Mož Ą slvi suhnfL Roman iz Napoleonove dobe. — B. Orczy. — Prevedel Angleški spisala Paulus. (Dalje.) Po daljšem molku se je končno šefu alen^onske policije zdelo vredno, da je nagovoril svojega gosta. »Gospod vojvoda Otrantski,« je dejal s suhim, prczirnim glasom, ki ga je bil vajen v občevanju s svojimi podložnimi, »govori zelo laskavo o vas, gospod —, gospod—. Mimogrede, gospod notranji minister je, kakor opažam, čisto pozabil navesti vaše ime. Kako vam je ime, gospod?« »Fernand, gospod prokurator,« je odgovoril mož, oblečen v sivo. »Fernand? Fernand — in?« »Nič, gospod prokurator! Samo Fernand.« Mož v sivi obleki je govoril zelo mirno in s tihim, brezbarvnim glasom, ki se je čisto ujemal z njegovo brezpomembno zunanjostjo. Gospod prokurator je že mislil ziniti piki*o in ne ravno laskavo opazko na račun brezimnega Fernanda. Mirna brezpomembnost njegovega gosta ga je naravnost izzivala. Gospod St. Tropžze, tako se je imenoval prokurator, je bil namreč iz stare, plemenite francoske rodbine. Revoluciji se je umaknil na Angleško in tam preživel nekaj let v pregnanstvu. Zvest sluga mu je medtem oskrboval posestva in jih xtbranil rakam grabežljivih revolucijonarjev. Mamljiva vabila nanovo kronanega Napoleona so privabila tudi gospoda St. Tropčze nazaj na Francosko. Sprijaznil se je z novimi razmerami in Napoleon, ki se je rad obdajal s potomcl starih plemenitaških rodbin, ga je radodarno obsipaval s častmi in z odličnimi službami. Vkljub temu ponosni plemenitaš nikdar ni pozabil plebejskega pokolenja nove vlade in velike družabne razlike, ki ga je ločila od »plebejskega Napoleona« in njegovih svetovalcev, njegovo vedenje do višjih in do nižjili je kazalo obilo mero oholosti, samozavesti, zapovedovalnosti in drugih »aristokratskih« lastnosti. Vse sc je balo širokoplečatega, oholega prokuratorja, vpliven in veljaven človek je bil v svojem okraju, pa tudi pri svojih višjih, to se mu moralo priznati. Gospodu prokuratorju je torej že silila na jozik zlobna, posmehljiva opazka na račun breziinnega in brezpomombnega ministrskega odposlanca. Pa gospod prefekt, njegov pomočnik in oboževatelj, je v tistem trenutku pomenljivo zakašljal. Znal je ministrovo pismo na pamet in ko jp opazil prezirni smeh, ki se je nabiral krog prokuratorjevih ustnic, se je zbal zanj, da bi utcgnil ziniti kako besedo, ki bi se ne ujemala čisto z naročili pisma. In gospod prokurator je migljaj razumel. Sti.snil ^c ustnice in ni več dalje popraševal svojoga gosta po imenu. »Ali se mislite svojega posla nemudoma lotiti, gospod — eh, gospod Fernand?« »Ako dovolite, gospod prokurator!« »Na primer v zadevi napada na poštno kočijo —?« »V tisti zadevi, pa tudi v drugih, gospod proknrator!« »Če so mi prav poročali, ste potovali s kotijo, ki so jo roparji napadli —.« »Ua, gospod prokurator! V Alengonu sem priscdel h kočijažu in tam sem sedel vse do trcnutka, ko so voz sredi gozda ustavili.« »In kaj je bilo i.otem?« »Nekdo je stopil h kozlu, mi pomeril pištolo v glavo in mi zapovedal, naj izstopim.« »In — ste ubogali?« »Da,« je mirno odgovoril mož v sivi suknji. Malo je pomolčal, pa razlagal dalje: »Naglo sem skočil s kozla, pa sem se udaril na koleno. Tako me je bolclo, da sem se nekoliko onesvestil. In ko sem se spet zavedel, sem bil sam na cesti, čisto sam, ne kočije ni bilo več no konjev, niti sledu ne o njih.« »Hm —!« je porogljivo pripomnil gospod St. Tropeze, »niste posebno srečno začeli svoje alužbe kot tajni detektiv notranjega ministra, ki je bil poslan, da izsledi najdrznejše roparje, kar jih zgodovina pozna!« »Upam, da bom v bodoče srečnejši, gospod prokurator!« je dejal mož v sivi suknji preprosto. Gospod St. Tropeze ni odgovoril in za nekaj časa je vladal molk v sobi. Velika stenska ura v baročni omari je enolično tikala in gospod prokurator, se je zdelo, je čisto pozabil na umazane zadcve policije. Mož v sivi obleki je očividno čakal, da ga spct nagovori, in gospodu prefektu je bil molk skrajno mučen. Kaj neki, jo ugibal, imata tale dva med seboj, da jiina pogo- vor ne teče —? Ali se sovražita že koj na prvi pogled —? Treba jima jc pomagati, je pomislil, ju zbližati. Pokašljal je in pogumno začel: »Ampak srečo ste imeli, gospod Fernand, da ste vsaj življenje rešili! Tile zlikovci se nobene hudobijc ne ustrašijo! Kočijiž je bil prepričan, da so vas umorili! Zanimivo pa bi bilo vedetl, all ste katerega izmcd napadalcev natanCneje videli —.« Pa to vprašanje je bilo očividno eno izmed tistih, na katere se možu v sivi suknji ni Ijubilo odgovoriti. Molčal je. In gospod Vimars si tudi l_i upal siliti vanj. Uslužno se je obrnil k svofemu šefu. »Kočijaž je pripovcdoval, da je imel eden roparjev leseno nogo. Toda častivredni Gontran je bil v svojih opisih jako splošen. Po mojem mnenju so bili popotniki sami strahopetci, sir.er bi ropai-ji ne bili za tako lahko ceno opravili.« »Noč je bila temna, gospod prefekt,« je pripomnil mož v sivi suknji, »in roparji so bili dobro oboroženi.« »To je res!« je nepotrpežljivo posegel vnies gospod prokurator. »Skrbite, gospod Vimars,« je nadaljeval z nalahno poiogljivim glasom, pa zelo odločno, »da se naročilo gospoda ministra izvrši do pičice! Bodite z vsem policijskim osobjem popolnoma na razpolago gospodu — eh — Fernandu in glejte, da ne bom čul nobene pritožbe!« 4. Gospod St. Tropžze je umolknil. Nalahno je pokimal obema, kar je pomenilo, da je obisk pri kraju in da smeta oditi. Pa prefekt se je še obotavljal. Gotovo je gospod prokurator, tako je sodil, čisto pozabil na neki dogodek —. Treba mu je bilo osvežiti spomin. Kajti gospod prefekt je visoko cenil svojega šefa, vdan mu je bil z vso dušo. Zato po nobeni ceni ni mogol dopustiti, da bi gospod prokurator zagrešil usodno pomoto. Obotavljal se je torej, pokašljeval, si popravljal grlo, narodil parkrat lim hm, vse, da bi zbuvlil pozornost šefovo. Ta je vidno nepotrpežljivo boljnal s pvsti po mizi in gubnl čelo, nazadnjo pa je le opazil profektove poskuse tcr dojal: »Nckaj mi še hočete povcdati, gospod Vimars?« »Da, gospod prokurator,« si je drznil rcči prcfe4-t. »Rad bi —. Namreč —. Gva za — tisti frlom in ~ in ea sinočicnji umor —. Namreč —_« [ . Gospod pcokurator je še huje nagubal čelo. »To so lokalnc zadeve,« je de^al prezirljivo. fcPolic_j,sl__ komisar se naj briga zajoje, dobri gospgd Viiaars! Premalenkostne so za tajnega detoktlv«.:gosuoda notranjega ministra.« . Pr&feiia je bi\o sram, zardel je do korenin gv«jih redkih las. Naglo je vstal, 4aiuse irž to Biojgoi>e umaknil in skril svojo zmedo. , . Tejdftj, pa se je oglasil mož v sivi suknji s Šv4jint iniarniiBL, enoličnim glasom: »Noi>M_a še tako malenkostiia zadjeva ni premalonkostna ea tajnega detektiva gospoda notranjega ministsra in vse, kar se zgodi v območju vaicga policijskega komisarijata, zanima tudi njega.« Gospod Vimars je kar hlastuil. Da si kdo drzne jnasprotovati mncnju gospoda prokuratorja, — t43 je enostayno presegalo njegovo pojmovanje. Naravnost s prebledelo grozo je gledal na brezpomembno, suhljato postavico človeka, ki si j« npal tako mirno in bladnokrvno ugovai'jati gospodu prokuratorju iu je pri vsem tcm še ravnodušno in bvoz stvahn crlodal visokemu gogpodu v o'*"'-i'- Gospod St. Tropeze je dvign.il svoje aristokratske ol.rvi in skušal s presunljivim pogledorri uničiti vtikljivega drzneža. Pa mali mož v sivi obleki se sploh ni zavedal svoje strašne ža.litve, iriirno in maloinarao je stal pi-ed vsemogočnim gospodom prokuratorjem in vprašaje gledal prefekta. Ta pa si je želel, da bi se koj tla udrla pod njim in ga požrla, še preden M se moral odlo¦čiti, ali naj uboga svojega šefa ali nepoklicanega. tajnega det^ktiva, zaiipnika go^>oda notranjega mimstra. ¦" ., ' ' '•' ''': ' ¦ * - ¦ ¦ ¦ ,¦'.'. Na njegovo srečo je gospod prokurator to vpi*ašanje sam rešil. Pismo gospoda minist;ra je ležalo tainle na mizi in v njem je bilo nedvouinno povedano, da je treba njegovcga tajnega detektiva brezpogojno ubogati v vsem, kar se tiče njegove naJoge. Druga se torcj ni dalo storiti, ko sprijazniti sc s tem naročilom in kolikov mogoče malo izgubiti na lastnem tigledu. , »Čuli ste željo gospoda tajnega detektiva, moj dobri Vimars,« je dejal hladno. »Prosim vas torej, govoritc z njim o zadevi, ki jo imate v mislih. Kajti da odkrito povcm, podrobnosti tistega dogodka mi niso znane.«