne glede na to, ali so problemi odpravljeni ali ne, saj v resnici ne gre za prave probleme, temveč za naše prepričanje, da imamo opraviti s problemi, in zato postajamo napeti. V nadaljevanju avtor razpravlja še o »mehki« in »trdi« vzgoji, največ pozornosti pa posveča premagovanju različnih strahov, zaskrbljenj in depresij, odpravljanju nezaželenih navad ter utrjevanju discipline in samodiscipline. M. N. Kaye SMRT V BERLINU Skupina angleških častnikov z družinami leta 1953 popotuje z vlakom na novo službeno mesto v Berlin. Z njim je tudi upokojeni brigadni' general Brindley. Ta med kratkim oddihom v britanski coni Nemčije pove zanimivo zgodbo o zločinu nekega nacista in njegove žene, ki sta z Ukradenimi dra- prav imamo pred seboj grozljive podatke o zdravstvenem stanju občanov in zlasti otrok, zaradi česar bi že zdavnaj morali reči: ali bomo zeleni ali pa nas ne bo. Mili Kobal gocenostmi po umoru služabnikov pobegnila iz Nemčije in se verjetno pridružila beguncem, ki so se let 1940 prepeljali v Anglijo. Pozneje je med vožnjo z vlakom general umorjen, morilec ali morilka pa je lahko samo nekdo iz skupine, ki je slišala zgodbo... Knjiga Smrt v Berlinujnima samo odlik napete srhljivke ^nacistični, zločin, ki iz vojnega sega tudi v povojni čas, v življenje britanske družine v BerlinuB ampak je tudi polna duhovitih opisov oseb in dogodkov, odličnih dialogov in prepričljivega slikanja psihe osrednjih nosilcev zgodbe. L. Bromfield DREVO IZ GREEN BAYA Romani ki ga je plodovifiin uglajeni Američan napisal v zgodnjih 20'. Ietjjp| je kot vse, kar je Bromfield ustvariHz-razito prijetno branje in vsebuje množico zanimivih podatkov. Po zasnovi je Drevo iz Green Baya del obsežne zgodovinske kronike od konca 19. stol. do prve svetovne vojne in nekaj čez. Svoj. vrh doseže roman v prikazu božičevanja v gosposkem dvorcu Shanovitp sredi hrupa Ul umazanije rastočih tovarn, v prizorih prvih velikih stavk med organizirajočim se delavstvom, pa tudi slikanju začetka prve svetovne vojne na francoskih! tleli Roman izžareva malce blage nostalgije pa zvrhano mero optimizma, umerjene kritike razmer in prikupnega humorja. H. Warner Munn: IZGUBLJENA LEGIJA Pisatelj H. Warner Munn, po stroki zgodovinar, nam je vtem romah.u živo z velikim poznavanjem dobe nanizal pravi kalejdoskop dogodkov iz časa rimskega cesarja Kaligule. Odlična rimska legija pride pri novem cesarju v nemilost, zato jo hoče uničiti s povsem nemogočo nalogo; slediti mora trgovskim potem s svilo globoko v neraziskano Azijo in tam poiskati sled za izgubljeno legijo, rimsko vojsko, ki je stoletje prej izginila v azijskih stepanuVojake spremlja ves čas parti-cijsko dekle, ki jo ljubezen in ponos nezavedno ženeta nezavedni usodi naproti - saj ji je namenjeno, da postane začetnica Atilovega rodu. Kljub zajetnosti »fh časovni odmaknjenosti snovi je pisateljevo pripovedovanje tako živo in bogato, da je zanimivo za vsakogar, zlasti pa za bralce, ki so jim pri srcu zgodovinski romani. Novo v knjižnici Šport in rekreacija Nogomet Stop v kvalifikacijah Tako kot smo zapisali v prejšnji številki našega glasila, so se nogometaši! Hrastnika kljub osvojenemu drugemu mestu, uvrstili v kvalifikacije za popolnitev OČL-vzhod, to je vzhodno skupino druge republiške lige. Čeprav jim je bil žreb navidez naklonjen in jim je od treh možnih nasprotnikov® Ojstrica, Beltinci in Središče, dodelil prav slednje, ki v nogometnem svetu niso ravno znani (Ojstrica in Beltinci sta namreč že tekmovala v drugi republiški ligi), so Hrastničani znova zapravili ponujeno priložnost. Odločilna je bila že prva tekma v Hrastniku, ko nespretni domači napadalci niso uspeli streti odpora gostov iz Središča ob Dravi! Kljub temu, da so igrali taktično zgrešeno in usmerjali napade samo skozi sredino, kjer je bila obramba gostov najmočnejša, pa je domačine zapustila tudi športna sreča. Strela Karlice in Glinška sta namesto v mreži končala v okvirju vrat. Če bi vsaj eden od njiju končal v mreži, bi Hrastničani verjetno slavili in se uvrstili v drugo ligo. V povratni tekmi čez teden dni v Središču ob Dravi so domačini zmagali z 2 : 1. Po poročilih, ki so nam bila na voljo in po izjavi igralcev samih, so Hrastničani tokrat zaigrali precej bolje kot na prvi tekmi.' Nekoliko prestrogo obsojena enajstmetrovka in zmeda v gostujočih vrstah po vodstvu domačih, sta bili vzrok, da so hrastniški nogometaši že v naslednji minuti prejeli še en zadetek. Čeprav so v drugem polčasu povsem prevzeli pobudo v svoje roke, pa jim ni uspelo doseči kaj več od častnega zadetka Karamarko-viča v 65 minuti. Škoda. Prepričani smo, da bi Hrastničani ob morebitni uvrstitvi v OČL zlahka ostali v njej. Imajo namreč precej dobro moštvo Jn po dolgem času tudi kolikor toliko urejene razmere ter s tem tudi delovne pogoje. Bo v prihodnje več sreče? Upajmo. Bolje kot članom pa kaže mladincem. Ti so namreč v prvi tekmi za uvrstitev v vzhodno dkupino druge republiške lige v gosteh premagali vrstnike Nafte iz Lendave s 3 : 2. Povratno srečanje, ki bi moralo biti čez teden dni v Hrastniku, je odpadlo, ker ni bilo delegirane sodniške trojke iz Ljubljane. Nasprotnika sta odigrala prijateljsko tekmo, v kateri so bili gostje boljši in proti nerazpoloženim domačinom zmagali s 4 ; 1. Kdaj bo prišlo do povratne tekme, žal ne vemo. Dejstvo pa je, da so praktično vsi igralci domače enajsterice takoj po tekmi odpotovali na počitnice v svoje domače kraje. Enajsterico namreč v celoti sestavljajo dijaki iz Dijaškega doma. To pa je tudi vzrok, da bo povratna tekma po vsej verjetnosti šele po počitnicah. Kegljanje Tudi kegljači Rudnika ostali praznih rok Kegljači Rudnika, ki so po dodatnem troboju v Domžalah vendarle zasluženo osvojili prvo mesto v Zasavsko-po-savski ligi, niso uspeli v kvalifikacijah za vzhodno skupino druge republiške lige iz katere so izpadli pred letom dni. V kvalifikacijah*- kjer so poleg njih nastopale še ekipe Šoštanja in Metlike, so Hrastničani osvojili samo drugo mesto. V treh nastopih so enkrat zmagali in bili dvakrat drugi, tako da so v končni razvrstitvi s petimi negativnimi točkami ostali na drugem mestu. Vendar pa kot kaže, še ni vse izgubljeno. Zaradi nepravilne registracije enega izmed tekmovalcev Šoštanja, so se Hrastničani pritožili in kaj lahko se zgodi, da bodo s pritožbo uspeli. Druga možnost pa je sprememba števila ekip v prvi republiški ligi, ki naj bi se iz osem povečala na deset ekip. V tem primeru bosta v drugih ligah sproščeni dve mesti in Hrastničani bi bili drugoligaši Kajakaštvo Blizu 80 najmlajših tekmovalcev in tekmovalk iz šestih klubov je nastopilo na letošnjem republiškem prvenstvu za mlajše mladince. Z nastopom pio- Aktivni vojaški Kar zahteven in obsežen delovni program so si zastavili hrastniški rezervni vojaški starešine. Po dveh predavanjih v prvih meseclB.iso v juniju izvedla nekako že tradicionalni orientacijski pohod, v začetku junija pa so se udeležili 19. srečanja rezervnih vojaških starešin v Zagrebu. Če so lansko leto z združenim orientacijskim pohodom RVS in sindikatov dosegli pomemben napredek tako v pogledu množičnosti in ekonomičnosti/ potem je odločitev sindikatov, da odstopajo od tovrstne akcije usposabljanja članstva s področja SLO in DS, prav občuten korak nazaj. O umestnosti takšne odločitve bi vsekakor veljalo spregovoriti na pristojnih mestih, sam strošek, ki je bil z združenim pohodom prepolovljen, pa najbrž res ne bi smel biti glavni, če ne morda celo edini vzrok. Priznanja Steklarni Grafično embalažno podjetje TIKA Trbovlje letos praznuje 30 letnico obstoja. Ob praznovanju tega jubileja je bilo Steklarni.Hrastnik podeljeno priznanje za dosedanje plodno in ustvarjalno poslovno sodelovanje ter dosežene skupne uspehe. nirjev in pionirk je tekma sočasno bila tudi za Pionirski pokal. Proga za spust od elektrarne do mostu v Hrastniku je bila dolga okoli tri kilometre, slalomska proga pod savskim mostom pa je merila dobrih dvesto metrov in je imela šestnajst kontrolnih vratič. Domači tekmovalci so kljub razmeroma močni 'konkurenci dosegli nekaj| lepih uvrstitev. Poglejmo si jih: Republiško prvenstvo za mlajše mladince. Spust. K-1: 1. Pelegrini (soške elektrarne), ...3. Poljan, 4. Podlesnik, 11. Povše (vsBbrodarsko društvo Hrastnik), 3 x K-1: 1. KKK Krško, 2. BD Hrastnik, Slalom K-1: 1. Pelegrini (SE), 4. Poljan, 6. Podlesnik, 9. Povše (vsi BD Hrastnik) 3 x K-1 :-fi. Rašica, 4. BD Hrastnik. Pionirski pokal. Supst K-|8jJ Petrovič (KKK Krško),... 10. Kovač, 13. Levec (oba BD Hrastnik). Slalom K-1: 1. Levec, ... 7. Kovač (oba BD Hrastnik). V C-T in konkurenci mladink in pionirk domačini niso imeli svojih predstavi}® kov, zato teh uvrstitev tudi ne navajamo. Naj dodamo, da so domači kajakaški delavci obe tekmi kljub razmeroma težkim pogojem (visok vodostaj in deževje) dobro pripravili in izvedli. Jože Premec Pohoda se je udeležilo blizu 100 RVS, združenih v 19 ekip, ki so prehodil» približno 7 kolometrov dolgo progo, na petih kontrolnih točkah pa so opravili različna preverjanja. Najbolj zanimivo je bilo vsekakor streljanje z avtomatsko pištolo M-61 kal. 7,65. Mnogi so se s »škorpijonom« srečali prvič, vendar so se prav vsi po vrsti pohvalno izrazili o njegov|h; sposobnostih, kar so nenazadnje potrdili tudi rezulta-ti tega streljanja. Na nadaljnjih kontrolnih točkah so udeleženci pohoda razstavljali in sestavljali avtomatsko puško M-70 A, da bi se usposobilo članstvo z ravnanjem tega orožja. Na preostalih kontrolnih točkah so RVS preverjali svoja znanja iz topografije in orientaciji z določitvijo določenih znakov na terenu. Kot ponavadi je bilo tudi tokrat precej živahno pri metu bom- Namizno teniški klub TKI Kemičar letos praznuje 30 letnico obstoja oziroma delovanja. Za prispevek in pomoč pri razvoju in uspehih, ki ga je Steklarna Hrastnik nudila klubu, ji je ta ob jubileju podelil srebrno plaketo. be. Žal so prenekateri svoje vizualne sposobnosti kaj hitro demantirali; ko je bilo treba na določeni razdalji zadeti določen, cilj. Končni cilj pohoda je bil na Kalu, kjer p šlo brez obveznega pasulja, ki so ga tokrat nadvse okusno pripravili, hrastniški taborniki. Pokale za prva tri. Osvojena mesta so prejele ekipe, katerih vodje so bili: Igor Gruden, Ervin Prosenc in Aleš Venko. Ob tej priložnosti je komisija za IPD pri Predsedstvu OK ZRVS Hrastnik izvedlo tudi anketo, kaj menijo RVS o reviji Naša obramba. Skupen rezultat je bil, da so z vsebino revije v glavnem vsi zadovoljni. Nekateri predlagajo nekaj več pisanja o delu ha terenu, pa mogoče več pisanja o vero-dostojnostojnih zgodovinskih dogajanjih v NOB in povojni Jugoslaviji (nekateri temu pravijo spoznavanje pravega stanja stvari). Tudi o vojaških zanimivostih po svetu bi morda veljalo kaj več zapisati. Nekateri pogrešajo več zanimivih feljtonov, skratka, o reviji vsaj po tej anketi ne gre izgubljati besed, saj zadovoljuje povprečen vtis ih potrebe. Blizu 30 RVS iz Hrastnika se je udeležilo letošnjega srečanja jugoslovanskih RVS, ki je bilo na dan borca v Za-grebu. Žal je vojna ujma z obilnim deževjem ponagajala organizatorjem te manifestacije, ki so morali zadnji hip prestaviti osrednjo proslavo iz poplavljenega Maksimira v Dom športov. Za takšno odločitev so mnogi; udeleženci (med njimi tudi hrastniški) žal zvedeli prepozno, tako da so si lahko ogledali le tehnični zbor,, potem pa v večini kaj kmalu zapustili k sreči že sončni Zagreb, ki pa se je še vedno ukvarjal s posledicami vodne stihije. Jože Premec Praznične prireditve čeprav ne toliko kot pretekla leta, pa je bilo tudi letos nekaj športnih prireditev v počastitev občinskega praznika, dneva rudarjev in dneva borca, kot tudi praznikov nekaterih krajevnih skupnosti, katerih praznovanje časovno sovpada s predhodno naštetimi praznovanji. ■k -k -k Na kegljišču v športnem parku na Logu je bil tradicionalni četveroboj ekip Gradisa, Slovana, Rudnika in Bratstva. Po pričakovanjih so bili najboljši bivši državni prvaki - kegljači ljubljanskega Gradisa, na čelu z aktualnim državnim prvakom Borisom Urbancem, ki je z 961 podrtimi keglji postavil- nov, verjetno nedosegljiv rekord hrastniškega kegljišča. Kaj pomeni ta številka, bo dovolj, če povemo, da je znašal stari rekord 917 podrtih kegljev, to je kar za 44 »klinov« manj. Drugfflna omenjenem tekmovanju so bili kegljači Rudnika, tretji Slovana in četrti Bratstva. k k k Na Dolu se je osem ekip pomerilo na visečem »ruskem« kegljišču. Zmaga® rezervni starešine Hrastnik so lanski zmagovalci, ekipa upokojencev, ki pa so podrli tri keglje manj kot lansko leto; lani 61 tokrat pa 58. Nekdo je hudomušno pristavil, da se jim je za ravno toliko znižala realna vrednost pokojnin. Organizator, Planinsko društvo Dol, je to popravil tako, da je bil v odnosu na lansko leto, letošnji pokal nekoliko večji, torej vse v stilu: volk sit in koza cela. ★ ★ ★ Na Dolu so se na tradicionalnem turnirju sešli tudi rokometni veterani. Potem, ko je deževje pregnalo Trboveljčane, je sonce, ki se je pojavilo le hip po njihovem odhodu, privabilo na sicer moker asfalt preostale tri ekipe: Usnjar Šmartno pri Litiji, Zagorje ^Izlake in Dol. Igralci teh treh ekip sb vztrajali do konca. Povsem enak naštetemu pa je bil tudi končni vrstni red. ★ ★ ★ Na strelišču Pekel na Dolu pa so se štiri ekipe v streljanju z vojaško puško potegovale za prehodni pokal krajevne skupnosti. Zmagali so strelci domače strelske družine Ernest Draksler, pred strelci strelske družine STT Trbovlje in strelske družine Alojz Hoh-kraut, prav tako iz Trbovelj. Med posamezniki je bil z 1991 krogi od 200 možnih najboljši Vili Vidmar iz Dola. ★ ★ ★ Na tradicionalnem turnirju so se pomerili tudi igralci malega nogometa. Na igrišču za Savo so tekmovale ekipe: KS Steklarna, KS Dol, Gradbeništva in Harlema. Zmagali so nogometaši KS Steklarna, ki so v finalu šele po streljanju devetmetrovk premagali igralce Harlema. V rednem delu se je tekma končala neodločeno, 2:2. V boju za tretje mesto pa so bili nogometaši Gradbeništva boljši od Dolanov in zmagali s 6:4. ★ ★ ★ Tole sicer ne sodi med »praznične prireditve«, čeravno se je tekmovanje odvijalo tudi nekako v tem času. Naši udeleženci 24. steklarijade, ki je bila v Tuheljskih toplicah so nam potožili, da so bili med 1100 udeleženci daleč najskromneje oblečeni in da jih je bilo kar nekoliko sram pred drugimi. Potolažili smo jih, češ, da bo naslednje leto prav gotovo drugače. Pa ne zaradi Steklarijade, ampak zaradi 130 obletnice delovne organizacije Steklarna, katere ime so tokrat tako uspešno zastopali. Mladi pišejo O srečanjih Srečanje mladih Med šolskim letom se družim s sošolkami in prijateljicami iz sosedstva. Čisto drugače je med počitnicami. Takrat srečam veliko mladih iz drugih krajev. Del poletnih počitnic preživim v Ćervarju. V naselju živijo ljudje iz vseh krajev Jugoslavije. V začetku sem imela nekaj težav s sporazumevanjem, sedaj pa jih nimam več. Zelo zanimivi se mi zdijo naši levi sosedje, ki sicer živijo v Švici in imajo tri hčerke. Enako dobro govorijo francosko in srbohrvaško. Velikokrat se pogovarjam in igram z njimi. Mnogo časa med počitnicami pa preživim na deželi v Vuhredu, v Dravski; dolini. Tam se družim z Melito, deklico, ki obiskuje 6. razred OŠ v Radljah ob Dravi. O vsem se pogovarjava, tudi o šoli. Prijateljica sem tudi s sosedoma Dejanom in Andrejo. Za te otroke je značilno, da veliko pomagajo pri delu doma in na polju. Ob obisku učencev iz Raške sta bili naši gostji sestri Biljana in Vesna. Tudi z njima sem se spoznala in si večkrat dopisujemo. Rada se srečujem z mladimi iz drugih krajev, ker tako spoznavam, kako živijo, delajo in se učijo. Monika Mravljak, 5. a Radi bi imeli lepo tovarno Ko je ena od delegatk delavskega sveta pripomnila, da bi za bližajoči se_ jubilej tovarne kazalo nekoliko polepšati njeno zunanjost še zlasti pa z oken umiti več let nabirajočo se umazanijo, je najprej nastala tišina, nato pa je sledil odgovor z nekaj bojazni, da bi zaradi takih posegov kot je umivanje oken z gasilskimi brizgalkami (tak je bil namig) postali mokri tudi znotraj tovarne, saj manjka veliko šip. Ni nam znano, če je pobuda dobila mesto v kakšnem sklepu, toda nekateri smo jo razumeli kot željo delavcev, da bi tudi'; zunanjost tovarne odsevala tisto, kar se dogaja za njenimi zidovi: da v njej nastajajo mnogi lepi izdelki, da našo proizvodnjo že marsikje vodijo računalniki, da je marsikaj postalo drugače, lepše in boljše, kot je bilo nekoč, tudi naše navade. Mili Kobal Zahvale Sodelavkam in sodelavcem skladišča gotovih izdelkov se najtopleje zahvaljujem za darila in za izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Obenem pa vam želim veliko zdravja in delovnih uspehov. Fani Zemljak Sodelavkam^ sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in darilo, ki ste mi ga poklonili ob mojem odhodu v pokoj. Najtopleje se zahvaljujem tudi tovarišu Germadniku za lepe besede ob slovesu. Berta Sedlar Dragi sodelavci, prijatelji, trideset delovnih let, ki sem jih preživela v Steklarni, je kaj dolga doba. Pa vendar: zdaj ko se ta leta in z njimi vse kar jih je spremljalo za menoj, je mojemu spominu ostalo le tisto lepo, neprijetno pa obledelo in ostalo nekje daleč pod lepimi spomini, tembolj tudi zaradi prijetnega slovesa, ki ste mi ga pripravili na moj zadnji delovni dan. Zato iskrena hvala vsem, ki ste me z lepimi darili in najboljšimi željami pospremili v novo življenjsko obdobje, v katerem se bom rada spomnila časa, ki smo ga preživeli skupaj. Vsem skupaj pa želim zdravja, sreče'in delovnih uspehov. Gerti Bohnec Iskrena hvala sodelavcem in sodelavkam na izmeni Peklar-Miklič-Leskov-šek za lepa darila, ki ste mi jih poklonili in dobre želje, ki ste mi jih izrekli ob mojem odhodu v pokoj. Za v bodoče pa vam želim čimveč delovnih uspehov, ter da bi bili zdravi in srečni. Borut Klančar Ob mojem predčasnem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem svojim sodelavkam in sodelavcem izmene Mjp kič in Peklar za poslovilne besede in prelepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vas, drage sodelavke in sodelavci. Vsem še enkrat iskrena hvala, pri nadaljnjem delu pa vam želim še veliko delovnih uspehov. Otilija Zorenč Sodelavkam in sodelavcem slikarnice in brusilnice, ki ste mi.ob mojem življenjskem jubileju pripravili veliko presenečenje ter; poklonili dragocena darila, se vsem skupaj prav iskreno zahvaljujem. Silva Kreže Ob odhodu v pokoj bi se rada zahvalila vsem sodelavcem za prijateljstvo, ki ste mi ga potrdili s prelepimi darili ob zadnjem skupnem; dnevu. Za v bodoče delovni organizaciji Steklarna Hrastnik želim uspešno poslovanje, vsem zaposlenim pa dobro razumevanje. Ditka Cigelnjak Bistre misli Kakšno je večno življenje, ne vem, ampak to vsakdanje je slaba šala. VOLTAIRE Pravo sovraštvo se lahko razvija samo po pravi ljubezni. PAUL VALERY Zahvale Sodelavkam in sodelavcem, ki ste ob smrti mojega očeta izrazili sožalje in izkazali pomoč, iskrena hvala. Šehiza Kordič z možem Ivico Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem za podarjeno cvetje, še posebej hvala Sandiju Kavzarju in Brankotu Vretiču za izrečeno sožalje in njuno požrtvovalnost. Franc Kocman Ob prerani izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče Dornik Branislave se iskreno zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Iskrena hvala godbi tri pevcem Svobode II za ža-lostinke, ter govorniku KS Boben za izrečene tolažilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Žalujoči vsi njeni. Ob izgubi očeta in deda Franca Korbarja rojenega 19. 8. 1914, se iskreno zahvaljujem vodstvu in sodelavcem v ključavničarski delavnici za nesebično pomoč in darovano cvetje. Posebna zahvala vsem, ki so ga dne 29. 5. 1989 pospremili na njegovi zadnji poti na dolskemSpokopališču. Sin Franko z družino. Mimogrede V Jugoslaviji se direktor podjetja izobražuje povprečno eno uro na leto, v Nemčiji pa kar 14 dni na leto. Raziskave so pokazale, da so izobraževanju bolj naklonjeni direktorji uspešnih firm. Iz zbirke šal Smeh ni greh Študent vpraša profesorja politične ekonomije: »Ali mi lahko poveste, kako bi se jaz začel ukvarjati s politiko?« »Dobivate štipendijo ali žepnino?« »Dobivam.« »Potem naj vas to nič ne skrbi. Tisti trenutek, ko porabljate denar, ki ni vaš, ste že v politiki.« ★ ★ ★ Nagradna križanka SESTAVIL: KARLI DREMEL SLOVENSKO LJUDSKO REKLO PRVI RIMSKI ZALOŽNIK TENORIST SLE2AK ARTHUR RANK % PREBRI- SANOST, ZVITOST DOMAČE Ž. IME PESNIK AŠKERC NORDIJSKI IZRAZ. ZA SMUČI KRAVJI MLADIČ m ČEŠKI SAHIST (RICHARD) PLEN KONJ SIVE BARVE TONE KRALJ IVAN TAVČAR TAKSA Sl.POPEV= KARIČA (MAJDA) GLASBENA TONOVSKA LESTVICA T T SLOJ/ SKLAD, LEGA RUSTIKALNI SLOG votla MERA ŽELJftSTA« JALISCE V ZASAVJU VOLILNI KNEZ. V NEMČIJI MESTO V ALBANIJI ANTON NANUT NADAV, AZIJA MEHANIČNI TRACNIK TRGOVSKI POPUST KRAJ V ISTRI LESLIE HOWARD SADEŽ S TRDO LUPINO PLEMENSKO GOVEDO VATERPOLIST RUDJC FILMSKA IGRALKA DEREK OTOČJE V PACIFIKU VELIK TRUD OLEG VIDOV GOROVJE V 80LQA« R1 JI KELTSKI PREBI * VALEČ BRITANIJE IME AMERIŠKE Pl» SATELJICE FERBER ANGLEŠKI FILMSKI REŽISER ( DAVID) KOPERNIK NIKOLAJ FR.FILMSKA IGRALKA (LESLIE) POGAN ŽAGAR IZTOK LESENO PIHALO AR1STOFA« NOVA KO« MEDIJA ELEMENT OPREME ŽENSKA BELE RASE SIROMAK HRVAŠKA IGRALKA (NINA) KNJIŽEVNIK VELIKA« NOVIC FILMSKA IGRALKA MAGNANI ZORENJE ČEŠENJ TRENUTEK MOMENT FRANCOSKI PISATELJ (PROSPER) KRAJ V DALMACIJI PODEŽEL--SKO NA« SELJE MESTO NA SICILIJI MELODIČNI OKRASEK NOBELU AM.FILMSKA IGRALKA MC G RAW SLOVENSKI PISATELJ (RUDOLF) NAZIV ANGLEŠKI atlet CRAM POGONSKI STROJ VRHNJE UDELEŽE« NEC ALKE EVA PAULIN SVETOVNO MORJE TORINO ČISTILEC ULIC ŽENIN OCE SREDIŠČE GRŠKEGA EPIRA SLOVENSKI PISATELJ (DANILO) NATRIJ GRŠKA ČRKA HRVAŠKI KOMPONIST (KRSTO) IVAN ZAJC KANON TOVARNA AV: TOMOBILOV V PRIBOJU ZGODOVIN« SKA" LADJA SVOD NAD NAMI KOPASTA VIŠAVA TEMNI DEL DNEVA PODOLGO« VATA PO* VRTNINA ČOLN TA ENE$A VESLAČA MILANO NARODNI PARK V KENIJI ELEKTRIN BRAT KITAJSKI POLITIK ZE D0NG OČE FLAMSKO IME ZA BEL GI0SKO ME« STO VPERN MESTO IN ZALIV V ITALIJI COLA, PALEC LOŠČILO Zanimalo vas bo Med reševalce s pravilnimi rešitvami cele križanke bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 60.000 din, 2. nagrada 40.000 din, 3. do 7. nagrada 20.000 din. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, 61430 HRASTNIK, Cesta 1. maja 14 do 24. 8. 1989. Nagrajeni reševalci Za prejšnjo nagradno križanko smo prejeli 58 rešitev. Žreb je nagrade namenil naslednjim: 1. nagrada 20.000 din: Milan Crnkovič, upok., 2. nagrada 15.000 din: Viktorija Oplotnik, pet nagrad po 10.000 din: Viljem Maurer, Franc Rot, Miljan Vujsič, upok., Bojan Smodiš, Ervin Oplotnik. Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: prevoz, obešanka, ama, Romana, Leskovar, Ran, epilog, Aston, zavist, Kar, nravi, riba, Oslo, orka, E. M., Dejan, Ston, umobolnica, Pio, Orson, Noah, pir, tip, Natko, Ind, Smederevo, Aru, Maja, Turopolje, Niro, Ika, Eboli, E, T., Timok, volan, Rok, jecavec, Ibar, očalar, Ita, Rina, Neža, pehota, G. A., Adem, Odak, skupek. (K. D.) Žive naj vsi narodi ... Gore 1989 Tudi ob letošnjem praznovanju dneva steklarjev in dneva vstaje slovenskega naroda nas bodo poti vodile v Gore, kjer bo v soboto, 22. julija 1989 naše skupno srečanje, ki se bo pričelo ob 10. uri s kulturno prireditvijo in podelitvijo priznanj zaslužnim delavcem naše delovne organizacije, ter se nadaljevalo v pozno popoldne s športnim in družabnim srečanjem. Praznovanje bo.potekalo v znamenju gesla - žive naj vsi narodi - vas pa vabimo, da se ga udeležite v čim večjem številu. Konferenca sindikata Junij 1989 V maju smo imeli 1449 delavcev v naši delovni organizaciji. V juniju pa je stanje zaposlenih sledeče: na novo se je zaposlilo 10 delavcev in sicer 5 moških in 5 žensk, zapustilo pa je delovno organizacijo 7 žensk in 1 moški, torej 8 delavcev. Tako smo zaključili mesec juni. z 1451 delavci. Prišli so: Stojanka Ilič — čistilka sanitarijev in kopalnic (za določen čas 3 mesece), Andrej Časar - strojnik P (za določen čas 6 mesecev), Avgust Fišner-vodja priprave dela, Nisvet Avdič - krogli-čar (iz JLA), Janez Košir - ključavničar, Franja Pušnik - vodja laboratorija, Marjan Zefko - obratni elektrikar (iz JLA), Mateja Bohnec - servirka v počitniškem domu v Portorožu (za določen čas 4 mesece), Milena Munda — servirka v počitniškem domu v Portorožu (za določen čas 4 mesece), Muniha Rizvanovič čistilka sanitarijev in kopalnic (za določen čas 3 mesece). Odšli so: Vinko Gračner - skupinovodja v ključavničarski delavnici (upokojitev), Slavko Košak - delavec težak (na lastno željo), Janez Funkel - avtomehanik (v JLA), Sebastjan Vovčko -elektrikar (v JLA), Bekir Kekič - odrta-' šalec paketov (v JLA), Branko Krejan - cizeler (v JLA), Bojan Draksler -konstruktor (v JLA), Radojka Toprek -kontrolor (na lastno željo). Kadrovska služba (gj steklar Odbor za obveščanje: Marijanca Polzelnik - predsednica, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugo-vič, Jože Godicelj II. in Albert Kapelar. Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk v nakladi 2200 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 0601/41-622, int. 110. PÓ sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo . oproščeno davka od prometa proizvodov.