Ljubisav Markovič
(Nadaljevanje)
Ceprav na v:sji ravni, Imamo to isto zakonitost tudi v prime-ru nukiearae energije. Sijajal ekonomsko tehničn; vzpon, ab-stoj močnih »pagonskih strojev« v močnih elektritnih centralah je vsekakor pogoj za njeno od-kritje, to je za njeao praktično »osvoboditev«.. Toda samo po enl stram. Po drugi strani — potre-ba samib strojnih orodij, orja-&ki obseg njihove uporabe In nadaljnje izpopolnjevanje, to je po;reiba. da ima nadaljnje revo-lucioniranje strojnega naeina dela svojo ustrezajoeo tehnično podlago v novih in mnogo moč-nejših »pogonskih strojih«. Upo-žtevajmo tudi to. da je bii na-pravljen velik umsk: in mate-rialni napor na tem področju z nsmenom, da '01 do-bili »strojno orodje« posebne vrste in nepoj-inijivega učinka ~ atom&ko bombo! Izhodna totka tud^ v tem primen n: bilo orodje. k; poganja«, temveč crodje, ki »de-la«.  to  )e  vojno  orodje.
Družbena protislovja. ki so » danih pogojih dovedla do pojne. pa 30 samo pospešila praktični pojav nuklearne energije » dnevni svetlobi. Njen pojav pa, kakor- smo pripomnili, je bil pripravljeji, a je tudi postal po-goj nadaljnjega vzpona družbe-nih proizvajalnih sil, ali bliže r— nJihovega najbolj karakteri-stičnega dela, strojnih orodij. Dejansko jo potrebuje veliko Stevilo raznovrstn:h strojnih orodij, katerih množina ne-pregledno raste z mnogim" no. vimi tovarnami in raznim; in-etalacijamt... z vse širšim za-mahom splošne industrializacije v svetu. Nuklearna, kakor tudi druge vrste energija, k; so na vidiku, je rezultat nasprotja te-ga zamaha v ekonomskem gi-banju m preeej omejene osnove v klasičnih virih energije — premogu, hidroenergiji. nafti in lesu. Nuklearni reaktorJi in druge instalacije oto njih so najprej realna potreba zelo raz-vitega strojnega načina dela v gospodarstvu zaradj industriali-zacije ali nadaljnjega industrij-Bkega — in družbeno ekonom-skega — razvoja, ki zajemasko-rai   vse  države  na svetu.
Nuklearni reaktor pa ni samo močan vir pogonske sile. Po evoji naravi je neprimerljivo bolj, kakor je v svojem času bil Vattov parni stroj z dvo-stranskim taktom univerzalna strojaa naprava. Je orjaški pro-izvajalec energije, v določenem smiilu neodvisen od naravnih pogojev, razen tega pa tudi pro-izvajalec strojnih orodij — raz-nih izotopov, nosilcev določenih žarčenj s širokimi možnostmi uporatoe v industriji, kmetij-etvu, medicini .itd. 2e doseda-nja praksa, čeprav je še v po-vojih, dale v tem pogledu take rezultate, ki jih prej nitt slutiti nismo mogli.
Nuklearni reakfcorji, karterih gradnje se čedalje bolj loteva-Jo, kar je razumljivo, v raznih državah, potemtakem niso samo pogonskj stroji velike sile, tem-več tudi nujna prvina sodobnih proizvajalnih sil, mehanizacije jn  avtomatizacije  raznih dejav-
Stroj za opravljanje dela
TEMELJNA  PRVINA  STROJNIH  NAPRAV
jTečoi politične ekonomije
nosta v gospodarstvu in izven njega — v človeškem žlvljenju spioh. Zato pa ustvarja tudi nuklearna energija novo indu-stnjsko revoJucijo »atomsJte eies prav zaradi svoje univer-zaloosti — kot neizčrpni motor mcKiernih strojndb na^>r»v in nj«n vsestransko uporabljivi de-lovni  del.
c) Transmisijski mehanizem .. je tist: del vseh strojnih naprav, po katerem se prenaša giba-nje ... od pogonskega stroJa do strojnega orodja. Ker en pogon-ski stroj g;blje več strojaih oro-dij, služi ta mehanizem tudi za razvod tega gibanja nanje. Pri tetn pogosto naitane potreba, da to gibanje reguhramo, a prav tako, da ga prevajamo iz ene smen v drugo — na pnmer Lz krožnega v vodoravno ali nav-pično. Ah pa ie potrebno pre-vesti gibanje iz aižje v višjo napetoit in obratno, kakar Je to pn elektnčni energiji. Trans-misijsk: mehanizem po.emtakem obsega niz razmh naprav kakor na pr;mer zama^na koiesa, osovine, zobata kolesa, vzvode, komunikatorje, Jermenje, traos-tormatorje, daljnovode, varo-valce, kontrolne in kazalne ta-ble, alarmne naprave in razoo drugo.
Industrijsko lzpopolnjevanje, kt neizogibno napreduje, zaje-ma vse tri dele strojnih naprav. Pogonski stroj preneha biti s časom organski del posamezne tovarne. V zelo razviti obliki se namesto tega pojavlja kot električna centrala, Ln to čeda-Ue močnejša. Kot čedalje moč-nejš^ vir energije sedaj poga-nja ne samo eno, temveč niz tovaren, rudnikov, eiektričnih vozil in mrežo za osvetljevanje in ogrevanje. Nadaljnji korak je povezovanje vseh »pogonskih strojev« na širšem ozemlju. To povzroča, da postanejo vse elek-tnene centrale — neodvisno od tega. ali se v njih spreminja hidroenergiJa, toplotna energi-ja ali nuklearna enevgija enotni pogonski mehanizem, splosni energetski tzvor za vse gospodarstvo in potrebe moder-nega življenja. Posamezno pod-ročje, tovarna, celo stxojno orod-je morajo imeti sedaj samo pri-merne strotje za prikljueek, s katerih pom»6jo se napajajo s potrebno energijo iz te splošne mreže, skozi katerp teče. »Po-gonski stroj« tovarne Je prav-zaprav samo naprava za pri-kl>uiek — transfomatorji, elek-tromotorji in kontrolni meha-niz.mi.
Centralizacija »pogonskih stro-jev« izzove sprememtoe tudi na transmisijskem mehanizmu. Raz-vejuje se na širokem prostaru kot sistem transformatorjev — daljnovodov. V njem je treba sedaj razen tega razlikovati dva dela. Eden ie splošni ali luna-nft del. Tega sestavlja dejaasko zveza med razJiitni pogonskimi centralami in vsemi potrošniki energije pa naj je to neko na-selje, tovarna ali rudnik. To je pravzaprav   sistem   transforma-
torjev in razvodna mreža viso-ke napetosti. Od transformator-ja pa vodi v posameanem me-stu do tovame, trolejbusa in stanovanja prav tako razvejani transmLsijski mehanizem, nolra-nji. ki razvede energijo v obli-ki, v kateri jo posamezni po-trošnik Lahko uporabija. Poleg tega imamo poseben transmisij-ski mehanizera z<notraj tovarn« in vseikega strojnega orodja s svojima posebmmi elementi, osovinami, sobatkiii kolesi in drugim.
Kaj bi se šele moglo reči o orjaškem pohodu strojnega orod-ja. Na tem delu strojnih na-prav je bil ustvarjen najbolj burea razvoj. Sel je hkrati v dveh smereh. Prva je nepretr-gano izboUševanje in revolucao-niranje strojnih orodij v tisti dejiavnosti, ki se že opravljajo strojno. Cedalje bolj nove in nove ter popolne izdelave stroj-nih orodij, čedalje večja delo-tvornost strojnih orodij v sme-reh, kjer ie funkcionira, njeno spee:aliziranie ali tudj pretvar-janje .v kombinirane strojne agregate, ki sarni avtomatično opravijajo vas niz delovnih ope-racij, ne da bi potrebovali svo-jega ljudskega pomočnika, avto-matifne tekstilne statve, popol-noma avtoraatizlrana Martino-va peč, vlak btez strojevodje in meteorotožka postaja brez meteoroioga, materializirani člo-veški m.ožgani v upravnem in kontrolnem mehaaizmu moder-ne električne centrale in »zdru-ženi delavec« — kombajn, ki hitro grabi po prostranstvu — to so samo nekateri izmed nje-nih  sodobnih  predstavnikov.
Druga njegova smer je... vodoravno širjenje. CedaUe bolj je širil podro-Lje svojega uiin-ka. Odstranjujoi človeško delo je :zajemal čedalje nove in nove dejavnosti, prodiral v vse go-spodarske veje in vse faze, sko-zi katere prehaja izgrajevanje v ' vsaki izmed njih. Industrija, promet, kmetilstvo — res da v neenaki stopnjj — uslužnostne dejavnosti, medieina, zna/nstve-na dela... so v čedalje večji meri gospostva njegovega učiij-ka. Daleč ad tega, da bi bil sa-mo »neposredni« obdelovalec de-lovnega predmeta. Je tudi čini-telj notranje zveze proizvodine-ga Wka, njegov regulator, k»n-trolor, popravljalec, nadzornik v prvi. drugi stopnji itd. Postal }e umski In fizičnj izvrševalec mnogih zamotanih del. idealni k-njigovodja ki preko noči izra-čuna vsa salda dne\rnega izku-pa velikih trgovin: »matematik« ki opravlja zamotane račune astronomskih daljav in nepojm-ljivo maJhnih meril v atomu prvin, delcih atotnskega jedra, za kar bi bilo normalno potreb-no večmesečno delo skupine matematikov. V trenutku vzpo-stavlja zvezo med najbolj od-daljenimi kraji zemeljske kro-gle, prodira v globino oceanov in trga tančico tajinstvenosti z raziiih vsemirskih teles. Gleda, kako  raste  življenj« ... ta  vidi
orjaške eksplozije zvezdnih sl-stemov... mnogo, mnogo mi-lijard let prej, preden se je ro-dil naš planet. Odkriva bolne celice v tkivu mozga in struk-turi prvin krvne gmote itd. ild. Kot 6udežna stvaritev človeka se nepretrgoma revolucionira a težnjo ne samo, da poosebi nai-močnejše sile narave, temveč da popolnoma materializira člo-vekovo zavest, njega kot zavest-ni element 'Proizvodnje in vse dejavnosti. To je stroj .. bleda skica tisiega, kar že sedaj pre-d-stavlja najpomembnejši del strojnih naprav — strojno orod-je.
3. Nekateri najvažnejši izumi
Anglija je zibelka industriJ-ske revoliicije. Tam se je naj-prej začela v drugi polovicj 18. stoletja. Prva gospodarska ve-ja, ki jo je zajela in v kateri je bil zavesten napor, da bi se ročno delo zamenjalo s stroj-nim, kronan z uspeho-m, je bila tekstilna industrija. Takrat 3e bila najpomembnejša, vodilna industrijska veja v državi. Zato je tudi razumljivo, da se je prevrat začel v njej.
Tkanine so bile glavni pred-met mednarodne trgovine An-gležev. Z razširitvijo svetovnega tržišča se je povpraševanje po njih naglo povečalo. Toda kako povečati proizvodnjo blaga, po katerem povsod povprašujejo? Kljub vsemu izpopolnj«vanjru svoje delovne organizacije sta imeli manufaktura in ročno de-lo sploh svoje meje. Kljub ne-zajezljivi želji, da izkoTisti to medeno dobo za povečanje pro-fita, kapitalist ni mogel mnogo več iztisniti s prejcem, ki kljub vsem napororn dela kondno le z enim vretenom. Prav tako tie z ročnim tkalcem. Potrebno je bilo podvzeti nekaJ izrednega. Vsi iščejo — kapitalisti, kmet-je, brivcl, duhovniki! In začnejo
se   vrstiti   uspehi__   izumi,   na
osnovah  katerih  raste moderna, velika strojna proizvodnja.
Izumi se naprej vrstijo v pre-dilni Lndustriji, ker je bilo pre-denje »najožje« grlo proizvod-nje. Ze lefa 1735 je objavil John Wyatt svoj predilni stroJ. Pre-hod na mehanično predenje bombaža pa se veže na ime Ja-mesa Hargreavesa, ki je izumil leta 1765 predilni stroj »Jennjr« ~* nazvan tako po imenu iziumi-teljeve h^erke. Čeprav je »Jen-ny« še zelo primitiven, ima že 18 vreten, kar je za razm«re te-danje dobe pomenilo velik na-predek. NajpomermbnejSi izum pa Je bil prediln.i stroi, ki ga je izumil brivec Arkwrlght. Zatem je sledilo nadaljnje izpopolnje-vanJe predilnih strojev. Nastali so novi, boljši tako imenovani »mjul« stroji. Razen tega ]« Arkwright izumil še stroje za druge operacije pri predervju, kakor na primer stroj za iSesa-nje bombaža in stroj za grobo predenje.
Za predanjem je priilo na vr-sto tkanje. Praktična uporaba predilnega stroja je imela za posledico, da so naglo porasla količine prediva. Sedaj so po-stali tkalci »ozko« grlo. S svo-jimi ročnimi statvami so bill preveč počasni, da bi mogli pre-delati te količine prediva. Re-šitev je bila tudi tu... v stro— j'U. Neki duhovnik dr. Ca*-t-wright je ob koncu 18. stoletja Izumil mehani^ne statve. Nji» hova množična uporaba se za— Cenja  že  v  začetku  19. stoletja.
Zateti proces revolucije v proizvodnem načinai pa se pri tem še zdaleč ni mogel ustaviti. Siril se je kot velik val in za-jemail nove delovne procese ia nove gospodarske veje. Stroji, ki so jih začeli uporabJjati v tekstilni industrjji, so fcmalu našli svojo uporaibo — primer-no spremenJeni — tudl v dru-gih sorodnih dejavnostih, indu-striji lanenih, svilenih ;n volne-nih tkanin. Razen tega je pre-hodu na strojni način predenja in tkanja sledil tudi,prevrat T barvarstvu, beljenju tkanin,i njihovemu  tiskanju itd.
Tako se je povečalo števiio strojnih orodij v teh gospodar-ekih vejah. Njihovo nadaljnJe razvijanje in izpopolnjevainje pa je zahtevalo spremembo sama pogonske sile. Zaradi fizične čibkosti je postajal človek kot poganjač neprimeren. Razen te-ga je tudi zelo nepopoln za ne-pretrgano in enakomemo poga-njanj«. Tudi konj ima slaibe lastnosti, čeprav je nekaJ moč-nej^i. K temu spada tudi. to, da misli včasih v svojo glavo. Ve-ter je nesiguren im nestalen. Tudi vodna sila, ki jo v manu-fakturnem razdobju precej upo-rabljajo kot neposrednega po-gaajača, ima svoje neprilike. Primernih »slapov« je malo. Količina vode koleba. Ni ]e mo-moče povečati po volji. Razea tega je vezana na določen kraj. IndustrUo raztrese po vaseh ... Tudi tu je dilemo presekal ge-nialni izum Jamesa Watta —'' parni stroj, posebno, ko je bil izpopolnjen. »Sele z Waltovi!m drugim parnim strojem, s tako imenovanim strojem t dvojnim delovanjem, je bil izumljen pr-vi motor, ki požirajoč premog in vodo sam proizvaja pogon-sko silo, katere moč je popol-noma pod človeško kontTOlo; kt je gibljiv ln sredstvo za po-gon; ld je mestni in n« vaštei kakor mlinsko kolo; ki omogo-ča koncentriranJe proizvodnje proizvodnje po mestih, med tem ko jo mliJisko kolo raztresa po vaseh; ki je univerzalen vsvoji tehnološki uporabl. a za kate-rega so lokalne okolnosti so-razmerno brezpomemiben pogoj. Velik Wattov genij se kaže v pojasnjevanju patenta, ki ga te dobil 1. 1784, kjer svojega par-nega stroja ne opisuje kot izum za neko določeno svrho, temveC kot silo vsestranskega del»va-nja v velemdustriji.« (Kapital I, str.  302).
(Nadaljevanje sledl)