KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 1 (3)
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1 JANUARA 1939.
St. 14545
Humboldt — Deutzmotoren A. G., Köln — Deutz, Nemčija.
Postopek za trebljenje fimozrnatih rud.
Prijava z dne 11. decembra 1937.	Velja od 1. avgusta 1938.
Naznačena prvenstvena pravica z dne 8. februarja 1937. (Nemčija).
Izum se nanaša na trebljenje finozr-nafcih rud, katere ikot jalovine izkazujejo magnezij — železove silikate ali rude, ki imajo finozrnato, apneno ali ilovnato jalovino. Predvsem se nanaša izum na fino-zrnate rude, katere kot jalovino izkazujejo serpentin. Apnena ali ilovnata sestavina jalovine je v vseh slučajih zelo fino-zrnata, t. j. ima obliko glena.
Pri navedenih rudah je doiseda j obstojal nedostatek, da so sestavine odpadle skupino s poglavitno rudo, n. pr. kromi-tom, arzenovim kršcem ah pod. Zlasti se dosedaj niso mogli še naprej trebiti gle-ni, tako da je nastala znatna izguba na dragocenih rudah.
Ta nedostatek je z izumom odstranjen. Pokazalo se je, da. je nadaljne treb-ljenje glenov mogoče, če se zgoraj omenjeni magnezij -— železovi silikati obdelujejo s solno kislino in če se jih popolnoma ali deloma raztopi; druge mineralne kisline so se iskazale kot manj dobre, če ne celo kot slabe. Ako se na ta način tvorjena gošča segreva, nastanejo vsled izparitve vode plinski mehurji, kateri se dvigajo na površje gošče in se pri tem zlasti navzame-jo mlneralij, katerih kislina ne napada. Vrši se torej neke vrste splovitev. Proces se podpira s tem, da so prisotne oljnate substance, kakršne se uporabljajo pri znanih penečih flotacijah. Na ta način se morejo pridobivati iz rude še znatne množine kovinskih sestavin, katere bi sicer ostale v glenu in bi se izgubile.
Postopek glasom izuma bi se moral izvršiti n. pr. tako, da se vodeni glen neke-
ga serpentina, vsebujočega arzenov kršeč, pomeša s solno kislino in da se nato' kuha. Na dvigajočih se plinskih mehurjih se pri tem drži arzenov kršeč, ki se more kot pena posnemati s površine gošče. Mogoče je tudi tako predobdelano goščo z uspehom podvreči enemu izmed znanih Dotacijskih postopkov, pri čemer se istotako odstranjuje v peni arzenov kršeč.
Ta slednji postopek se bo porabljal zlasti pri oksidnih flotacijah, kjer se mora praviloma uporabljati oljna kislina. V teh slučajih se najprej dela n. pr. izvestan čas s solno kislino, se filtrira, izpere kislino in nato flotira tako predobdelano tvarino na znani način.
v naslednjem naj bodo navedeni nekateri primeri za postopek glasom izuma:
Primer 1. Vzel se je glen reichenstein-skega najdišča arzenovega kršca (Reichen-stein v šleziji), kateri izvira iz tamošnjega mokrega trebljenja in kateri izkazuje vsebino 70 delov vode na 100 delov trdnih snovi. Ta glen se je pomešal s solno kislino, in sicer v utežnem rzamerju 100 delov 20°/o-ne soline kisline na 170 delov glena. Vse skupaj se je premešalo, dalo v neko posodo in tamkaj dovedlo do vrenja. Dvigajoči se parni mehurčki so pri tem vzeli s seboj navzgor arzenov kršeč in so z njim tvorili na površju peno, ki se je posnemala. V gošči je ostal serpentin kot preostanek. V mnogo slučajih, zlasti tam, kjer je v rudi vsebovanega nekoliko ogljikovo-kislega apna, ni treba gošče segrevati do temperature vrenja. V teh primerih nastanejo že izpod temperature vrenja plinski
Din. 10.-
oz. parni mehurčki, kateri nosijo dele, ki še vsebujejo rudo, s seboj na površje.
Primer 2. Izvedbeni primer za kromovo rudo — kromit — s serpentinovo jalovino. En utežni del posušenega glena s, ca. 25;c/o-no СггОз- vsebino iz mokro-meha-ničnega obrata v velikosti zrna kod 240 angl. petelj, odgovarjajoče 0,06 mm , kateri se dosedaj ni več mogel nabogatiti in je bil torej brez vrednosti, se je ob mešanju segreval z enim utežnim delom tehniške surove kisline (približno 20°/« HC1) skozi V2 ure pri 70°. Materijal se je nato
filtrirai m kislina se je izprala. Izguba na teži je znašala pri luženju — povzročena vsled stopitve koloidalnih sestavin serpentina — 25 utežnih procentov. V temu sledeči flotaciji, pri čemer je znašala poraba reagencij 2,35 kg/to oljne kisline in 135 gr/to pine-olja, so se najprej povzročili predhodni koncentrat in odpadki, revni na kromu. Predhodni koncentrat se je nato flotiral, pri čemer je nastal vmesni produkt. Doseženi rezultati so navedeni v spodaj stoječi tabeli:
Koncentrat	28,0 utež. % z 54,69 °/o СггОз in 59 °/o izplena
vmesni produkt	14,7 „	„	„ 28,06 „	„	„ 15,9
jalovine	32,3 „	„	„ 20,12 „	„	„ 25,1
izguba z lužnico	25,0 „		
Nadevek (šarža)	100,0	25,94	100,00
Odpadla lužnica je vsebovala samo sledove kroma. Iz glena pranja, ki se dosedaj ni mogel trebiti, se je torej pridobilo še 28 utežnih. °/o zelo dobrega koncentrata s preko 54 % СггОз z neposrednim izplenom od 59 °/o. Izvesten del vmesnega produkta se more še nabogatiti na višino koncentrata, tako da se more celokupni izplen kroma dovesti do približno 70%.
Primer 3. Nadaljni primer za rudo z vsebino glena železa in gline (kositrova ruda s približno 1% kositra iz Altenberg-a
v Krkonoših). Jalovina: razkrojen granit z vsebino glenov, ki vsebujejo železo in glino.
En utežni del rud (zmletih na približno 0,51 mm velikosti zrna) se je obdeloval z enim utežnim delom tehn. surove solne kisline (ca. 20%) pri 70°, kisla raztopina se je nato odfiltrirala in ruda izprala. Pri sledeči flotaciji ob dodatku 1,5 kg oljne kisline) to so se v 10 minutah dosegli naslednji rezultati:
11,3 utež. % s 8,10% Sn in 92,1 % izplena 78,6	„	„ „ 0,1 „ „ „ 7,9 „	„
10,1 „ „
Poskus I
Koncentrat jalovine
izguba z lužndco Nadevek	100,00	0,994
Odpadla lužnica ni vsebovala nič kositra.
Ako se je enaka ruda brez predobde-
Poskus II
Koncentrat vmesni produkt
Ji	Ji
jalovice____
Nadevek
Celokupna doba flotacije je pri tem poskusu znašala 45 minut.
Primerjava obeh poskusov kaže naslednje:
Pri poskusu I se je v 10 minutah dobilo brez naknadne flotacije neposredno 11,3 utež. % koncentrata s preko 8% kositra pri ca. 92% izplena.
Pri poskusu II je bilo potrebnih 45 minut, da se je potom naknadnega čiščenja
100,00
lave s solno kislino flotirala neposredno z 1,5 kg/to oljne kisline, so se dobili naslednji rezultati:
dobilo 8,65 utež. % koncentrata z 8,75% Sn, pri čemer je znašal direktni izplen samo 77,2%. S trebljenjem vmesnih pro-duktov v praksi se izplen sicer še poveča, vendar pa v tem slučaju — kakor znano — pade nabogatitev, tako da v predležečem slučaju nikakor ne nastanejo koncentrati z nad 8% kositra. S trikratno repeticijo predkoncentratov pa po drugi strani postane potrebna več kot 4-kratna flotacij-ska doba napram 1. poskusu, vsled česar
8,65 utež. % s 8,75 % Sn in 77,2 % izplena
III	4,20 „	„ „2,52 „	„ „ 10,8
II	7,37 „	„ „ 0,625 „	4 7 a	JJ	^J*
Г	13,05 „	„ „0,178 „	„ „ 2,3
	66,73 „	„ „0,074 „	» >> 5,0
	100,00	0,981	100,00
je v praksi zopet potreben primerno daljši flotaoijski stroj.
Patentni zahtevi:
1.) Postopek za trebljenje finozrnatih rud z magnezij-železovimi silikati kot jalovinami, označen s tem, da se rudami v vodeni gošči doda kislina in da se segrejejo, pri čemer dvigajoči se parni ali plinski mehurčki dovajajo dele, ki še vsebujejo rudo, n. pr. arzenopirit — arzenov kršec-kot
peno na površje, nakar se slednja tamkaj posnema, dooim magnezij-železovi silikati zaostanejo v gošči.
2.) Postopek za trebljenje finozrnatih rud z magnezij-železovimi silikati kot jalovinami, označen s tem, da se rudam v vodeni gošči doda solna kislina, nakar se tako predobdelana gošča podvrže enemu izmed znanih flotacijskih postopkov, tako da se deli, ki še vsebujejo rudo, pridobivajo v peni, dočim magnezij — železove silikatne spojine zaostanejo v jalovini.

: : : :

........................................................■ '/.	' J-	I
'
.	' .	,	.... i ■ s; ,


'



.




■





























■
'
.
'
■