Št. 14. V Trstu, 10. julija 1870. Tedaj H. JADRANSKI ZARJI f—*~rrH Političen, podučiven i kratkočasen list. f »J f Izhaj. dvakrat* 1 u c.lo l«to 11 anecc, «Mk. Lastnik, izdajatelj in odgovorni vrednik: I (Id. IM) ki. fl , "fl G. H. MARToLANEC. » » » Laftnik, izdajatelj in odgovorni vrednik: G. H. MAR"KLANEC. „Juri s pnšou izide prih. teden. Kdor ga misli Se dalje prijemati, naj nam to brzo naznaniti blagovoli. Vredmštvo. Zbor na Vrhu pri Opcini. 4. t. m. so se v drugo sešli zaupni možje iz vse tržaške okolice na vrhu pri Ohčini, da >e dogovore zastran prihodnjih volitev v tržaško mestno svetovalstvo. Pri tej priliki so soglasno potrdili program, po kterem se imajo vesti prihodnji „zastopniki; deli se ta program v dva dela, prvi del govori o državni politiki splob, povdarja najprej mir i spravo mej sabo i z narodi, i da bo to mogoče, prva je potreba, da imamo ne le na papir ju, ampak da imamo in vživamo vsi v resnici enake pravice. Vse narodnosti se morajo enako spoštovati, na Slovenskem mora biti slovenski jezik gospodar. Deželna samouprava mora biti popolnoma. kajti vsaka dežela sama najbolj pozna svoje zadeve, najbolj vi, kolika in kaka bremena more nositi. Le vojaštvo, kupčijstvo in zunajne zadeve naj bodo skupne, vse druge zadeve naj oskrbujejo deželna zastopstva sama. V Avstriji je mogoča le federativna ustava, ker edino ona more biti vsem narodom pravična. Volitve v državni zbor se imajo goditi iz deželnih zborov, ker neposrednje volitve ialijo deželno samoupravo, zato jib dežele nikakor ne morejo odobravati. Dobra deželna samouprava pripomore, da državni dolgovi ne bodo od leta do leta rastli, državi kredit jemali, narodom l lago-stsnje podkopavali in ljudstvu vedno više davke nakladali, ampak z varčnostjo in cenejšo upravo bode mogoče, davke sčasoma zniževati. Drugi del govori o politiki, ktera ima biti vodilo poslancem glede na posebne zadeve tržaške okolice. Obstoji ta del iz 10 toček, kterih vendar zdaj še ne moremo razglasiti. Za kandidate so bili soglasno postavljeni naslednji gospodje: za 1. okraj Anton Giacometti, za 2. 9 France Cegnar, za 3. „ Andrej Gustinčič, za 4. « dr. N a k i c, za 5. se kandidat postavi še le pozneje, ker je bil ta okraj v zboru prepičlo zastopan, za 6. „ Ivan Nabrgoj. Zbor se je vršil v najlepšem parlamentarnem redu, prvoaednik mu je bil g. .Nabrgoj. -- Rusi o Slovanih. Ko sem bil v 12. številki „Jadranske Zarije" razjasnil, kako morajo Slovani misliti o Rusih, dovoljeno naj mi bo denes povedati, kako Rusi mislijo o nas ostalih Slovanib. Tuja peta je rusko narodnost zatirala, kjerkoli je mogla, tako da Rusi do zadnjih dob skoraj nijso vedeli, da imajo še druge sorodne jim narode na svetu. Ker so pa vedeli zapovedovalci ruskega naroda, skozi i skozi tujci, da se začne kmalu tudi tu jasniti, izmislili so si zraven knute še drugo kolosalno basen, da bi zatrli po njej simpatijo ruskih do ostalih Slavjancv. Začeli so pisariti i govoriti, da so Rusi popolnoma drugačnega plemena, npgo mi, da so azijat-skega rodu, da je njihov jezik popolnoma različen našemu. Kedo ne ve, koliko se jo še lani govorilo in pisalo mej Nemci i Še celo mej Poljaki o tem! Ali Rusi so bili panietn.ji od njihovih sovražnikov. Oni so sprevideli, da ima slovanstvo nalog stopiti na javno poprišče sveta, ko so drugi narodi že odigrali. Zato so sprejeli radostno po neumrlem Kolarji vzbujeno idejo vseslovan-stva*) za svojo ter si prizadevajo vresničiti jo. kajti spoznali so. da združeni Slovani premorejo lehko svoje najhujše sovražnike, med tem ko v vednem razporu škodujejo svojim duševnim i materijalnim potrebam, — svojej slavi. Začeli so vabiti svoje najhujše sovražnike Poljake, naj se pobratijo z njimi, naj delajo složno z ostalimi Slovani a tih še dosedaj večina nij spoznala, da Rusi in ostali Slovani z njimi dobro mislijo, samo naj se prej iztrgajo iz tujih rok, kterim so se dali dosedaj sramotno božati ter naj združeni s Slovani delajo v dosego edinega smotra. — Ko je bil 1867. leta vseslovansk' shod v Moskvi, 7.1 ralo se je mnogo narodnjakov od vseh končin slovenskega sveta, vsi narodi razen poljskega so bili zastopani ter so soglasno z veliko radostjo sprejeli idejo vse-slovanstva za svojo. Tudi mej Poljaki se je že sedaj mnogo na boljše obrnilo. — Pri tem shodu so tudi Rusi izvedeli nadloge in težave turških in avstrijskih Slovanov, ter sklenili pomagati jim kolikor mogoče iz bede. Zato so se osnovali po vsej Rusiji in se še snujejo vseslovanski „blagotvoriteljni komiteti", kterih naloga je, širiti zavest med vse Slovane i zato jim tudi gmotno pomagati. Mnogo podpore so iz teh komi-tetov posebno od moskovskega dobili turški, kakor tudi avstrijski Slovani. Na čelu teh društev stoje najslavniši možje narodne stranke, kakor : Pogodin, Aksakov, Popov itd. Tudi o našem napredku ao začeli soditi — pa kaj bi o tem več govoril, čeatiti čitatelji so gotovo čitali Pogodinov list, ki ga je poslal predsedniku slovanskega komi-teta v Moskvi. *) Kolar pravi v eni svojih poeiij: Kdo »i d? Jas Rus. Kdo ti? Jaz Srb. Kdo d? Jas Ceh. Kdo ti? Jas Poljak jestera! — Pustite to, otrori moji. recite: Slovan! DOPIS. Iz slovenske Švice.*) „Kogar bog hoče pokončati, udari ga se slepoto." Stara prislovica a se dandenes resnična. Tako se godi nesrečni Avstriji. Ze od leta 1848 sem se izročuje v varstvo različnim ministrstvom; kakor bolnik, ki boleha na sušici, išče zdaj pri tem, zdaj pri onem pomoči in zdravila, vendar vsak slabše razumeva in poznaje bolezen, vsak ji daje slabše zdravilo. Sicer je pa ta razloček med Avstrijo in bolnikom, da bolnik bi srčno rad rabil zdravilo, ktero bi pomagalo — Avstrija pa od pravega zdravila nič noče vedeti. Ona ne mara za pravi lek zoper hudo bolezen, na kteri boleha, in je vsa zaljubljena v svoje nekdanje navade in stare grehe. Zastaran grešnik se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Prav take misli nas obhajajo zdaj, ko smemo brez daljnega pomišljevanja nad kratkovidnostjo naših državnikov izreči sodbo: da jim ni bilo nikdar mari, da pomirijo razne narode. Pričakovali smo prec iz pocetka, da razpusti Potočki državni in V3e deželne zbore; ta se je sicer zgodilo, ali — „pozabilo" se je razpustiti tudi brezglavni deželni češki zbor, ki zastopa le majhen del prebivalcev češkega kraljestva, ki je po vladnem pritiskanju in vsled krivičnega volilnega reda, kterega je skoval največji birokrat in centralist Šmer-ling tak, da žali z svojo eksistenco vse češko ljudstvo. Takim eksperimentom, s kterimi misli grof Potočki doseči porazumljenje, bi se pač iz vsega grla smijali, ko bi stvar ne imela še druzega pa prokleto žalostnega lica. Ni nam mogoče umeti, kaj je napotilo Po-tockija k temu činu, vendar naj bo to po njegovem lastnem nagibu ali naj ae vzroki drugod iščejo, to je gotovo, da v viših vladnih krogih jim nemore dosti mari biti, je li ljudstvo zadovoljno ali ne, drugači si nemoremo tolmačiti nepoštene igre, ktero vlada v porazumljenje svojih narodov igra. Tudi pismo ali circulandum do avatrijskeh zastopnikov pri ptujih vladah od očeta Beusta je prav original državniškega mišljenja Sicer bi pa od velicega saksonskega politikusa ne bili pričakovali tolike odkritosrčnosti. Dozdaj je bil navajen veliko pisariti pa malo ali čisto nič povedati, zdaj pa naenkrat celo kopo novic, cel program „novega" vladanja, s kterim misli avstrijske narode osrečiti. Se vč vstava ta mu je zvezda; ona mu je temelj, na kteriga hoče postaviti novi *) Po nakljočbi zakaanjeno. držami t bor. In da bi se tej ustavi nič ne moglo budiga primeriti, zato mora vstati brezglavni češki deželni zbor sestavljen iz zgoli vladnih mamelukov, kterih bog je Germanija. kterih sveto pismo ustava. Ta zbor, ki žali 6 miljonov Cehov, mora ostati, tla bi ne bilo treba revizije naše ustave, ktera še poštenim Nemcem ne zadostuje. — Na ljudsko mnenje se hoče apelirati, prav, ali kdor hoče ljudsko mnenje zvedeti in spoznati, mora dati tudi vsemu ljudstvu priliko svoje mnenje glasno izraziti, ne p& le enemu delu, drugim enako tlačenim pa usta mašiti. Sicer pa mislimo, da je pač žalostno znamenje, ako še zdaj ne poznajo opravičenih tirjatev avstrijskih Slovano. Iz „notablenkonferenc" ne bo nič, vendar hoče vlada v vedni dotiki ostati z narodskimi voditelji. Ti ljuba nevednost! Ali je Beust res tako neveden, ali se le hlini?! — In konec pisma mora biti, to se ve da, tudi malo strašilen za razkolnike, za to žuganje da bo vlada vedela renitente /e v lesenjačo na Dnnaj spraviti — ali vsaj da bo tudi brez njih lahko izhajala. Ti ljubi saksonski politikus! saj si vendar že nekaj let v Avstriji, pa si še tako neveden! Ali si spal ko je Giskra-Hrbstova klika, da omenimo le zadnje naše pritiskalce, pritiskala Slovane tako trdo na zid, da se je zid razdelil, in zopet prit iskalcem pred nosom združil . ko so hoteli skoz vrzel za Slovani — tako da smo ostali \sak na eni strani zidu? Dosti izgledov bi lahko navedli iz zgodovine, kake rezultate je doseglo despoticno tačcnje v j vseh časih in pri vseh narodih, ko bi državnega pravdnika ne bilo. Le toliko še h i koncu: tlačdi so nas in pritiskali na zid. ali šli so prej ali pozneji vsi rakom žvižgat, 1 Slovani pa so še tukaj in sicer krepkejši j ko kdaj; in tako se tudi sedanjemu nazovi-liberalstvu zgodi, da počene v prah in da ; pojde čas in zgodovina čeznj na dnevni red! In kaj pa naj se mi iz tega zadnjega prevrata Potockijevega ministrstva učimo? Alfa in ornega vsega nauka naj bo: Zloga. Zloga doma in z Cehi in Tirolci. Vse sile se morajo napeti da zmoremo pri prihodnjih volitvah. Vsacega poštenega narodnjaka sveta dolžnost je, da dela po svoji moči za srečen izid volitev. Ne strašimo se, ako bi tudi vlada hotia na nas pritiskati, to naj nam bo le še v večjo spodbudo, da bomo toliko bolj delali za sveto našo narodno reč-Mi smo pošteni in vdani Avstrijanci, in ravno zato naj nam bo prvi pogoj: vse za dom, vero in cesarja. Pustimo zdaj vse drugo na stran in delajmo da bo po prihodnjih volitvah večina deželnega zbora v Ljubljani in Gorici narodna, da spravimo može trdnega značaja in neodvisne. V Trstu in Gradcu 6e da kolikor toliko tudi narodnjakov v deželni zbor spraviti. In potem bo dolžnost poslancev se zjediui'i s Cehi in drugimi Slovani in Tirolci in tako vlado prisiliti, da bo vendar enkrat pošteno mislila na račun z narodi, ne pa da bi dalje s praznimi operacijami vodila za nos vsacega, kdor ji zaupljivo pride naproti. DROBTINE. * (Moringa) ne '»ode več v Trst nazaj, vsaj tako se govori; ker ta „liberalni" gospod nij bil Slovencem nikdar pravičen, torej nijinamo prav nobenega vzroka žalovati po njem. * (Nesreča.) Gospod Jaka D i v o. kor.ir v Kopri, našel je v 77. letu. ko je bil 4. t. m. po opravkih v Trstu, nesrečno smrt; padel je namreč blizo stare mornarske vojašnice iznad gornje ulice na doljno. Previden > sv. sakra-mrnti, je že tisti večer ui. il. Nekteri sicer trdijo, da je bil napaden; dasi tega ne vemo. to je gotovi da denarja, blizo .">OU :_'!., Uiere je iuiel nesrečnik pri sebi. niso našli pri njem. Velicustntga sprevoda vdclcžilo se je nad '>0(10 oseb. * (Vladni list pred porotniki ) 2.*». t. m. pride pred porotnike profesor Coglievina. vrednik tukajšnjega vladnega lista _()sservatore TriesMuo." Toži advokat dr. De l{iii v imenu mestnega svetovalstva zarad pregrehe kiiveg;t obrekovanja. * (N V. cesar) je imenoval g. bar. Petrinoa za ministra kmetijstva, g. Ilolz^ethan-a za ministra denarstva in g. Strem;>yer-ja spet za ministra >ika in bogočastja. Za ministra deželne lu.iinbe na mesto \\ idmaua še ni nikdo imenovan. Vse to imenovanji kaže, da Slovani od tega minister-s;va nimajo se ničesa pričakovati. * (Za španjski kraljevski presto v) je odmcnjeii pruski prinr. Zoper to se vzdiguje vse franeosko t-asopisje, ker se Kram ozi boje. da bi jim bil hohenzolierski kral| v Španiji luvaiei1 sosed Ako se stvar obistini, bode Francoska poklicala svoje diplomatično posrednike iz Berlina in iz Madrida, in razpor med Prusijo in Francosko bi gotov bil. * (Izjava slavnega hrvaškega škofa Stros-majerja) v nekem angležkem časopisu, v kteri se upira dolženji, da bi kotel Hrvate k pravo- i slavni veri in tako k hrvatsko-srbskemu verskemu edinstvu privesti, in v kteri baje nasprotno trdi da hoče Hrvate izobraziti in s tem vpljivati na Srbe, da t:.ko tudi oni katoliki postanejo, dalje, da je samo zato ustanovil zagrebško „katoliško vseučilišče- — ta izjava je naredila nov žalosten razpor med Srbi in Hrvati. Srbski časniki obžalujejo, da Strosmajer, kterega so čislali, kaj ta cega namerava ter izrekajo, da se hote svoje pravoslavne vere držati,, da je vsaka religijozna propaganda dan dene« prazna in neplodna nakana. Ob enem pravijo, da je to objavljam« Strojma-jera pri Srbih nemogočega storilo Kratiti narodni časopis „Zatočmk* pak ne veroje, da je on» izjava istim ta, ,ali pa vsaj ni prav prevedena mod ?vet Prišla. Magjaronski časopisi, na pr. »Sloga" in „Nar Nov." se pa veseli To poslednje je a*j-bolj značajno, tem ljudem je vsaka nesloga in vse prav, kar bi utegnilo Strosmajerju, kot vodnika narodne hrvaške stranke škodovati. Zelo bi kilo v korist jugoslovanstva želeti, da bi se vest o tej izjavi ne obistinila. (SI. Narod.) * (Izid volitev 0 Na Staj trškem so iz velikega posestva izvoljeni za deželne poslance ti-le "g.: Grot Ateins, vitez Kameri, žL Konrad, bar. llackelberg, bar. Hamer-Purgstall, bar Kel-lersperg, grof Kotulinski, M. Lohninger, baron Maudel, Neupauer, Pauer in Wachtler; tedaj sami liberalci. Na Kranjske in so izvoljeni v velikem posestvu Dežinan, Kljun, Wurzbach , Mar-gheri. Rudež, Thurn, Langer, Apfaltrern, Aleks. Auersperg in Savinšek; tedaj tudi sami ustavo-verneži. Tretjina velikih posestnikov je volila narodno. Na zgornjem Avstrijskem so privolitvah po mestih večidel zmagali liberalci. Ravno tako na Koroškem, na spodnjem Avstrijskem pa so zmagali konservativci v velikem posestvu. K kmetijskih volilnih okrajih v Avstrijskem pa so povsod prepali liberalci V C e s k i so spet voljeni sami deklaranti j in skorej vsi coglasno. Na Moravsk eni so tudi voljeni mnogi j deklaranti, in sploh so voliltve izpale tako, da ; imajo Nemci saiuo nekaj glasov več, kar vsled j krivičnega volilnega reda skoraj drugače biti ne. j more. (Iz Dalmacije) je dožla vesela novica, da so narodnjaki pri volitvah kmečkih okrajev za deželni zbor razen dveh okrajev povsod zmagali. Zdaj je za gotovo pričakovati, da bode večina v zboru narodna. , ((gospodarska šola.) za učitelje na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem, Primorskem :n v Dalmaciji bode letos od 16. avgusta do "24. septembra t. I. v Gradcu. Iz Kranjskega boae slo v to ;-"io osem učiteljev iz dežele. Vsaki dobi povračilo za pot tje m nazaj (po železnici za 3. razred, potem pa za čas ined po'jo in za čas učenja še na dan 2 gold. av. vr. rri nastopa potovanja dobi vsaki povračilo za pot do tje in tretji del šestt denskega zneska od c. k. vlade na roke, drugo pa v dveh obrokih v Gradcu). Prositi v to šolo smejo samo učitelji z dežele; učitelji mestnih šol. realk, učiteljskih izobraze-vališč itd. sinejo, kolikor bode prostora, iti kot gosti na svoje stroške v to šolo. Vlada bode z dogovorom deželnega odbora in kmetijske družbe rešila prošnje. Prednost bodo imeli učitelji iz tistih krajev, kjer se napravljajo ali kjer se pričakuje, da se bodo napravile gospodarske u a d a 1 j u j o č e šole; dalje bode ee oziralo na tiste učitelje, kteri še niso bili ▼ tej šoli na Dunaji; vendar se tndi ti s tem ne izključujejo, ker teh nc sme biti čez tretjinko v letošnjo šolo poklicanih. C -Ne obupaj.- (Spisal J. Košir.) O40 Na polji kmet c obrazom znojnim dela, Še nekaj dni, pšenica bode zrela. Al' huda ura pride, vse ma vzame! Oj boren kmet — imel boš prazne hrame! Nemara kmet potem zato ne seje? Da postopati mu je pametneje? Da, seje tudi, kakor prej marljivo: I kaj bi ne, ker ima plodno njivo? Vsaj vendar up v prihodnost mu ostane: Nemara da obilno se nažanjc; Ker ni je vsako leto ure hude, Da bi mu pokončala mnoge trude. — Na polji Slave narodnjak se trudi; Kot kmet na polji, on poti se tudi: In snoj njegov je grenji, kot kmefvalcev; Tud mnogo več on ima nasprotValcev. Se črna nehvaležno^ se pridruži. Da zraven mu življenje tozno kiiži; Ker narodnjakov redka ni i osoda, Za trud jih vroč, udarja le nezgoda. A kdor bi tega zbal se, je okoren; Usaki sapici je oii pokoren: Enak je kmetu, ki bi pustil setev, t'e enkrat *oča mu pobije žetev. Razprava o zakoni:. Modrijani starodavnih časov, kterib neu-mrjoča dela so se ohranila še do današnjega dne, čitali so svojim učencem na pergamentu pisane razprave o različnih predmetih, ter s tem dokazovali dušne svoje zmožnosti. Bog ne daj, da bi se jaz v obče prišteval modrijanom, dokazati pa vendar hočem, da bi se svetilo med istodobnimi modrijani, ako bi jaz takrat živel, tudi moje une. Torej na delo ! Zakon, predragi čitatelji ! je po mojem mnenju tisti blažen stan, ki ga človek najlaže doseže in kteri mnogokrati zlasti možem življenje greni. Tukaj naj omenim, da je bil svoje dni zakonski stan na sveta oajveselejši. Da pa sedanji zakoni tej prvotni obliki vefi ne zadostujejo, tega si nijso sami krivi. Ta dobra lastnost se siccr zakonskemu stanu tudi zdaj ne more odrekati, razlika jc k večerna t«, da so se ga v starodavnih č-isih veselili poročeni samiy zdaj pak se ga veselijo drugi ljudje. Za ljudi, ki še nijso poročeni morali bi imeti pripravne nauke ali gimnazije — za poročene pak samo visoke šole. Znamenito je o tem stanu, da človek v njem ne more napredovati, zmciaj bi v njem potreboval kakega nčitelja, ako hoče, da ne zaostane; za sedajno dobo bi to bila res neprecenljiva stvar. Pripravni nauk morala bi pred vsem dragim biti ljubezen. K ljubezni, predragi čitatelji, pa je najpopred treba dobrega želodca; kajti star pregovor pravi: „da ljubav strada", torej se ne more lotiti ljubezni, kedor ima slab želodec. Zelodcc je torej glavni faktor pri ljubezni, zato gleda vsak mladenič, preden se zaljubi, ako ima dekle mnogo premoženja. Kder tega nij, tam. se ljubezen rada ne mudi. Kder pa fant zna za premožno dekle, tam se prilepi, kakor pijavica» a zastonj bi bil ves trud. odgnati ga ed tega mesta. Vedenje tacega ljubljene* je pravi gorko-mer; po njem sc lahko spozna ima-li njegova ljubica več ali manj stotakov. .;< Ako bi sc ljubice premoženje znižalo do ničle, padla bi tudi njegova Ijnbezen kakor blisk. ' *(Ix žnieaberk») ■» doljnem Kranjskem •e *' L. Ztg." poroča strašna nčsreča: «2 julija popoldne je nastal strašen vihar, ki ie kozolce podiral, drevesa s koreninami izruval m lomil, strehe odnašal- Začela je FK>tem toča it., ki jt pol e in vinograde stražno ©pustošila. Skoda je neizmerno velika." (t Jožef Vojsk) kaplan v Vurmbergu je te dni umrl. Našli so ga mrtvega v hosti, kjer g» je mrt»ud zadel. — Rajnki ie bil eden nsj-večih originalov slovenske Štirske. Bil je goreč rodoljub, kakor mu jih ima med našim narodom malo para, poleg tega je bil pa radikalen v vsem •vojem mišljenj', strašno močan, hraber in pogumen, enak vitezom is srednjega veka. Ptujski in ljutomerski nemškutarji so se ga bali kakor hudič križa, vsakega je kurja polt obhajala, ako je Vojska na samem se sprebajajočega, z velikansko porjačo oborozr.neg* srečal. — Orožje je zelo „špogal", imel ie dvocevko, pištole, revolver, ostro nabruseno sabljo, vtč nožev, vsake vrste palice i. t. d., se zmirotn sovražnikom našega naroda grozeč. Vel k respekt pred Vojskovimi pestmi je imel dr. Francek Strafella v Ptujo. Pri zadnji Hermanovi volitvi se ni Vojsk tnakil oii dr. Stia- i felle, zmirom mu je bil za angeljvarha n» strani ali pa za hrbtom, in naš dr. Štratella sicer najhujši in škandalozejši kričač proti našemu narodu, se je tako mirno in tiho zadrž d, kakor malo dete na sv. Miklavža v»č«r. kader mu parkelj žuga ga v koš pobasiti. - Naš Ji.že Vojsk je kakor pravi Slovence iuiel \ voliki ceni vinsko kap'jico m bil jc po staro-slovatiski šegi skrajno gosto-ljuben, posebno pa za dijake. Bodi mu zenljica lahka! — Tako smo čitali v „Slov. Narodu." Gosp. Vojsk ni bil le zvesti naročnik „Jurja « pušo" in „Jadr. Zarje", ampak prizadeval si je tudi naše liste priporočati, in pisal je nam o priliki : „Kot kaplan imam sicer pičlo denarja, ven-„da> za slovenske časnike rad tudi zadnji formi „dam, in to je dolžnost vsacega duhovna, da na-,rodne iište duševno in materijalno podpira. — „Nemškiitaijem to se ve da kaj tacega ni všeč, „vendar jaz se jih toliko bojim, kot Rus Turka. „Živila Slovenija." (Javna zalivala.) Matici slovenski jc 15. junija tega leta došlo sled» če veselo naznanilo : „Štejemo si v čast, da moremo slavnemu društvu naznaniti, da se je gosp. luu Z u ž a, veliki posentnik i bivši deželni poslanec v Grižah pri Žalcu, zavaroval pri vseslovanski „Slaviji" tako, da od 1500 gold. zavarovanja na smert po nje- frovi smrti 500 gold. pripade Matici slovenski.— ilavni zastop vzajemno zavarovalne Praške Banke „Slavi ja* \ Ljubljani 14. rožnika 1870 — Crny L r." Slovenske Matice odbor si šteje v sveto dol/iiost. to redko in posebno djanjc ne le naznaniti slov. občinstvu, ampak tudi gosp. Iv. Zuži Sfčno zahvalo izreči za njegov velikodušni dar. On bor Matice slovenske v Ljubljani 16. junija 1870. I)r. E. II. C os ta, prvosednik. A. Lesar, odbornik in tajnik. * (Vzajemno zavarovalna banka -Sla-vija*.) V Istri so prev/eji zastop „Slavijo- naslednji gospodje: France Čuk, trgovec v Dolini; Gnstav Grosman, učitelj v Osna; Ivan Benko, učitelj ▼ Pasji vasi; Anton Žajaela, duh. pom. v Šterni; France Matičič duh. pom. v Završji; Franjo UrŠič, učitelj v Žiminji; Jože Lilek, duh. pomočnik ▼ Kanfinaru; Tone Cargo, učitelj v Vrbanu; Ivan Zivko Mrgolič, pop v Sajinah: Ivan Ljubotina (Srb), trgovec v Perojn ; Anton Pavlin, učitelj v Medolini; in Franjo Stniad, učitelj v Valtuzji. Živela slavjanska vzajemnost! * („Slovenska Taiga") zbirka dramatičnih del in iger, ktero izdaja dramatično društvo, je zopet prišla na svitlo v 5 vezkih. S to zbirko jc ustreglo društvo prav izdatno potrebam slov. čitalnic po deželi, kterih nektere prav marljivo gojé dramatično umetnost. Predno se ozremo na nove vezke, naj na kratko omenjamo poprejšnjih " vezkov. 1. vezek: Priročna knjiga za glediške diletante, posebno za ravnatelje igiokazov ter prijatelje slovenske dramatike sploh. Prav živo moremo priporočali to knjižico posebno vsem tistim, kterim je namenjena v prvej vrsti. Na 172 straneh podaja piav zanimivega in poduenega blaga obilo v 4 razdelkih, ki obsegajo te-le članke: .Zgodovina glediške umetnosti pri raznih narodih", s posebnim ozirom na Slovane, podaja na 52 straneh prav zanimive črtice o razvoji dramatike; daljni članki so: -O važnosti gledišča sploh, posebno pa narodnega". — „Je li res težko. napraviti diletantiško gledišče?" — „Dramatično društvo in njegov namen* in „pravila dram. društva. — Drugi razdelek podaja praktične navade, kako rtvnati pri .»tavljenji in vzdržavanji diletantiškega gb-disča v eLnkih: -O napravi gledišča"; „o razdavauji nalog": -o vajak*: „o mimiki"; .<• deklaniaciji na gledišči in pri besedah": „o oblekah in oblačenji"; .o oblekah in oblačenji"; „o ličenji obraza ali maskov.uiji". - I V tretjem razdelku nahajamo: _Govoi pri zabavi po prvem obenem zboru dra.vi. društva" : „prolog pri odporu gledišča" in tri dram. prizore posebno pripravne za slavnostne predstave, namreč: „Ro-doljnhja zmagaa-Slovenija oživljena"; .Krst pri Savici*. — Četrti razdelek obsega: „Imenik slovenskih glediških igi okazov", ki utegne posebno ustreči čitalnicam pri izbiranji iger. in „pregled krajev, kjer so se že igrali slovenski igrokazi". Ta bogati in mnogovrstni obsežek bode gotovo najbolje pi¡poročal to knjižico, kterej je cena le 50 kr.' 2. vez« k: -Cltra". Vesela igra v 1 dejanji po češkem. -Na mostu". Burka v I dejan ii po česk. (>be igri ste bili žc igrani z dobrim vspehom. o. vezek: „Mlinar in njegova hči." Žalostna igra v 1 dejanjih po znani nemški igri. 4. Vezek: -Dobro jutro". Vesela i dejanjih, spisal «Ir. Fr. Cclestin. Ta igra nam podaja v prav lepem jeziku v vozanej besedi boj ženskega srca med emancipacijo in ljubeznijo, ktera zadnja slednjič zmaga. Igra se prav lopo bore in se bodo tudi igrana prikupila, če je glavna naloga v dobrih rokah. Potrebnje ta zanimiva igra le .'i moške in 2 ženski osobi in se da piav lahko predstav-Ijati. 12. vozok. .Klobuk". Vesela igra v 1 dejanji po francoskem poslovenil V. Mandóle. Prav dobra, komičnih situacij polna igra, ki se bode po-sebno dobro dopadla, ako jo komična naloga sluge Timoteja, glavna naloga vso igre, v dobrih rokah. Potrebuje igra '.'< glavne inoske in 2 ženski osobi in 2 manjši moški. — .Tičnik* Opereta v 1 dejanji. znana po lepej inuziki dr. Benjamina I pavea od predstav v Ijiihljanskej čitaiii" i in na ljubljanskem gledališču. Libreto, akoravno sam za-se nima posebne vrednosti, utegne vendar zanimiv biti v enem ali drugem oziru. — Iz navednega je videti, da dramatično dru>tvo prav vspošno dela na polji slovenskega dramatičnega slovstva, ter skui t ustrezati v prvej vrsti potrebam slovenskih diletantiških odrov. Ta delalnost pa bode še veliko bolj izdatna, če bedo našlo društvo isto podporo od slovenskih domoljubov, ktero gotovo zasluži njegova važna naloga. (Na prodaj imata „Slovensko Talijo* r, Trstu: Schimpf; v Gorici: Sobar.) — a te )e v zakonu na kupe — č)o*ekn mnogo bolj škoduje, nogo žalost. To je torej uzrok, da moz kakor mo<"neja polovica vzame radost na sebe. žalost pa veliko-dn-no prepusti slabši svoji polovici — za privatno rabo. Pri vsem tem pa je zakonski stan vendar prekrasen in tudi človek brez veljave dobi z njim veljavo, kajti brž po poroki mora biti blagajnik. Najpred mora plačati čestitljivi svoji soprogi ju-trni dar — potem pa pridejo otroci, — tem tudi mora biti odprta njegova blagajnica, a k temu še brez dolžnih pisem. Zatorej pa zakonski stan šteje tudi neizmerno dosti nesrečnefcev. kteri si neprenehoma lase z glave trgajo, a od tega izhaja da vidimo današnje dni toliko gospodov soprugov, ki so plesasti. Zakon je tndi takov stan, kteri se ne da lahko rszvezati inači. «ko eden od drngega ne pobegne. Prav za prav bi pa zakonska zveza morala trajati na veke, da! še celo po smrti Za-torei se je danes v Indiji običaj, da se mora vdova na grobu umrlega svojega moža živa peci, dokler se ne speče. Pri nas civiliziranih narodih je že davno ta krutost ininola — pri nas vzame si vdova ne dolgo po smrti svojega prvega moža, drugega — in t a se speče. Vsdei -1 3- Cenik različne robe v Trstu. Franko kolodvor Trst Zaganice kranjske: «d 10 do 14, 1200" po f. 60 do f. 65 , 8 , 9 850 . , 40 . . 45 akuTte 1200 . . 30 . .35 remi,i •/, nemiki . . 45 . #50 Zaganice štajerske: od 1) do 14, 1200 po f. 65 do f. 75 .4, 9 850 a • 45 . 55 aknrete 1200 ■ • 45 _ „ 50 remiji francoski *¡3 e i. 50 M , 60 Žaganice koroške: od 10 do 14 1200 po f. 90 do £ 100 . 8. 9 850 n • 60 » , 70 aknrette 1200 P • «i0 • . U6 semlji */, benč." n m 70 * » Moka I Kaiser I*> U f. 50 kr. cent II fein • . M 10 • 50 » _ n III mezzo . . n 9 50 n Anszug . . * 8 T 50 » tt _ T> ' • m 8 rt — 9 n Otrobi......• . ti 3 20 n Fežol rudeči . . • . m 5 . 70 99 „ zeleni .... n 5 n 25 It M „ rumeni .... m 5 n }5 _ 91 „ kanarin. . • . (i i« 50 »» N „ kokes..... t; — f) 99 Slive......... 7 50 99 Maslo........ 52 50 99 Slanina (špeh). . . . v 3i; n — -- 99 Seno konjsko. . . . n i 80 » 19 • kravje..... i _ 00 • Slama boljša .... i * 80 99 „ slabeju .... i n 60 _ n Krompir...... 2 * r>o - 99 Loterijne srečke V Tistu, '.>. julija : 8-2 7 3 14 10 81 V Berni, 12 87 64 4*> ')■> Listnica Vrednistva. Cc. gg.: Mir. K. v Planini: Hvala ! Malo sicer, vendar v e č imamo aaročnikov v Planini, nego v — Ljubljani! — Ft. Str—e v Mariboru: Vam iz Brca radi. — And. Klslt—r v Laškem trgu: hvala! — dr. Mir. Dr—č v Karlovru : hvala! Vaša čitalnica 5 iztisov, ljubljanska pa — 000! ! Zitilt Ljubljančani! Razglas. Z naj visim sklepom od 23. maja r. 1. so se zdatno povišale plače za žandarje od 1. julija 1870 dalje. Od omenjene dobe dalje znaša plača stražmojstra 500 gld., postajnega voditelja 400 gld. in pravega, kakor tudi žandarja na poskušnji 300 gld. vsako leto. Razen tega dobiva moštvo vsako leto 40 gld. za obleko in oborožbo. Zadnjič se jim bo, če so nad 24 ur v službi izvan kraja, kjer stanujejo, in sicer stražmojstru 50 kr., postajnemu voditelju in žandarjem 40 kr. preskrbnine dajalo. Ker ima to povišano plačilo vzlasti namen, izobražene in rabljive može iz civilnega stanu za krdelo pridobili, in može odpustnike in reservnega stanu za vstop v žandarmerijo nagniti, tedaj se občinstvo na to opominja, in opazuje se, naj se niii častniki in vojaki reservniki, potem brambovci in osebe civilnega stanu, če so voljni stopiti v žandarmerijo in imajo potrebne lastnosti za sprejetje, oglasijo za take službe pri zandarmerijskih postajah, ktere so najbliže njihovemu stanovanju. Pogoji za sprejemanje so ti-le: ■a) avstrijsko državljanstvo, starost najmanj 21 let, c) neoženjen ali udovski stan brez otrok, •d) telesna krepkost, ktero mora potrditi viši vojaški zdravnik se spričalom. znanje nemškega in deželnega jezika, kakor tudi branja in pisanja, '/) neomadeževano poprejšnje življenje, oziroma negrajano vedenje med doteklo vojaško službo, g) naposled zavezanje, štiri leta v žandar-meriji služiti. G. k. deielno nameatnikvo v Trsta. DraHvo slovaosklli mllnarfev «« žn^uftD^iiiliiBj baroka v (Pragi je započelo 30. sušca t. L svoje delovanje z veliko vdeležitvijo ndinarjev ne >amo s Češkega, Mora ve in ¿lezke, ampak tudi iz Jugoslovanske. Pravice, ktere banka „Slavija" temu društvu daje. so: 1. Mlini in enaki zavodi store popolnoma samostojen i lasten oddelek. 2. Konečni dobički, kteri se po zavarovanji mlinov in enakih zavodov proti škodi ognja dosežejo, bodo se razdeljevali verno in pravično na podlagi pravil le med člen»» tega društva (društvcnike) 3. Ako se naredi zavarovanje na podlagi razumne cenitve, izplača se vsaka škoda, ktera bi se zgodila p*o požaru, popolnoma i ne da bi se kaj odtrgalo. 4. Premoženje društva slovanskih mlinarjev, oskrbijuje poseben pregledni odbor, kterega voli »bčni zbor členov četrtega odbora i se mu tudi pridruži zbor mli-narskih poverjenikov. Iz priglasov i mnogih dopisov, ktere še denaMiji dan na naše objavljenje o ustanovljeno posebnega oddelka za zavarovanje mlinov dobivamo, kaže «Vm dalje, tem jasnejše, da so bili mlinski zavodi za neprimerno visoke premije zavarovani. Da bi tedaj opravičenim zahtevam enkrat za vselej bilo pomagano, vzela sije „Siavija- za nalogo, vstreči opravičenim tirjatvam, talite-vajočim „ c^pselmepflUaza zavarovanje mlinoT^^ tolaži- se z gotovim prepričanjem, da ta misel, ktero je -SLAVIJA" zbudila, imela bode blagodarne uspehe tudi za druge mlinarje slovanske. Poživljamo tudi vse gospode, kteri se ali še niso priglasili, ali pa se jim zavarovanje koncu bliža, da bi ne odlašali glavnemu za-stopu banke „SLAVIJE- v L j u b 1 j a ni svoj pristop kar najprej mogoče obznaniti, premislivši, da so mu letne premije tako primerjene, da nobena druga zavarovalnica nižih ne ponuja. Le z gromadno vdeležitvijo i po služnosti zagotove si gg. mlinarji najboljših uspehov. Svoji t svojim vsi za pravico Živila slavjanska vzajemnost! V Pra«ii, 30. sušca 1870. C¿/o Vili za si a» p za slovenske desete v Ljubljani Sjjitaltke ulice h. ¿t. (J'¿'J. _ __Jan. L. Cerny a- r. velika zaloga specarijskih reči, kcaičaih izdelkov i zdravil aa debelo. nn ntti Hiebcki za hI,f lilo i prsa zoper kašelj. IHUIUIU, Po morejo (jot..m. K',.u>ur ne /jomorejo. temu se povrne d*i,ar. — Ti iz\ i-;ni hladilni hlebčki so posebno za prsne bolezen, k:-r sestavljene so iz raznih zelišč. Posebno dobre so za nahotl in hudi otroiji kašelj i sicer precej v začetku, kakor tudi pozneje, ko je postal kroničin, zoper sušico, ko se je š« le začela, ;oper bolezni v grlu sploh i posebno take. ktere glas človek i jemljo i kvarijo: posebno dobri so tudi za ljudi, ki iuiajo pretesna prsa i kteri se ne morejo več ozdraviti. 1)«« „.'..„ ne sme je manjkali n nobeni rodooim. UtUzillla Jj to »e precej lahko vsak madež, spravi iz obleke suknene ali plat nate, svilnate itd., in pri t en kar nič barve ne spremeni ta^a obleka, naj bo se tako dc-likatna. / 1«mnf|f /»Kmov/Vi. Ta "ement se prime vsake IjClUtll L fp,-.^ dekla, porcelana, rudnin, elesa itd. Velika zaloga Vod H¿\ ko ar ur i h, 'atuliannvih iz Salesa, Hafnerjevih, Vižkih, Pulnaverskih, Seitershih, Saidéicevih, Gltichtnberških, Pel Franikih itd. itd. Brizglje Itikardoee, ki pumapaju gotovo ud- sestavi profesorja Rikoraa (najslavnejšega zdravnika skrivnih bolezen v Evropi). — Zdravilo je od danes zanaprej boljše za bolezni na spolovilih in scavilih. — Ozdravljajo vneto žlemnato kožico, kjer imajo take bolezni sedež, brez vsneega slabega nasledka. Sicer pa je tudi nator* tega zdravila, ki je sestavljeno iz mamili zelic, porok, da je brezikudno. f7n /»liilirkot' Kova iznasba akustične trombe £jd. glUIlOM. -a gluhe od Abrahama. — Te trombe presegajo vse to, kar se je do zdaj iznašlo o tej stvari. Tromba, ki se dene v uho brez bolečine, ima samo en centimeter obsežka, vendar ta majhna tromba napravi, da človek slisi prav dobro. O sobe se sploh potem lahko pogovarjajo i šumenje po ušesih jim izgine popolnoma. Sploh ta iznsšba zatre vse mogoče nesreče, ktere ta strsšna bolezen vzrokuje. Dobiva se samo v Trstu pri Zauetti. Olje iz jeter rib polenovk, sestavljeno z jodom t železnimi deli. To olje prav lahko jemljo odrastli i tudi najbolj nevšečni otroci. V kratkem se človek popravi in oživi tudi najbolj slabe natore. Otrokom odvrača in ozdravlja rakitike in bramorje in posebno dobro je tudi za očesne bolezni. Služi posebno še takrat, kader navadno olje iz jeter polenovk nič več lic niore koristiti. I/.. J zoper zlato žilo i ta čutilo, slavnega & profesorje Giacomina v Podani, u že 30 let potrjene. 83.000 ozdravljenih ljudi je zadostna priča, kako dobro je to zdravilo, ktero se je 30 let rabilo za zlato žilo, zaprtje, hipohondrijo, srčno utripanje, pokvarjeni žclodec itd. Izleček zoper mrzlico t. stopnji, i za bolezni, ki izviralo iz tega. Gotov po-mocek. — — To zdravilo, edino tvoje vrste, pomaga vsacemu, ker naravnost zatare korenine bolezni. Na tisoče ljudi, ki so se več mesecev zastonj ozdravljali tako, kakor zahteva zdravniška vednost, priča, da jim je samo to zdravilo podarilo ljubo zdravje. T) ~ 1 r/Q|y« zeleni amerikantlci Metzoo zoper trganj*, ■DAlAiMII reumatizem i vse bolečine ki izvirajo iz njega, zoper trganje po udih, pntiko, zateklim», tresenje, bolečine v itegnih, kitah in udih. Vf „11 „-„V, od SeidlUza, nov, um debelo i Moilov pran na drobnof. to k. jutu«. Pagliano, 'J, op iz Flor en za, na débelo in a* drobno. c;pftn dr. Honlaja, hladi ven prani, sestavljen iz Jr čveterega sadja, ozdravlja hud kašelj vsake vrste, tudi otročji, vnetje grla, prs, želodca i vse tak* bolezni, ki izvirajo iz prehlajenj« i so vnetljive. — Posebno dober' je tudi z» glas, i zato se priporoma vsim pevcem i pridigarjem. V in rt zoper 1 V 1UU Par i.m. — Got revae od dr. Gotov poaoček. Andurana iz Gi&vne zaloge: V Mantovi, Mateicich. — V Gorici, Pontoni. — Na Reci. Catti in Prodam. — V Veroni, Castrini. — V Pulji, Wassermann. — V Rovinji, Angelini. — V Kopru, Elia. — V Karfu, bratje Collas. austr. Llovda v 1'rstu.