nedelj ^ dan razen »obot, in praznikov. . daily except Saturday«. Il^idsys and Holidaya. PROSVETA • ... .á i ■ ___GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: 1657 South Lawndale Ava. Offioa of Publication: 1SÄ7 South Lawndale Ava. Telephone, Hockwall 480« Cana Hau je $6.00 '""!■' ■'■» »snSiSnnBBMa - rainai Mm**, uaëar Um AM uf Com» * Mat«S S. im, GO. ILL. PETEK, ti MAJA (MAY S3). 1S41 Subscription $4.00 Yearly ÍTEV—NUMBER 101 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in «action 1101, Act of Oct i, 1017, authoriaad on June 4, 1014. angleške bojne ladje potopljene H5KA OPORIŠČA )MBARDIRANA Uo. 23. maja.—Na tisoče 0, padalcev se je spustilo na Kreto, grški otok, do-se druge čete pripeljale na ladjah. Slednje so irča krogel, ki so jih bru-rotiletalski topovi. ici so okupirali dve strateški na otoku in dobili Ho v zraku. Uradno poro-tvi, da so angleške bojne potopile vse nemške voja Candia, največje mesto na je v nemških rokah. Anin grške čete še kontroli-«jasko letališče v bližini nesla. 22. maja.—Vrhovno poro je sinoči objavilo uradni like, ki gravi, da je nem-Ulska sila izvojevala zma-Htki z angleškimi bojnimi li. Bombe, katere je vrgla, opile štiri angleške križar-več rušilcev, ena bojna la-dva rušilca pa so bili porini Ameriška vlada svari ¡ndokino Tokijska vlada poveličuje pakt s sov jeti Tokio. 22. maja. — Tukajšnji časopisi poročajo, da je Amerika naslovila ostro svarilo Indokini, naj ne sledi vodstvu Petainove vlade, ki se je izrekla za poglobitev kooperacije z Nemčijo. Svarilo vsebuje tudi pretnjo, da bo Amerika nastopila proti Indokini, če bo kooperirala z os iščem. List Jomiuri je objavil poročilo iz Hanoja, Indokina, da svarilo izraža tudi nezadovoljstvo s politiko francoske vlade in obsodbo zbližanja med Indokino in Japonsko. Amerika gleda na kooperacijo med Indokino in Japonsko z zaskrbljenostjo, ker je položaj Indokine na Pacifiku važen iz političnih, ekonomskih in strategičnih razlogov. Poročilo wisporte. Anglija je po-Ljapoveduje, da bo Indokina igno-ivoja bojna letala iz ope-]7JraU ameriško svarilo. Drugi tokijski listi so objavili poročila svojih dopisnikov v Washingtonu, v katerih je rečeno, da jo je predsednik Roosevelt za vozil s svojo politiko neomejene pomoči Veliki Britaniji. On se zaveda nevarnosti, Id preti Združenim državam, če bodo a-meriške bojne ladje spremljale parnike, ki vozijo orožje in bojni material v angleške luke. Sovražnosti se lahko raztegnejo na Pacifik in Amerika bo imela proti sebi Japonsko, Francijo, Rusijo, Španijo in Turčijo. Zunanji minister Josuka Mat-suoka in sovjetski poslanik Konstantin Sm$tanin sta izmenjala note glede ratifikacije pred nekaj tedni sklenjenega nevtral- iy, Francija. 22. maja. — militaristična oprema v Irak preko Turčije po lih, ki so jih prejeli tukaj-plomatični krogi iz Tirov. Opremo vozijo t železnice. Vest iz Ia-pravi, da je bil potniški t na železnicah suspendi- ge v Vichy dospele infor-se glase, da so enote nem-»rožene sile zasedle stra-pozicije v Iraku ob že- , ki spaja to državo s Tur¿ sti pskta. ^ratorj» v oglase vršile ceremonije in Matsuoka sih v Opisih napadli Johna L. je v svojem govoru dejal, da je pakt ogelni kamen prijateljskih odnošajev med Japonsko in Rusijo in da je ustvaril pogoje za večjo kooperacijo s sovjeti, da se zagotovi mir v Vzhodni Aziji z raztegnitvijo duha in značilno- akoj potem so Nemci zada bodo razdejali progo »od Bagdada, če ne bo dovolila prevoza bojnega isla po svojih železnicah, vlada se je ustrašila grož- * podala. to poslaništvo v Vichyju Uulo poročila, da je Turči-kvala teritoitjalne konce-Francije, dočim francoski trdijo, da vest, da so čete dnih Francozov" udrle v i* angleških oporišč, še ni tojena. Vest se je glasila, nncoski regiment v Slri-■tiral in se pridružil De »vi oboroženi sili, ki se bo-strani angleških armad '«ncem in Italijanom, fc Egipt, 22. maja. — Po- * poroča o angleških u-v vojnih operacijah v Ira Wdrugih afriških frontah, so konsolidarile pri Fallaujahu, ob vrat »n zapadno od Bag-l»vnegs mesta, kjer so za-letališča. *°r' 22 m*ja. - Angleški ^ včeraj bombardirali J P"morsk.) bazo pri Heli 1 * K1®«» uročilo letal-mmu5tr* Napad je bil ¡»»bombe, ki so jih letal-10 "netile mnogo poža-»onrocile veliko škodo. E! Clwn,'"t Attlee, član vlade, je dejal . ¡¡¡*u' ds bodo znskl na Izdelkih is ka. Terboven je Izdsl dekret, ko vo|,„. povedali odjemalcem od-je dospel v Oslo Helnrlch Himni «totke volne. Zadevni zakon, ler, načelnik nemške tajne poli- „pr#jet v kongresu prad nekaj d Je. i meseci, atop! v veljsvo 14. Jull- js. Znaki bodo na vseh volnenih Izdelkih z izjemo preprog. Ti bodo povedali odjemslcu, sli je j volna atara ali, nova. Ako bo , 4 znak označeval, da izdelek vse-New York — Organizacija ^ ^ „¿^kov volne, bo to Group Health Federation of p,,^,^ da ja volna nova ln da America Je ugotovila, da bolezni nj b||- . rtbljena. bolj ovirajo produkcijo nego Bolezni bolj ovirajo produkcijo kot stavke stavke Ts urg*nluiriJ* Imela svojo letno konvencijo v M1J-wsukeeju v prihodnjem mesecu. Glavni premet na htm venci jI bo zdravstvens služba v obrambni ekonomiji. Federacija Je opozo- rila javnoat na dejstvo, da dotok novih delavcev v obrambne Industrije ln pospešen tempo v produkciji poveča veta število nesreč v tovarnah. L Glasovi iz naselbin Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Pr. THE ENLIGHTENMENT C L AMI.O IN LAMMINA SMlVRNSU WASOU*S rooroRMK JSONOTB Or m rt Mi ...... i to »1—M N*iUMl Swrtii * Ur*imlaa m UruArt» «rte» (•»»•■ Cbiaaca) la HZmMo. |9XIU m pol WU, $140 xa <*Ut teU. M la Cr-M u MU M«. M» m »rt Mai M •MS. Sutarrlirtlv« nfailtotb Uatlrt »»rt« («mMRri Cklaaw») ■ mU C*h4i M M |wr r—r, Ckfcaco mmd Claava H M par r«u, » cm ofUaov po dogovoru HokopUi dopisov la nrna-i «črtnih ČUnkav a« M vračajo llosapisl literarna vtebtaM <¿rti», pove»H. drama. paainl lull M vrnajo prtiljatrtju I« v alutaju. «e Je prlloill paStmn«. A4*ertM»i rsiM a« a«»wme»« Manaaartrta rt ««••»• niwii mU aiMrtirilrt »rtuum will art Sa rrtarnrt. Otfcav «••«arrtpto. »urh aa »U»rU«. »Ur«, pm art.. will ba rrtarart t« aaaSar m I/ »bra aaaM»|»aalrt br ■ «"'»< «a4 aUaprt «•»«lave - PROHVKTA IM1-M Sa. LavaSal« <»!—>. «"«rt. MSMSSS Or TBS rSOSBATBO PRMS Dataai v afclrpaja aa primer (Moy II, 1MI). pola« valasa •«•aa aa aaalaru pomtui. da »a* k a u» «a>——. patrtte a*, rutnla«. iw.iu Ja pra»rtaaa«. 4a aa vaaMIrt a* aa«o»t Iz sanatorija Fosterdale. N. V,—Mislim, da iz te naselbine še ni bilo dopisa v Prosveti, zatorej sem se namenil, da jaz napišem nekaj vi> stic za naš list. Fosterdale je farmarska naselbina, v kateri ima nemška podporna organizacija Work-men's Benefit Fund svoj zavod za bolne člane, ki potrebujejo svežega zraka in počitka pod zdravniško oskrbo.. Seveda ni brezplačno. Vsakdo mora plačati svoj delež, kar pa ni pretkano. Člani, čijih društva so včlanjena v tem zavodu, plačajo samo $3.50 na teden. Vsaka oseba ima svojo lastno spalnico. Uključeno je tudi perilo, razen le drobnih stvari kot so nogavice in žepni robci, kar mora vsakdo poslati na svoj dom ali v pralnico. K zdravniku moramo vsak dan dvakrat, ob 9. dopoldne in zopet ob 5. popoldne. Od 1. do 3. popoldne moramo vsi počivati in sprehod ni dovoljen. Vsakdo mora sedeti ali ležati. Nekateri se zavijejo v volneno odejo in leže ali sede na solncu. V bližini je majhen smrekov in borovcev gozd, sredi katerega je lepa planota in klopi. Tja gredo bolniki, kadar je vroče, da se palijo na solncu v tako zvani solnčni kopeli. Seveda so razdeljeni: enkrat gredo ženske, drugič moški, tako da se oba spola ne snideta skupaj v Adamovi in Evini obleki. V tem zavodu se zdravijo tudi za tuberkulozo. Sedaj je tukaj pet ali šest takih bolnikov, med katerimi je tudi ena ženska. Ti bolniki so popolnoma ločeni od drugih. Mislim, da je bilo tukaj še zelo malo Slovencev. Pred kakimi šestimi leti se je tukaj nahajal pokojni br. H. Pečarič. Ker pa jc bila njegova bolezen že preveč zakoreninjena, mu ni pomagalo. Pozneje za Pečaričem se je tukaj nahajal br. Mike Bizjak iz Luzerna, Pa. Kolikor je meni znano, sta bila ona dva edina Slovenca,, ki sta se tukaj zdravila. Ta sanatorij je večinoma za člane WBF iz New Yorka. Jaz se tu nahajam od 22. aprila— danes, ko to pišem, je 15. maja —pa nisem videl še nikogar iz drugih krajev, razen samo iz New Yorka. Pa tudi ni drugih narodnosti kot le Nemci. Jaz sem edini iz Pennsylvanije in zato me tudi kličejo "Penay", TVidi sem edini iz premogovne industrije in vam povem, da sem precej zaposlen z odgovarjanjem na razna vprašanja, katera mi sta- Profitarski saboterji Notranja ali domača fronta, na kateri se mora ameriška demokracija boriti v teh težkih, kritičnih časih, je zelo pisanu in raznolika. Razteza se od "dead ends" na socialnem dnu do palač multimilijonarjev in milijarderjev na vrhu. "Apizarji," petokolonci in direktni špioni so na enem in drugem koncu. Saboter ni samo najetež inozemskih diktatorjev, ki se v delavski obleki skriva med poštenimi delavci in podtika požare ali eksplozije v tovarnah, ladjedelnicah ali kjer koli—saboter je tudi lahko laatnik tovarne, ladjedelnice ali katerega koli drugega podjetja! Sabotaža ni samo povzročanje ekaplozij, požarov in druge škode na materialu za obrambo Amerike in Anglije—sabotaža je tudi to, če U ali oni delodajalec kratko malo odkloni svojim delavcem vsako zvišanje plače in s tem provocird stavko v svojem podjetju za izdelovanje obrambne opreme. Nesreča je, da sabotaža te vrste, ki jo izvršuje^ lakomne korporacije ali poaamezni kapitalisti, še ni uključena med zločine; dočim so direktni saboterji podvrženi ostrim kasnim, se lakomnim in požrešnim lastnikom industrij ali korporacijskim manažerjem ničesar ne zgodi, kadar zakrivijo stavko in zastoj v produkciji varnih obrambnih sredstev. Ti saboterji na vrhu družbe bi morali biti prav tako ostro kaznovani kakor oni na dnu, ki dejansko uničujejo material, poslopja, ladje, železnice itd., ali pa oni, ki zavajajo nič slabega sluteče delavce v sabotažno stavko. Prvi kakor drugi ln tretji so izdajalci demokracije! Profitarski saboterji še vedno uživajo zaščito zaradi tega, ker imajo dobre zagovornike v* kongresu, republikanske in demokratske burbonce, ki kažejo samo na delavce, češ ti so krivi vseh stavk in nepokojev v industrijah—pa neprestano silijo na dan z novimi zakonskimi načrti za potlačen je stavke in delavskih unij. Burbonci v kongresu vidijo saboter je 1* med komunisti. Fakt je, da med komuniati—kakor med načeti, fašisti in priataši totalitarizma vaa-ke vrste—ao saboterji, ampak ti niso sami. Kapitalistični paraziti, ki so al zabili v svojo trdo bučo, da predaednik Kooeevclt hoče imeti vojno zato, da uvede socializem v Ameriki, so prav tako zločinski in nevarni saboterji demokracije kakor so komunisti, načeti in fašisti vsake vrste. Krivda za najnovejši val stavk v ladjedelnicah in mnogih drugih industrijah, v katerih izdelujejo upremo za obrambo Amerike ln Anglije, leži brez dvoma na lastnikih in manažurjih teh industrij. Nekatere korporacije so tako arogantne, da nočejo ničesar slišati niti o po-višku mezde za tri cente na uro. Te korporacije enostavno Ignorirajo zahteve delavski unij in vseeno jim je, če delavci delajo ali stavkajo. Bogatim požeruhom se nikamor ne mudi . . . To je zločinska sabotaža! Vlada pa ima zvezane roke, da bi mogla tem zločincem urno in krepko do živegat Akcija poaredovalnlh odborov je počasna zaradi "uradnega šimeljna" (red tepe), ki se šopiri, vleče, cinca in zadržuje stvar na vseh koncih in krajih. Najbolj žaloatno je to. ker je v Waahingtonu toliko teh odborov in agentur, ki druga drugo ovirajo, druga drugI hodijo v zeljnik in se kavsajo med seboj glede |MNiročja. Ameriška demokracija trpi na isti bolezni, na kateri je trpela angleška demokracija do izbru-1 ha sedanje vojne. Vlada je prepustila oskrbo oboroževanja privatnim kapitalistom, ti pa ao počaai krevsall ln pazili, da ao bili oni prvi dobro naplačanl z dobičkom. To krevsanje, cinca-nje in zločinsko izkoriščanje krize je trajalo toliko časa, dokler niso sačelc padati Hitlerjeve bombe na Anglijo—in tedaj šele se Je vlada zdramila in vzela vso produkcijo bojne opreme v svoje roke. Vse kaže. da Amerika se ni naučila ničesar od Anglije;—učiti se bo morala na laatnl koti. Privatni Izkoriščevalci in profitarski saboterji bodo toliko časa izkoriščali In sabotirali ameriško ljudstvo in demokracijo, dokler ne začne nekaj treskati na ameriškem obredju. . Predsednik Rooaevelt ims toliko moči. da lahko hitro stopi na prste izkoriščevalcem in saboter jem Zakaj n« stopi? Čemu čaka? Ali je res tako nadčloveško potrpežljiv, da mu to zlo-člnako početje kapitalistični t, požeruhov le ne gre na Živce?— Dopiai in arčna hiba Weat Allls, Wis.—V Prosveti so se bili pojavili dopisi, ki so se mi videli podučljivi in zelo koristni posebno za nas starejše člane, kar naenkrat so pa zopet prenehali. Seveda je prijetneje čitanje kot pisanje poaebno za nas samouke. Zato pa imamo tudi urednike, da nam popravijo in pomagajo, da izražamo naša mišljenja v javnosti, zakar jim moramo biti hvaležni, ne pa jim predbacivati, da so naši hlapci, da so že predolgo v uradu in da kadijo cigare za naše žulje. Človek, ki se posluži takih izrazov, le pokaže avojo plitkost, nevednost in pomanjkanje pre-mišljenosti. S tem razburi še druge tovariše, ki ao mnenja, da uredniitvo ni dobro, če je kdo prikrajšan za kak stavek v svojem dopisu. Toda uredništvo dobro ve, ako črta nekaj, kar ni prikladno za v javnost. Zato moramo potrpeti, če ni vse pri-občeno. kar bi posamezni dopisnik želel. Toda naj pridem na predmet, katerega sem ae namenil obdelati, namreč nekaj o areni bolezni. So dopisi v Prosveti od naših bolnih članov. Seveda bi to bolj spadalo zdravnikom kot bolnikom, toda naj se še zdravniki uče od bolnikov. Kot rečeno, bom jaz obdelal neke vrste srčno bolezen. Kako hudo je človeku 1 a srčno boleznijo. Na zunaj Iz-1 (Dalj« aa «. strani.) Pred Slika kale llalijanake mornarje. Id ae al rešili življenje Klenih pet Italijanskih bojnik ladij. po bitki s Angleži, v kateri )e bilo po Pri padcu sta se oba smrtnone-varno poškodovala. Ivanko so odpeljali v goriško javno bolnišnico in je njeno stanje opasno, ker ima nalomljeno levo nogo In še druge rane. Maršala so prepeljali v vojaško bolnišnico v » Gorici, kjer je kmalu pa dohodu svojim ranam podlegel. Nesreča s granata V skladišču starega železa in vojnih 1 ostankov v ulici Fajti v Gorici sta si dva delavca dala opravka z vojno granato. Pri nevarnem poslu se je, kot ¿e neštetokrat, pripetila nesreča. Granata je nenadoma eksplodirala in oba delavca ranila po rokah. Prepeljati so ju morali v javno bolnišnico. frtowitaka Nariiftna flnhporna Jfftimta \fty 2M7SS Bo. Lawadala Ave. Chleeg* IlfieS GLAVNI ODBOR IZVRŠEVALI!! ODSEK) Vtaooal Colakav. prodtodalk......................UST S. U«n4>a A v«.. Chlc««o. llttaola r. A. Vid.r, «L u)alk--------------------------------J|M S. Lawndal. A VS.. Cklaofo. IlUnoi. U«i«m Oradlakok, pomol tej. -------IUT a. UwUiD Aro.. Chicago. lUlaola Joku V of rich. «1. bU|«)nlfe ..........................MU t. Lawadala A»«., Cktcof«. llUoola P hi Up Oodlna upravi lalj fUalla MSI S. Lawodala Art.. Cklcofo. lUteote John Molak. uradnik «Italia ,„,„.......... MIT S. Unfak An, CM——. lUlaoU PODPHEDIEDNIKIi Andra) Vldrlch. prvi >■<»■><■■ laik .....TM Potoal Aoo.. JiIimIiw. H. ITroak SoU*. drual podprodaadnlk ---lili A. W. Walkor SI.. MMwoitltee. Wk> loka Pokbor. J«« prvi dlalrlktel peS»Mlnd»tk ____________-......... So« M?. ItiikiM. p». Camtlu» Zernlck. drugI dUtrtklnl pod|.r.d.»dnlk MM M. Mik Si.. ClovoUad. Okte Joka Klaoaok, lfoi|l dUirlklal podprodaodalk......... IM Proapoei SI.. OtilMkv« IU. Edward Tomalc. «otvll dlalrtklnl podprad.adnik ..... Ml W. Tik SI.. Walaoakur«. Colo. aOSPOBARIKI OOSEKi Milk Polroviok. prodaodalk--------------------IM S. IIUI SI Ctooetea*. Okte Vlacoal Colako« ---------........................... M«? S. Lavodal. Aik Ck!co«o. llllaoU r. A. VUor ----------------„-----------MM S. Lovradala Aoo. Cklc««o. lUteoU --------------------- MM S. Lawndala Aoo. Chlcapo. tUteote .-t—-------------------»r».....S. Proapoci Aoo. Claroadoa. NUto. tU. Doaald J. Lototek------------------------------------- IMT S. Trumbull Aoo.. Ckloofo, IU ovice Isto velja za ijpokojence, kmečke posestnike in one, ki izvršujejo kako samostalno pridobitno obrt. V svrho lažjega razumevanja, kako se to povišanje določa, navajamo en primer: upokojenec, ki ima sedaj din 364 mesečne pokojnine, dobi 10 odst. poviška, L j. za din 34.60, kar znaša skupaj din 480.60, če ima še ženo, dobi k temu din 69.40, tako da znaša vse skupaj din ,450; če ima pri tem še nedorasle otroke, dobi še za vsakega dodatek po din 50. Zadeva povišanja nezgodnih rent bo posebej urejena in bodo poviška deležni le tisti nezgod-niki, ki niso več zaposleni. Ti poviški veljajo le za tekoče poslovno leto. Iz Primorja DROBNE NOVICE Smrt na ulici. Pred kratkim se je zgodila v Trstu, v ulici Solitario, nesreča, ki je vzbudila precejšnjo pozornost v onem okraju. Ferdinand Valentlnčič, ki je taval po ulici, se je naenkrat od slabosti zgrudil na tla. Odnesli so ga v bližnjo lekarno, kjer pa je takoj nato umrl. Bil Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. atrani.) gleda kot bi simuliral, v resnici pa nima nobene zmožnosti za delo, čeprav bi rad in tudi vidi, da je potrebno. Vsaj na vrtu bi imel rad lepo urejeno in se tudi tega dela loti, ker si misli, da zdravniki tudi vsega ne vedo. Ampak tako mišljenje je vara-nje samega sebe. Zdravnik ti svetuje, da se moraš čuvat, da ne smeš biti žalosten niti razburjen, sploh ne smeš citati niti delati. Večkrat se pripeti, da dva zdravnika enako ne diognizirata bolezni, ki ti dela preglavice, in takrat bolnik izgubi zaupanje v vse zdravnike in zdravila, pa jo mahne po svoje, češ kaj bodo zdravniki, saj dva enako ne povesta. Prijatelj, če bolehaš na srcu, pazi se in pojdi raje še k tretjemu zdravniku, da te pregleda. Povej mu, da se ne bojiš smrti, toda bi vseeno rad še živel, če je kakšnp zdravilo, in ne boš se kesal. Opazili ste že lahko v raznih poročilih, koliko je danes smrtnih primerov radi srčne bolezni; sploh se njih število bolj in bolj množi. Resnica pa je, da človek s srčno boleznijo lahko živi še 20, 30 let, samo če se zna varovati in obnašati kot mu zdravnik priporoča. Ne smeš vedno misliti le na bolezen, kot tudi ne, da si popolnoma zdrav in sposoben za vsako delo, ali da greš na veselico in tam zaplešeš kak valček, drugi dan si pa korak pred smrtjo samo radi svoje nepremišljenosti. Žile se ti krčijo, pot te obliva, domači pa tarnajo okrog tebe, da je treba zdravnika ali rešilni voz, ker ne žele, da jih kar naenkrat zapustiš. Bolnik pade v nezavest, prideta bolnik in rešilni voz, bolnik silno trpi kot bi žile vlekli iz njegs. Čemu vse to? Zato, ker si se prejšnji dan prekršil proti zdravnikovim predpisom, ker si mislil, da več veš kot pa tisti, ki so se učili zdravilstva. Pred enim mesecem smo spremili k večnemu počitku članico, staro 35 let. Ko je ležala na mrtvaškem odru, je izgledala kot bi samo spala. Vprašal sem prijatelja, za kakšno boleznijo je preminula. Srčna bolezen, je bil odgovor. Joe Snoy poroča, da je izgubil zvestega prijatelja in našega društvenega delavca. Poznal sem ga, ker je bil pri meni na obisku za časa milwauškega zbora. Nam je težko pri srcu, ko čitamo taka poročila, ko vidimo zale mladenke mrtve. r| Kot sem že omenil, bi morali TRGOVCI NA DROBNO! Ne pustite, da bi vas slaba refrige racija oropala vaših dobickovl Pogoji Hm« (10 n.pl.tll«. Lt makat cnlov M d.n po ».tem M.l.r M.llc kupam n.érlii. COMMONWEALTH EDISON COMPANY ~ Telephone RANdolph 1200 »tavkarle* pred tovarno AlHe-Ck*l»ers Mig. Co« La Porte. Ind. POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 187071 ËMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LEVSTIK »»•»»»♦♦»»«Ht*« » a a MOS (Se nadaljuje.) Ena njih, ki se je preplašila, Je padla in si te-vila nogo; sledilo je kričanje In jokanje, cel oduren prizor, dočim so Prusi praznili zaplenjene steklenice. Ta usmiljene, ljubeča skrb kmetov za uboge vojake, gnane v jetništvo, se Je razodevala korak za korakom, dočim so baje kazali napram generalom divji srd. V Douzy-u samem so prebivslci malo dni prej zasmehovali družbo generalov, ki je bila dala častno besedo ln je odhajala v Pont-š-Mousson. Ceste niso bile varne za častnike; možje V bluzah in ubeg-ii vojaki, morda dezerterji, so jih napadali s senčnimi vilami, hoteči jih pobiti kakor strahopetce in podkupljence, obsedeni od tiste bsjke o izdsjstvu, ki je te čez dvajset let izročala vse poveljnike, kar jih je nosilo epolete, sovraštvu teh pokrajin. Maurice in Jean sta pojedla polovico svojega kruha, in sreča jima je dala, da sta ga mogla zamočitl s par požlrkl žganja, ker se je nekemu vrlemu najemniku vendarle udalo, da jima' je napolnil steklenico. Toda kasneje se je bilo straino spraviti zopet na pot. V Mouzonu, je bilo rečeno, da prenoče, in dasi je bila razdalja kratka, vendar se je zdel napor te poti nečuven. Ljudje niso mogli vstati, ne da bi kričali, tako trdi so jim postali udje ob najmanjšem počitku. Mnogi, ki so jim krvavele noge, so sezuvall čevlje, da so mogli korakati dalje. Griža je divjala še vedno; eden se je zgrudil po prvem kilometru, tako da so ga morali poriniti k obcestnemu bregu. Dva sta padla nekoliko dalje pod živo mejo; kjer jih je šele na večer pobrala stara ženica. Vsi so se opotekaj« opirali na palice, ki so jim jih Prusi morda Iz zaameha dovolili urezati na robu majhnega gozdička. Ostala je le še neurejena tolpa brsčev, pokritih z ranami, upadlih ln zasoplih. Nasilnosti pa so se nadaljevale; tiste, ki so stopali na stran, četudi zaradi naravne potrebe, so z udarci palic podili v vrste nazaj. Eskortni oddelek ns koncu kolone je imel nslogo, suvati zaostale z bajonetom naprej. Ko se je neki seržant branil iti dalje, je stotnik ukazal dvem vojakom, naj ga primeta pod pazduho in ga vlečeta dalje, dokler se nesrečnež ni vdal in stopil zopet na noge. In vzlasti on je bil najhujša muka, tisti msll, plešasti častnik z obrazom kakor za klofute, ki je zlorabljal svojo zelo pravilno francoščino v to, da js zmerjal jetnike v domačem jeziku, v suhih besedah, ki so švrkale kakor udarci korobača. "Ah!" je ponavljal Maurice srdito, "samo da bi mogel zgrsblti tlstegale in mu puščati kri, kapljo za kapljo!" Njegova moč je bila pri kraju; jeza, ki se mu je bils vrnils, gs je delala še bolj bolnega kakor upehanost. Vse ga je tiralo do besnostl, tudi ostro petje pruskih trobent; kolikorkrat se je oglasilo, bi bil v svoji nervozni rszburjenostl najrajši zatulil kakor žival. Zdelo se mu je, ds nikdar ne pride do konca te krute poti, ne da bi si dal razbiti glavo. 2e od tega je trpel strašno, če so šli skozi najmanjšo vas, ps je videl ženske, ki so gs gledali z velikim usmiljenjem na licih. - Kaj Ae le bo, kadar pridejo v Nemčijo, kjer se bo gnetlo prebivalstvo mest, da jih mimohodoma pozdravi s sramotilnim smehom? In predstavljal si je vagone za živino, kamor jih bodo namašili, ves gnus ln vso žalost na poti, in bridko življenje v trdnjavah, pod zlmfkim nebom, težkim od snegov. Ne, net Rajši takoj pogine, rajši tvega življenje na cestnen) ovinku, na francoski zemlji, kakor da bi kdovekje tam v globini črne temnice gnil nemara cele mesece dni. r "Poslušaj," je dejal s tihim glasom Jeanu, ki je korakal poleg njega, "kmalu pridemo skozi gozd — tam jo uberevs z enim skokom med drevje. Belgijska meja ni daleč, nekoga že najdeva, ki naju popelje tja." Jeana, ki je bil jasnega in hladnega duha, je prešinil trepet kljub ogorčenju, ki je naposled tudi njega sililo misliti ns beg. "Ali si blazen! Streljali bodo, in potem je po nsju obeh." Tods Maurice je zamahnil z roko, češ, da jih nemara ne zadenejo, in tudi če bi jih, da je naposled vseeno. "Dobro," je nadaljeval Jean, "toda kaj bo z nama potem, ko pa tičiva v uniformah? Saj vidiš, da je okolica polna pruskih straž. Morala bi imeti vsaj druge obleke . . . Prenevarno je, mali moj, nikdar ti ne dovolim storiti takšno brezumnost." , ^_______ In moral gs je držati nazaj; prijel gs je za rofep in gs stiskal k sebi, kakor da se opirata drug na drugega, medtem pa ga je miril dalje, s svojim odurnim, obenem pa ljubečim obrazom. V tem trenotku so se zaslišali za hrbtom šepetajoči glasovi; pogledala sts nazaj. Bila sta Chouteau in Loubet, ki sta zjutraj obenem z njima odšla z Igeskegs polotoka, in katerih sta se dotlej ogibala. Zdaj sta jima hodila obadva za petami. Chouteau je moral slišati Msuriceve besede in njegov načrt o begu skozi hosto, kajti sprejel ga je za svojega. Zamrmral jima je zs vratom: "Poslušajta, midva sva z vama. Popihati jo, to je prekrasna misel. Že več tovarišev je odšlo k vragu; saj se vendar ne bomo dali vlačiti tja do dežele teh praacev kakor psi? . . . Kaj? Malo svežega zraka, to bi bilo nekaj za nas štiri!" Maurice se je iznova razvnel, in Jean se je moral okreniti in reči izkušnjsvcu: "Če se ti mudi, teci nsprej . . . Česa pravzaprav še čakaš?" Pred jasnim pogledom korporala se je Chouteau nekoliko zmedeL Ušel mu je pravi vzrok njegovega prigovarjanja: "Bogme! Ako smo štirje, pojde laglje . . . Enemu ali dvema se gotovo posreči uiti." Tskrst je Jean odločno odkimal z glavo in odklonil enkrat za vselej. On ni zaupal temu gospodu, kakor ga je imenoval; bal se je kakršnegakoli izdajstva. Moral je porabiti ves svoj vpliv pri Mauricu, da mu nabrani vdati se izkušnjavi, kajti ravno zdaj se je nudila prilika, ker so korakali mimo msjhnegs, zelo zaraščenega gozda, ki ga je ločila od ceste samo ravnica, obrobljena z grmičjem. Zdirjati v galopu čes to polje in izginiti v goščavi—ali to ni pomenilo rešitve? Loubet dotlej ni govoril. Njegov nos je nemirno vohal po zraku in živahne oči tega spretnega fanta so prežsls na ugodno minuto v trdno storjenem sklepu, ds ne pojde prhnet v Nemčijo. Lahko se je zanašal na svoje nog* in na svojo zvitost, kar vse mu Je še zmerom pomoglo iz škripcev. In mahoma je storil svoj sklep. . "Ah, vraga, dovolj mi je, jaz jo odkurim!" Z enim skokom je planil na bližnje polje, Chouteau pa je storil še tisti hip po njegovem zgledu ln dirjal ob njegovi strsni. Takoj sta se spustils dvs vojaka od pruakegs spremstva za njima, ne da bi prišlo le enemu na um, ustaviti jih s kroglo. Prizor se je razigral tako naglo, da si ga od krajs ni bilo mogoče rszložitl. (Dalja prihodnjič) Ura nemščine Marija Staretova Vsa vas je bila že zavita v temo, ko Je stopsl mladi Piber proti gostilni. Bil je pustni torek, on pa človek bolj zass. Odkar je bil prevzel domačijo, ae je počutil mnogo starejšega ln le redkokdaj je zapleaal z domačimi dekleti, ki so gs obletavala kakor čebelice cvetico. NI čuda. Lep grunt, še (epŠl pa fant s o-čmi kakor tajinstvcno jezero — katera bi se mu upirsla! A Piber je bil vseskozi resen. Rad je občudoval lepe. cvetoče nageljne na dekliških oknih, a žen-akam ni zaupal. Preveč je poznal svet in še bolj samega sebe. Bil je zgrajen po svoji volji ln sovražil je že ssmo misel biti pri-klen jen na človeka, ki bi bil morda nesposoben, urediti same-ga M*be. Po denarju pa nI hlepel in tako je marsikatero dekle ob jasnem luninem svitu, ko je fant z drugimi pohajkoval po vaai, zaman drhtelo za njim. Nobena ni imela čarobne moči, pridobiti si njegovo srce. V gostilni je našel veselo družbo. Hoaed Košir in Plbrov stric sta ga klicala k mizi. Tsko se je prvič neznan i I z M ari to. Koširjevo bodočo ženo. Doalej jo Je samo nekajkrat videl na cesti, ko je šls nakupovat v trgovino Vse, kar Je vedel o nji, )e bilo bore malo Ds se Je zatekla Iz me»t m v zatišje podeželja, ds zna več jezikov ln da se kani Košir z njo oženiti. Pri tej zadnji miall jo je nehote pomlloval. Košir pa zakon! Skoda te Inteligentne žene zanj, zakaj jI nihče ne odpre oči? Izza zapečka se je neumorno oglašala harmonika ln pustne še-me so neutrudljlvo rajale sredi prostrane sobe. Vse Je bilo veselo ln mladi Piber se je odločil. da zapleše z Marijo. Zabava je bils tako nepriasiljeno prijetna in vsi dobro razpoloženi. Koširjeva nevesta je znala duhovito zabavati omizje. Nič niso vedeli, kdaj je ura potekls, spo-gledsll so se šele, ko se je za hlevom oglasil prvi petelin. Popoldne je pri Koširjevih nekdo potrkal. Marija je sedels za mlso in pisala, ko je vstopil Piber in veselo pozdravil. Člana unije Amalgamated Assn. of Motor Coach Employes pike-tirata postajo sviobusne družbe Pennsylvsnla Greyhound Lines ▼ New Yorku. "Kako se počutite?" je pobaral. "Hvala, dobro. In vi?" "Tudi dobro", je smeje se odvrnil. Z dvorišča je prišel Košir in se spustil s fantom v pogovor o gospodarstvu. Marija se ni več brigala zanju in je pisala dalje. "Veste, gospodična, zakaj sem prav za prav prišel," se je nenadno obrnil k nji, in ko je videl njen vprašujoči pogled, je brez zadrege bleknil: "Da bi me naučili nemščine." Hotela je nekaj reči, pa je hitro povzel: "Nekoliko še znam iz šole, toda to je premalo. Saj ne zahtevam zastonj truda od vas." Slo ji je na smeh, vendar je na njenem čelu opazil gube. Ne da bi pogledala Koširja, je dejala: "Obžalujem, gospod Piber, toda s tem ne bo nič. Jaz grem namreč že v nekaj dneh odtod. Sicer pa," se je nasmehnila, "saj ne veste, koliko nemščine znam. Do danes nisem še nikogar ničesar učila." „ jd. - _ J "Slišal sem, da ste na Nemškem rojeni," Je odvrnil in šele zdaj je opazil čudno* napeto razmerje med njo> in gospodarjem. Pa ne, da bi....? Košir se je z izgovorom izmuznil skozi vrata. Fant ni vedel, kaj naj reče. "Se čudite temu?" ga je vprašala. , "Zakaj odhajate?" je prezrl njeno vprašanje in jo pozorno gledal. "Zakaj?" Njen pogled je splaval skozi okno v srečno naravo. "Odhajam pač Iz te vasi, kjer sreče zsme ni," je pesniško dodala z bežnim smehljajem okrog u-sten. Mladi posestnik je uganil, za katerim grmom zajec tiči. In sam ni bil na jasnem, zakaj se mu je tako dobro zdelo. "Potem mi vsaj te dneve, dokler ste še tu, posvetite kakšno urico p6uka. Zame je vsaka minuta znanja dragocena. Saj se človek celo življenje samo uči." "To vam rad*ugodim, ker tudi meni ne škodi vaja v tujem Skupina na del« V koncentracijskem taborišču prt Le Vsrnotu. Francija. jeziku. Evo, tu je knjiga, lshko kar pričneva. Sedite vendar." Sedel je nasproti njej in poslušal, ko je jela citati. Pri vsakem stavku je umolknila in mladi Piber je moral vse prevesti Tako je šlo devet dni. Vsak dan je prišel ob isti uri. Točno. Vedno je prinesel seznam prevedenih besed s seboj. In se je pridno učil. Menjaje sta čitala in se smejala, če je slučajno pri izgovarjavi ustrelil kozla. Ko sta se s tem utrudila, sta prešla na svetovne homatije, razpravljala o vsem mogočem in obravnavala politiko vseh držav. Navadno se je Piber pri teh razgovorih tako razživel, da so njegove že itak lepe oči dobile globok sijaj kakor zvezde na večernem nebu in rdečica je pobarvala njegovo nežno lice. Marija ga je občudovala. Nikdar ne bi bila verjela, da se za tem nežnim bitjem skriva tsko visoka inteligenca, taka uravno-vešenost in tolikšna jeklena volja. To ji je silno ugajalo in nekega dne mu je rekla: "Priznati moram, gospod Piber, da sem tu pogrešala ljudi, s katerimi bi lahko pošteno pokramljala o čemer koli že. To je sicer duševna hrana, toda jako potrebna zdravemu človeku." "Tega mišljenja sem tudi jaz. Rojen sem v tej vasi, pa se menda z nikomur nisem toliko pomenil ko zdaj z vami. Ljudje vedo samo za zemljo in samo zanjo žive. Kaj pametnega se ž njimi ni mogoče pomeniti." Bil je silno zadovoljen sam s seboj. Poleg nemščine se je naučil nemoteno opazovati in spoznavati njen značaj. Njene lastnosti so bile njegove. Vesel je bil, ker je našel v nji samega sebe. In ona? Prve dneve pouka so jo kratkočasile v njeni razdvojenosti. V njegovi navzočnosti Je za hip pozabila svoje razočaranje nad Koširjem, katerega Js bils gola brezciljnost Poleg tega je bil mož na dve plati Zs hrbtom jo je varal. Ranil je njeno čast, toda ponos ji je ostal. Našla je bila službo in odšla bo iz te hiše, iz te vasi. Danes je zadnji dan pouka ,.. Gledala je akozi okno in videla učenca, ki hiti k njej. Danes zadnjikrat ga bo videla in govorila z njim. Skoda! Ko je vstopil, Je našel svojo u-Člteljlco kakor vsak dan za mizo, s knjigo v roki. Toda danes je bila raztresena ln beseda jI nI šla prav z jezika. Vprašal Jo Je po vzroku. Tedaj je napovedovala svoj odhod in je prekinila pouk. Njega ni vrglo Iz ravnotežje. Se smejal se je, ko jo je vprašal: "Čujte, ali vi verujete v čudeie?" "Zakaj vprašujete'"* "Tako. Mislim na čudež, ki bi vas rešil skrbi zs vsakdanji obstoj." Ironično se je nasmehnila: "Ne. v tak čudež ne verjamem. Smola se me drži vse žhdjenje In se me bo držala " r Dhjnoat -spoznanja, da se je v tem kratkem času z vsem srcem zaljubila v Pibra. ni imatrsls za čudež. To Je bilo naravno, več pa itak ni pričakovala od občutka, ki je sama vedela zanj. Tedaj Jo je mladi Piber burno objel in poljubil na usta. "Zapomni si, da te ljubim, in veruj v čudež, ki se je zgodil v teh dneh. Ni mi bilo do nemščine, do tega mi je bilo, da te v dušo spoznam. Uvidel sem, da sva enega kova, zato boš šla skozi življenje z menoj. Drži?H Marija ga je poljubila na oči, ki so žarele ko zvezde na večernem nebu. HUMOR V podešelskl restavraciji Plačilni: Oprostite, gospod, tu pri mizi sts sedela malo prej starejši gospod z dečkom. Ali veste, kam sta izginila? Gost: Starejši gospod je med čakanjem na obed umrl, deček pa sedi pred vami. Izreki Znak velike družabne uglajenosti je, če znaš urediti vse tako, da se družba počuti pri tebi kakor doma, čeprav želiš, da bi je ne bilo k tebi. — Najlažji način povzpeti se po družabni lestvici je, če imaš na vrhu svojega strica. — V uglajeni družbi ti naj več koristi, če veš, kako se zeha z zaprtimi usti. e Angleški pesnik John Dryden je bil tako zatopljen v svoje knjige, da je svojo ženo zanemarjal. Nekega dne mu je žena potožila: - Rada bi bila knjiga, da bi se potem bolj zanimal zame. — No, dušica, če bi bila koledar, bi ne imel nič proti temu, — je odgovoril Dryden. — Koledar? Zakaj pa baš koledar? — Ker bi dobil vsako leto dru gega, je odgovoril Dryden. s Schiller se je v svoji mladosti učil brenkati na harfo. Ko se je nekega dne vadil pri odprtem oknu, je zaklical nanj sosed skozi okno nasproti stoječe hiše: — Gospod Schiller, vi igrste na harfo kakor bi igral David, samo ne tako dobro. ~ Vi P* govorite k*kr», aalomon, samo ne uk 1 — «e je odrezal Schilleri* a Domači drk^lH Andrejček: Stričko k* veš, kaj imaš doma'1 H — Ne, sinko moji — Cirkus. — Kako to? ~ Včeraj, ko je pn41i mama od vas in od tetTl mama povedala, da uJL kosa še ni videla = Težave — Ste vzeli zdravilo DrM njem? — Ne, gospod doktor prej sem pozabil, potem U. ga hotel vzeti, sem pa že ^ V gledali^, Dama v loži svoji prijatelja Ta altistka poje čisto dobrT Prijateljica: Beži no, to® samo zdi, saj sploh nima gl| — Kaj pa pravite vi, inženjer? Inženjer, ki je v loži — E, hm, popolnoma se z obema damama. ■MU ja od prnt ki odhaja | >vanje. PoH ter pravi: s Izkušena mati Mati se poslavlja od poročene hčerke, ženitovanjsko potovanje, bi hčerko in zeta ter tujta srečno in vrnita se oba! a Med prijateljIcaodl — Edvard je dober fant,« razumeti ga je treba. — Nimam rada ljudi, h u rim je potrebno navodilo a« rabo. k J tnal SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ndaja svoja publikacij« ia list Prasvats IS koriatt, Ur agitacijo svojih drafttev Is ¿luska; ss propagando svejlk Uej. Mk| pa ne ss propagande Sragtli | organizacij. Vsaka običajno aveja glaaila. Torej ričnl dopiat la naiaaaila dr** « poralk organizacij la ajtk MM| ae ne pošiljajo lista Prwvtfa. ---i 3 TISKARNAJS.N.P.j v tiskarske obrt spadajoča Mi Tlaka vabila ss veselice 1» shode, vlsltnlce, časnlks. koledarje, letake itd. v slovenskem« hrvatskem, alovata češkem, angleškem jeslku la drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO AKJM.I TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARHI Vsa pojasnila daje vodstvo Uskaner-Cena zmerne, uni Jako dala pmm Pišite pe Informacije na nsslov: SNPJ PRINTERY j 2857-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, ILU* TBL. ROCKWELL 4104 NAROČITE SI dnevnik prosveb Po sklepe II. tedne konvencije ss lahke narott as lkl 1 m eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is sne dmilna k Lisi Piesveto letno naročnino. Kes pa Hanl še plačajo pri ¿k. a* Jim to prišteje k naročnini. TWel «edsj «d «JJ > lisi predrag sa člana SMPJ. Lisi Piesveis Je vala k*» _ U . »., ■I..I--U M rmA ¿ital 11»! W sil »atlasa*** de Je list gotovo Je v vsaki družini M M rad Otal liai Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha ki ^ SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval «am tednik, bode moral tisti član Is dotične družine, ki Je ta»« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnnm. ^ in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. azo stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to v«oto nan*— ** I* U iS t* i* 1 tod S ted inlk In.. ,;„.,..... Inika In________ - 4J0 _ 3JS 9 tod __L4S 4 ted nike taZZZ 1 JS S tod Inlkov in.---- ~ nič . Za Evrope fs.. ......». spolni ila spodnji kup< m. pcIloSIto liitu Pro«rata Jet Za Združ. driave In Kanade 9Mt Za Cicero hi Chkage P | tednik In-------- t îednlka la------- S tednike In------ 4 tednika In------- I tednikov IS—-- PHOS VETA SNPJ. tSIT So. Lawndato Ave. OL Priloženo pošiljam naročnino ss liai Praseete watet ¿t drultea *