Ameriška Domovi ima
</% fl/t ER I C/* M—HO
AMCRICAN IN SPIRIT ^ORCIGN IN llANGUAG€ ONLY
' .	^	^ SLOVCNIAN ^
berving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAPfiR i Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
BRaOr
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN O164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 20, 1979
LETO LXXXI — Vol. LXXXl
ZSSR BO ZOPET KUPILA ŽITO V ZDA
j WASHINGTON, D.C. — A-meriško tajništvo za kmetij-j stvo je nedavno sporočilo, da bo Sovjetska zveza letos in prihodnje leto kupila na a-meriškem tržišču približno dvakrat več žitaric, kot naj bi jih po predpisih sporazu-! ma, katerega sta obe vladi podpisali pred štirimi leti. V tem sporazumu se je Sovjetska zveza obvezala kupiti najmanj 6 in največ 8 milijo-j nov ton ameriške pšenice in koruze vsako leto. Ako bi hotela nakupiti več kot to količino, bi morala dobiti posebno dovoljenje ameriške vlade. Do letos se je ZSSR držala te pogodbe.
Robert Bergland, ameriški tajnik za kmetijstvo, je novinarjem izjavil, da so se na tajnem sestanku v Londonu dogovorili o povečanem nakupu žitaric. Sovjetska zveza bo do konca tega proračunskega leta kupila še dva milijona ton žita. Letos je že kupila 15 milijonov ton. To je zdaleč največja količina, kar jo je ZSSR uvozila od začetka sporazuma 1. 1975.
Ameriški strokovnjaki za kmetijsko trgovino pričakujejo, da bo morala Sovjetska zveza prihodnje leto uvoziti kar 20 milijonov ton žitaric iz Amerike in nadaljnjih 10 milijonov ton iz drugih držav, naj prvo iz Kanade in Avstralije. Ker so sedanje ameriške zaloge žitaric zelo velike, a-meriška vlada ne bo ovirala tolikšnega nakupa.
Slaba letina
Po oceni CIA in drugih a-meriških izvedencev bo Sovjetska zveza letos pridelala le 185 milijonov ton žita, medtem ko so ga lani pridelali kar 237 milijonov ton. Čeprav je sovjetsko kmetijstvo zelo neučinkovito, pripisujejo glavni vzrok izredno slabemu vremenu v najbolj rodovitnih predelih ZSSR.
Težave sovjetskega kmetijstva pa so dobrodošle ameriškim farmarjem in predsedniku Carterju. Že nekaj let protestirajo ameriški farmarji zaradi nizkih cen. Prodaja ogromnih količin žitaric Sovjetom bo imela za posledico zvišanje cen na ameriškem tržišču. Ker je Carterjeva vlada odobrila nakup žita Sovjetski zvezi, trdijo politični opazovalci, da bo predsedniku uspelo zmanjšati nezadovoljnost farmarjev, posebno onih na Srednjem zahodu, napram Carterju. Sovjetski nakupi bodo tudi delno pripomogli k zmanjšanju a-meriškega zunanjetrgovinskega primanjkljaja.
-----o-----
173 smrtnih žrtev
MOSKVA, ZSSR. — Uradna sovjetska tiskovna agencija Tass je sporočila, da je bilo število smrtnih žrtev pri trčenju obeh sovjetskih letal TU-134 nad ukrajinskim mestom Dneprodzeržinska 173 in ne 150, kot so trdili preje. Tass je obenem potrdila vest. da nesreče ni preživel nobeden od potnikov ' ali članov posadke obeh letal. Po številu žrtev sklepajo tuji opazovalci v Moskvi, da je bilo nekaj ljudi ubitih na zemlji zaradi padca razbitin letal.
Novi grobovi
Frances Kerenčič
V Slov. starostnem domu je pretekli petek popoldne umrla 92 let stara Frances Korencic, roj. Sadar, vdova po leta 1959 umrlem možu Johnu, mati Johna (pok.), Fanny Kaltenbach, Josepha, Mrs. Albert (Anne) LeVar, Mrs. Paul (Mary) Weber in Janice Gruendel, 6-krat stara mati, 8-krat prastara mati. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri cerkvi Sv. Kristine, SŽZ št. 32, ABZ št. 132 in SDZ št. 6. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob 9:30, nato na Kalvarijo.
John Miklacic
V	Kaiser bolnici je umrl 59 let stari John Miklacic, ki je 32 let živel na 6414 Spilker A ve. v Clevelandu, zadnja leta pa na 14 Colonial Ave., mož Edne, roj. Garbutt, oče Thomasa in Mary Ellen Too-mey, 4-krat stari oče, brat Jacka, Mary Krall, Louise Plemel, Ann Miklaucic, Jbse-phine Siewiorek, Dorothy Doerger in pok. Antona, Josepha, Franka in Michaela. Do svoje upokojitve leta 1976 zaradi srčne bolezni je bil zaposlen pri Cleveland Screw Products kot strojnik 35 let. Bil je član Catholic Order of Forresters, Court #1317 in International Association of Machinists št. 244. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri zjutraj ob 8:30, v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče East Trumbull v okraju Ashtabula. Ure kropljenja danes, v ponedeljek, od 3.-5. popoldne.
Ann Alick
V	Euclid General bolnici je pretekli petek nenadno umrla Ann Alick z 1234 E. 168 St. v Clevelandu, kjer je živela zadnjih 60 let, roj. Bajželj v vasi Britof, Slovenija, od koder je prišla v ZDA leta 1910, vdova po leta 1962 umrlem možu Franku. Preje je 'bila poročena s pokojnim Frankom Potočnikom. Bila je mati Ann Kapudja in Franka Potočnika, 5-krat stara mati, večkratna prastara mati, sestra Frances Potočnik in Franka Bajzel (pok.). Pokojna je bila članica Prog. Slovenke Amerike št. 1, Kluba slovenskih upokojencev na Waterloo in Woodmen of the World št. 110. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 8:45 zjutraj, v cerkev Our Lady of Perpetual Help ob 9:30, nato na pokopališče Sv. Pavla na Chardon Road.
Wade Elza
Pretekli petek je v Euclid General bolnici po dolgi bolezni umrl 65 let stari Wade Elza s 15500 Lake Shore Blvd. v Clevelandu, rojen v West Virginiji, od koder je prišel v Cleveland 1. 1946, mož The-rese, roj. Kirn, oče Janiče Collins, Rosemarie Jonas, Steve Yuhas in Dolores Car-lile, zet Josepha (pok.) in Therese, roj. Slabe, Kirn, 11-krat stari oče, 4-krat prastari oče, brat Johna in Franka. Pokojnik je bil večkrat odlikovan veteran druge svetovne vojne, v kateri je bil ranjen. Do svoje upokojitve 1. 1973 je bil zaposlen pri Ro-
berts Steam .Specialty Company nad 25 let. Bil je član raznih veteranskih organizacij. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 9:15 zjutraj, v cerkev sv. Jerome ob 10:00, nato na pokopališče Vernih duš.
Estelle Konarski
Na svojem domu na 8107 Simon Ave. v Clevelandu je po dolgi bolezni umrla 84 let stara Estelle Konarski, roj. Kunecki, vdova po leta 1947 umrlem možu Franku, sestra Walley Ruminski, Anne Ja-nicki (pok.), Victorije Quinn, Matthewa, Jacka Kennet, Katherine Schultz, Helen Schultz (pok.), Marshalla in Regine Keeker (pok.). Ž možem sta skozi 27 let lastovala veliko farmo v Columbus Station, Ohio, na kateri se je vršilo, več družabnih prireditev poljske naselbine v Clevelandu. Do svoje upokojitve 1. 1955 je bila zaposlena kot šivilja pri Prince Beaderman, Inc. Pokojna je bila članica ženskega odseka cerkve sv. Kazimira in Golden Ager’s Society. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 65 in St. Clair ‘ju\:ri, v torek, ob 9:15 zjutraj, v cerkev sv. Kazimira ob 10:00, nato na pokopališče sv. Adalberta. Ure kropljenja danes od 2.-4. in 7.-9. zvečer.
Agnes Sargin
Na svojem domu na 847 E. 155 St. :jle umrla 64 let stara Agnes Sargin, roj. Palčič, vdova po leta 1974 umrlem možu Jacku, mati Charlesa Sepic in Anthonyja Sargin, 4-krat stara mati, pranečakinja Frances Planinc. Pokojna je bila članica ABZ št. 37. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo zjutraj ob 9:15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10:00, nato na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja danes zvečer, jutri popoldne in zvečer.
-----K)-----
Večje zanimanje za manjfe avtomobile
DETROIT, Mich. — Zastoj v prodaji ameriških avtomobilov se nadaljuje. To velja posebno za večje tipe. Cene nekaterih večjih avtomobilov so skoraj enake cenam srednjih tipov. Problem ni v ceni večjih avtov, je trdil neki prodajalec v Detroitu, ampak v strahu kupcev, da ne bodo mogli dobiti dovolj gazolina.
Julija letos so na ameriškem tržišču prodali vsega skupaj 885,000 avtomobilov. To je za 4.7% manj kot lani v istem mesecu. Padec prodaje je bil večji, kot so pričakovali strokovnjaki. Zanimivo je, da se je prodaja uvoženih avtomobilov občutno povečala, to zaradi izrednega povpraševanja po manjših vozilih. Medtem ko so julija lani prodali 18% uvoženih avtomobilov, so jih letos v istem mesecu prodali 22%.
Predstavniki ameriških avtomobilskih tovarn so mnenja, da se bo žfe prihodnje leto obrnilo na bolje, ker bodo mogli izdelati več manjših in srednjih avtomobilov kot letos.
Garter in družina na potovanju s parnikom
ST. PAUL, Minn. — Ta teden bo predsednik Carter z ženo Rosalynn in hčerko Amy preživel na parniku “Delta Queen”. Ta parnik, podoben onim, ki so brodarili po večjih ameriških rekah pred st7o leti, bo plula po reki Mississippi od St. Paula do St. Louisa.
Čeprav Bela hi^a trdi, da gre predsednikova družina na počitnice, bo Carter imel vrsto javnih nastopov in govorov. Predsednik sam je rekel, da bo uporabil to potovanje kot priliko braniti svoj energetski program. Iskal bo podporo zanj pri ameriškem ljudstvu, ljudje naj bi potem pritiskali na svoje zastopnike v Kongresu v prid tega programa. Še en vzrok za to nenavadno potovanje je Carterjeva želja, izražena pred enim mesecem, ostati v tesnem, o-sebnem stiku z ameriškim ljudstvom.
------o—-...
Jedrsko elektrarno bodo popravili
HARRISBURG, Pa. — Pred štirimi meseci je prišlo do nezgode v jedrski elektrarni na Otoku treh milj blizu Harris-burga v Pennsylvaniji. Jedrski reaktor je še -vedno zaprt. Strokovnjaki ga bodo skušali popraviti in usposobiti za ponovno obratovanje.
Takoj po nezgodi, ki ni terjala smrtnih žrtev, je bilo precej ugibanj,' da reaktorja sploh ne bo mogoče popraviti. Brez reaktorja pa bi bila elektrarna; ki je stala več kot milijardo dolarjev, samo pošastno svarilo o nevarnosti jedrske energije. Kot kaže sedaj, so bila ta ugibanja zdaleč preveč črnogleda.
Skupina izvedencev Bechtel Power Company je pripravila proračun o stroških popravila elektrarne. Predvidevajo,; da bo treba približno 400 milijonov dolarjev. Najmanj štiri leta bo delalo o-krog 800 do 900 tehnikov in obrtnikov, da bodo odpravili posledice te najhujše nezgode v zgodovini civilnega jedrskega programa.
Trije lastniki jedrskega reaktorja na Otoku treh milj sd sporočili, da' bodo zavarovalnice plačale do 300 milijonov'dolarjev za kritje teh stroškov, o ostanku pa pričakujejo pomoč od zvezne vlade in od drugih elektrarn, ki bodo imeli možnost izkoriščati izkušnje, pridobljene pri tej nezgodi.
—-----o-----
Kitajski voditelj bo obiskal Evropo
BONN; Zah .Nem. — Vesti iz' Bonna trdijo, da bo Hua Guo-feng, ki je hkrati kitajski ministrski predsednik in predsednik kitajske komunistične stranke, prišel na o-bisk v Zahodno Nemčijo oktobra letos. Po vsej verjetnosti, dodajajo vesti, bo kitajski voditelj obiskal tudi Veliko Britanijo in Francijo. To naj bi bil prvi obisk Hua Guo-fenga po zahodnoevropskih državah. Doslej je v Evropi obiskal le Jugoslavijo in Romunijo.
ANDREW YOUNG Sl BRANI, j /2 Clevelanda
SPOR MED IZRAELOM IN i in okolice
ZDA SE JE ZAOSTRIL
r ISRAEL
WASHINGTON, D.C. — Globoka politična in diplomatska kriza v odnosih med Izraelom in ZDA, ki jo je pretekli teden sprožil ameriški veleposlanik v Združenih narodih Andrew Young, se nadaljuje in zaostruje. Kakšne bodo končne posledice, zaenkrat ni mogoče predvidevati.
Young je imel tajni sestanek z zastopnikom Palestinske osvobodilne fronte v New Yorku brez vednosti ali dovoljenja predsednika Carterja ali tajnika za zunanje zadeve Cyrusa Vancea. Izraelski vohuni so za sestanek izvedeli, tako trdijo neuradni Viri, ko so prisluškovali stanovanju palestinskega za^ stopnika. Zaradi ogorčenja, katerega je obnašanje Youn-ga povzročilo, je moral zapustiti Carterjevo vlado. Kljub temu Young še vedno trdi, da je imel prav in da ga afera ni spravila v zadrego. Obžaluje samo, da je povzročil težave Carterju,
Izrael zagovarja stališče, da je PLO teroristična organizacija, cilj katere je uničiti Izrael kot samostojno državo. Zaradi tega so kakšna pogajanja ali celo neuradni stiki z njo izključeni. Vse ameriške vlade v zadnjih 30 letih so to stališče podprle in se izognile stikom s PLO. To načelo a-meriške z u n a n j e politike Young ni hotel upoštevati in je ravnal po .svoje.
Young se je branil in se še brani s trditvijo,, da ni mogoče misliti o kakem trajnem miru na Srednjem vzhodu brez soglasnosti dveh najpo-mebnejših narodov v tem delu sveta, Palestincev in Izraelcev. Če bi se mogli Palestinci in Izraelci sporazumeti glede obstoja in meje Izraela in Palestinske države, bi se druge zainteresirane države in narodi kmalu umirili.
Takšnega sporazuma pa ne bo mogoče doseči, dokler Izraelci zavračajo vsako možnost stikov ali pogovorov s predstavniki pales tinskega
naroda. Ti predstavniki naj bi bili člani PLO. Druge vplivne organizacije Palestincev ni, meni Young.
Nova politika
Izraelska vlada se boji, da bo stališče Younga dobilo podporo pri ameriškem mnenju. Če bi se to zgodilo, bi kmalu prišlo do spremembe razpoloženja v ameriškem Kongresu. To naj bi utegnilo biti nevarno Izraelu. Nezaupanje sedanjega izraelskega ministrskega predsednika Menahema Begina do Carterja je vsem znano. Carter pa Begina ne mara. Begin je mnenja, da je Carter pripravljen storiti vse v svojem prizadevanju, doseči “obširen mir” na Srednjem vzhodu. S takim uspehom naj bi si Carter zaslužil svoje mesto v zgodovini.
Begin in svoji zaupniki so 'prepričani, da Carter smatra njihovo stališče do palestinskega vprašanja kot preveč trdovratno in nepopustljivo. Zaradi tega bo Carter poskusil najti pot do rešitve tega vprašanja skozi PLO. Takšna pot, poudarja Beginova vlada, bo zahtevala bistveno popuščanje napram PLO. To bo končno ogrožalo varnost Izraela.
Nova resolucija
Kljub temu bo ameriška vlada nadaljevala s svojimi prizadevanji. Ta teden bo a-meriška delegacija v ZN predlagala novo resolucijo tej organizaciji. Ta resolucija bo govorila o pravici palestinskega naroda do samoodločbe tudi do svoje lastne neodvisne države. To pa je nesprejemljivo Izraelu. Stališče Izraela glede palestinskega naroda in države je jasno: Palestinci niso “narod” v istem smislu kot so npr. Francozi ali Nemci ali Izraelci. Palestinske, “države.” torej ne more biti.
Pred leti so v ZN sprejeli dve resoluciji, ki govorita o pravici Izraela do obstoja, Palestince pa omenjata le kot “begunci”. Sedanja, nova a-meriška resolucija, ki ji bo Izrael odločno nasprotoval, daje enako pravico Palestincem, kot sta jo prejšnji resoluciji dali Izraelcem.
Takega izenačenja pa Izrael noče.
—-----o------
Članice 0PEC želijo lasfeo ladjevje
BREMEN, Zah. Nem. — V zadnjih dveh letih, so države, ki so članice OPEČ, znatno povečale svojo tankersko ladjevje. Bremenski inštitut za promet, ki se zanima za take podatke, je sporočil, da skupna nosilnost novih ladij držav OPEČ je bila v zadnjem poldrugem letu do 1. januarja letos 20-krat večja od povprečne nosilnosti noviii ladij na svetu. Nosilnost tankerskega ladjevja OPEČ je znašala 3.2U skupne nosilnosti vse trgovske mornarice na svetu.
Pevska vaja—
Slovenski mladinski pevski zbor pri Mariji Vnebovzeti ima vaji v sredo in petek ob 7. uri zvečer v običajnih prostorih.
Spominski dar—
V spomin umrlega organista Martina Kjošnika je darovala za koroške revne študente družina Antona Lavriča $10. Za dar se v imenu Mohorjeve družbe lepo zahvaljuje poverjenik J. Prosen. Zahvala—
Oltarno društvo pri fari Marije Vnebovzete se najlepše zahvaljuje vsem požrtvovalnim ljudem, ki so pri prodaji peciva pomagali. Uspeh je bil popoln.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev v Newburghu-Maple Hts. ima svojo sejo v sredo, 22. avgusta, ob 1. pop. v Slov. domu na Stanley Ave. v Maple Hts. Zidar za AD—
Uprava AD potrebuje zidarja za razna zidarska dela. Zainteresirani naj pokličejo lastnika Jamesa Debevca na tel. 431-0628.
Na obisku—
Na enotedenskem obisku pri materi, ge. Mary Zivoder s 1072 E. 74 St, je bila ga. Mary Sommers, roj. Rožanc, ki sedaj živi v San Franciscu, Kalifornija. Ga. Sommers se je že vrnila domov.
Rojstni dan—
Zvesta naročnica AD s Conneauta, ga. Frances Kovačič, bo v četrtek, 23. avgusta praznovala svoj 80. rojstni dan. Naše iskrene čestitke!
Romanje v Rim—
Msgr. Louis B. Baznik bo vodil romanje v večno mesto. Odhod iz Clevelanda 10. septembra, povratek 23. septembra. Za informacije se obrnite na župnijski urad Sv. Vida ali pa na Msgr. Baznika pri Sv. Kristini (261-1410). Uprava AD išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za St. Clair, E. 64 St, Addison Rd. in E. 66 St. Začel bi naj 27. avgusta.
Baragov dan—
Vstopnice za kosilo v Slov. narodnem domu na St. Clair, v nedeljo, 2. septembra, so naprodaj v župnišču Marije Vnebovzete. Cena je $6.00 Število vstopnic je omejeno, torej zainteresirani naj se oglasijo čim prej!
------o------
Tito bo obiskal tudi Sejšelsko republiko
BEOGRAD, Jug. — šejšel-ski predsednik Albert Rene je bil na 4-dnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji. Na Brionih se je srečal tudi s predsednikom Titom, ki ga je Sejšelski predsednik povabil, naj obišče njegovo državo. Povabilo je Tito z zadovoljstvom sprejel, čas obiska pa bodo določili kasneje.
VREME
Pretežno oblačno in soparno z možnostjo krajevnih neviht danes in jutri do 50G. Naj višja temperatura danes okoli 75 F, jutri okoli 78 F.
' •{,
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 20, 1979
,%ier!§ka Domovina
/*• ?vi i	^ v—no\» i
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:	l:!
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio 3	,	No. 92 Mon., Aug. 20, 1979
med katerimi je rdeča Kitajska, Kuba in — Jugoslavija. Slednja se je uvrstija v to druščino, ko je po izgonu iz Kominforma (1948) začutila' osamelost in nepomembnost v koncertu svetovne politike, po drugi strani pa videla v taki povezavi gospodarske koristi. Vse drugo v Tretjem svetu niha med demokracijo in marksistično ter fašistično diktaturo take ali drugačne vrste. Režimi se menjavajo večidel z vojaškimi puči in prevrati, za voljo ljudstva se malokdo zmeni.
Da bi se uveljavljala ljudska volja, bo treba dvigniti izobrazbo ljudi in pa nuditi čim več svobode, da jo državljani okusijo in doživijo. Že stari modrijan Aristotel je mtfdro vedel, da “svoboda mora biti doživeta, preden postane načelo. Nihče ne more govoriti o svobodi, ne da bi jo okusil”. Skušnje kažejo, da so pri formiranju Tretjega sveta najbolj aktivni in vplivni komunisti, radi česar med državami močno prevladuje “socializem”, dostikrat lepo ime za komunistično nasilje. Komunistični nauki in absolutistični vladni sistemi so slabi učitelji resnične svobode. Vendar je ideal svobode tako velik in močan, da bo nekoč zmagoslavno zavladal tudi po pokrajinah Tretjega sveta.
L. P.
Beseda iz naroda...
Tretji svet
V letih po zadnji svetovni vojni so začeh časnikarji in radijski ter televizijski poročevalci tisti del zem-le, kjer so se postopno pojavljale, nove mlade države, največ iz bivših kolonij imenovati Tretji svet. Marsikdo med nami se najbrž sprašuje:	zakaj tretji, ko
pravzaprav ni ne prvega ne drugega sveta ? Pred tem ni bilo govora o kakem prvem ali drugem svetu, vendar je bilo samo po sebi razumljivo, da je.pod tem mišljena stara delitev sveta po prvi svetovni vojni, ko se je bivša carska Rusija s svojim ogromnim zemeljskim kolosom takorekoč izločila iz ostalega sveta, se spremenila v marksistično-komunistično Sovjetsko zvezo in tako razklala dotlej več ali manj monolitno podobo sveta v dva dela. Takrat započeti razcep se je.po drugi vojni razširil še z novimi komunistično zajetimi državami, vključno našo domovino Slovenijo z ostalo Jugoslavijo, in se poglobil v dolgotrajno Hvalno tekmovanje z dobršno mero sovražnosti vse do današnjega dne.
Razkol je temeljil na globokih ideoloških, kulturnih, socialnih in gospodarskih razlikah, kot jih zgodovina komaj pozna. Med tem, ko je tako zvani zapadni svet z Združenimi državami Amerike na čelu. ostal zvest načelom demokracije in kulturnim ter socialnim izročilom krščanstva, se je vzhod z Rusijo-Sovjetsko zvezo kot vodnico zapisal načelom brezbožnega marksizma, razrednega boja, kolektivizaciji zasebne lastnine in z nasiljem priborjeni diktaturi proletariata (partije). Ta dva politična in socialna sistema sta si bistveno nasprotna, med njima je mogoče samo malo plodno sožitje (koeksistenca), ne pa plodonosno sodelovanje v dobro celega sveta.
Vse to so znane stvari, vendar jih je umestno spet pogreti, kadar hočemo govoriti o Tretjem svet. Ta je nastajal izven območja obeh zgoraj imenovanih “svetov”, rodil se je kot posledica razpadajočih kolonialnih imperijev (kot so bili angleški, španski, portugalski, francoski, holandski, da imenujemo le glavne) na eni strani, in iz prebujajoče se samozavesti zasužnjenih kolonialnih ljudstev in plemen (tribes) na drugi. To niso bili in še danes niso narodi v pravem pomenu besede, ki naroda ne enači z državo kot to delajo Anglo-saksonci. Ker so bile kolonije zlasti v Afriki močno razdrobljene, a vsaka zase je hotela biti suverena država, se je teh držav nabralo na desetine in desetine.
Voditelji teh quasi držav so hitro sprevideli, da iz revščine, zaostalosti in nepismenosti plemen država ne more priti na zeleno vejo brez pomoči od zunaj. Med njimi je tudi nekaj po obsegu in prebivalstvu velikih držav, nekatere bolj redke so tudi bogate (zlasti a-rabske), a vse socialno in gospodarsko, zlasti pa kulturno, zaostale, ogromna večina je pa majhnih, revnih državic, ki se trdo borijo za prostorček na soncu. Vse potrebujejo za razvoj tuje pomoči.
To je Tretji svet.
Politično se države tega sveta zelo pomišljajo, da bi se tesno priključile enemu ali drugemu bloku prvega ali drugega sveta. B .ji j o se ponovne odvisnosti in izkoriščanja. Zahtevajo zelo glasno, da mora industrijsko razviti demokratični svet deliti z njimi svoje s trdim delom pridobljeno bogastvo, a v njegov tabor nočejo. Med malo manj kop 100 državami Tretjega sveta jih gotovo ni en ducat, ki bi zaslužile ime demokracija, vse ostalo pa se poslužuje “socializma” kot figovega peresa za razne škodljive socialne obrate, državne prevrate in nasilne akcije, ki se končajo skoraj brez izjeme v (vojaški) diktaturi. Slučaj Idi Amina, sedaj izgnanega krvoloka v Ugandi je svetovno znan, pa nikakor ni sam. Maniših Aminčkov je vse polno po Afriki. Kar se dogaja v Kambodži, pa vpije do neba.
Dočim je meja med svobodnim življenjem v demokratičnem delu zemeljske oble in komunističnim zatiranjem svobodne misli in akcije strogo in točno začrtana, take natančne razmejitve pri Tretjem svetu ne najdemo..Tamkaj je mogoče najti režime vseh različnih vret, sistemov in stopenj. Res demokratične vlade so bele vrane, a med njimi je ena. ki zasluži občudovanje in priznanje, in to je Indija. Na drugi plati se prištevajo Tretjemu svetu tudi čisto komunistične vlade,
Zahvala darovalcem
.1 V;--. ' '•	■ • - •	, ;
za cerkev sv. Avguština v Strugah
EUCLID, O. — Vsem vam, ki ste darovali za cerkev sv. Avguština v Strugah, prav lepa hvala. Prav posebno, se zahvalim darovalcem iz drugih far in objavljam skupni znesek darov $635. Ta denar sem osebno izročil č. g. župniku Mirku Hrenu, ko sem se nahajal na dopustu v Sloveniji.
G. župnik je bil darov zelo vesel in mi je razkazal cerkev, kako so jo uredili in lahko rečem, da so naredili zelo lepo delo. G. župnik mi je tudi izročil pismeno zahvalo, katero v celoti objavljam.
Spoštovani struški rojaki
v Ameriki in Kanadi!
Kot župnik Vaše rojstne župnije se'Vam iz srca zahvaljujem, kar ste darovali za svojo domačo cerkev sv. Avguština v Strugah.
Bog naj Vam poplača, jaz se Vas bom pa spominjal pri mašni daritvi, ko bom rad Bogu priporočal vse dobrotnike, ki so pomagali pri obnovi in prenovi cerkve.
Vas vse prav lepo pozdravljam
Hren Mirko, župnik
Seznam darovalcev za cerkev sv. Avguština v Strugah:
Družina Stanko Ferkul $150; Mr. in Mrs. Joseph Boh $100; Mr. in Mrs. Frank Stropnik $100; Frank Stropnik v spomin pok. mame $50; Neimenovana $30; Mr. in Mrs. Anton Božič $40; Petrič Barber Shop $20; Stan Mrak (Gary, Ind.), $20; Mr. in Mrs. Drago Strnat $20; Mr. in Mrs. John Cendol $10; Mr. in Mrs. Sutton C. Girod v spomin umrle Antonije Stropnik $10; Mr. in Mrs. Julian Bremec v spomin umrle Antonije Stropnik $10; Mr. in Mrs. A. Šuster $01; Milan Zajec $10; Mr. in Mrs. John Prosen $10; Frank Boh $10; Mr. in Mrs. Jakob Zaper $10; Neimenovan $10; Mr. in Mrs. Miha Vrenko $5; Joseph Drobnič $5; Neimenovan $5.
Frank Stropnik
Ironije Tedna zasužnjenih narodov
ALEXANDRIA, Va. — Leta 1977 je Teden zasužnjenih narodov že skoraj potekel, preden se je predsednik Carter odločil, da podpiše preglasno listino Tedna. Bela hiša se je vedla, kot bi se proglasa sramovala.' Saj bi le-ta, konec koncev, prav lahko u-žalil Sovjetsko zvezo, ki ima rtajvečji delež pri trgu z zasužnjenimi narodi.
Leta 1978 so nam razlagali, da je zaradi geopolitične “stvarnosti” — se pravi, tež-, nje po detenti — še omenjanje zasužnjenih narodov “neprimerno”. Bog obvaruj, da bi kdo celo omenil milijone ljudi, ki jih je zasužnjila Rusija.
Navzlic tej rahločutnosti vlade pa se je Tednu zasužnjenih narodov lani sreča nenadno preobrnila na bolje. Ko so začetek Tedna svečano proslavili s sprejemom v eni od posvetovalnih dvoran v Senatu, se je tam zbralo nabito polno ljudstva, kongresniki pa se kar niso mogli zadržati, da ne bi vsevprek obsojali komunističnega zatiranja.
To nenadno zanimanje pa je imelo tudi ironično plat. Nekateri od teh gospodov na Kapitolskem griču, ki so nam tedaj razkazovali svojo govorniško spretnost, so bili prav isti, ki so malo preje glasovali za znižanje državnih izdatkov za vojsko, kljub silni krepitvi Sovjetske zveze. Bili so prav isti, ki so nam prigovarjali, naj podpišemo v Helsinkih listino, ki je dejansko pozakonila priključitev baltskih držav Sovjetski zvezi in njeno povojno zasedbo Vzhodne Evrope. Nekateri od glasov, ki so se dvignili v o-gorčenju nad ostrimi kaznimi, ki so bile dodeljene disidentom, so bili prav isti, ki so nekoč obsojali zlorabo človečanskih pravic pri nekaterih naših zaveznikih, pa se vse dotlej niso zmenili za zatiranje človečanskih in narodnostnih pravic za železno zaveso.
Ciniki so sklepali, da bi bilo moč to obnovljeno zanimanje za Teden zasužnjenih narodov pripisati temu, da je bilo leto 1978 leto volitev in da se zato tisti kongresniki, ki imajo v svojih okrajih močno zastopane narodnostne manjšine, niso hoteli zameriti svojim volivcem. Ciniki so imeli verjetno vsaj delno prav. Vendar je pa tudi Kongres toliko bister, da kaj hitro zazna, ko se javno mnenje v deželi spremeni; pa tudi dejstvo, da se široka javnost vedno bolj zaveda, da detenta ni vse to, za kar jo proglašajo, je morda imelo precej opravka pri ostrosti lanskih javnih izjav o Tednu zasužnjenih naipdov.
Ko je predsednik Eisenhower leta 1959 prvič proglasil Teden zasužnjenih narodov, se je s tem odzval pozivu, vsebovanemu v zakonu 76-90, ki ga je Kongres odobril ' isto leto. Zakon naroča predsedniku, naj izda tak proglas vsako leto, “dokler vsi zasužnjeni narodi ne dosežejo svobodo in neodvisnost”.
Lani je Bela hiša sicer izdala proglas pravočasno, niso pa v njem nikjer bili omenjeni politično in versko zatira- . nje, Helsinki ali še celo komunizem. Odvratni in grozeči obraz komunizma, navdihnjenega od Sovjetov, je ostal prikrit.
Senator Jakob Javits (R-N.Y.) se je na namig, da je Teden zasužnjenih narodov nekaj zastarelega, odzval takole: “Še zdaleč ne!” je dejal. “Tisti, ki drže te narode v suženjstvu, se zanašajo na to, da mi ne bomo vzdržali do konca. Zato vas rotim: Vneto se posvetite tej borbi za svobodo, ne le za časa mojega ali svojega življenja, ampak tudi potlej. Morda bo trajalo zelo dolgo, vendar bo pravica končno zmagala, če tisti, ki vanjo verujejo, vztrajajo do konca.”
In prav ima. Letos moramo znova potrditi svojo zavezo, da prinesemo resnico in upanje ljudstvom, ki žive v svetu laži in obupa. Nam Američanom mora Teden zasužnjenih narodov biti v stalen o-pomin, kako dragocena vrednota je svoboda.
Ronald Reagan -----o------
Letošnja Baragova proslava v Sloveniji
Franc Sodja: Trenutki molka
Franc Sodja CM, predstojnik slovenskih lazaristov v Slovenski vasi in ravnatelj tamkajšnjega slovenskega internata Baragovega misijoni-šča, je plodovit slovenski pisatelj. Izdal je mnogo aske-tičnih knjig, duhovnih meditacij, več zbirk duhovnih vaj, premišljevanj k junijskim in majskim pobožnostim, življenjepisov modernih konver-titov ter sv. Vincencija Pa-velskega, patrona reda. Je pisec lepih misli ,ob Goršeto-vem Križevem potu v Torontu. itd.,, pa tudi dveh nenavadnih knjig: pesniške zbirke Meditacije in osebnega opisa ljubljanskih ječ, kot jih je doživljal v partizanskih zaporih (Pred vrati pekla) itd. Prav v zadnjih letih je izdal še dve knjigi, ki sta doživeli velik uspeh v zdomskem in tudi zamejskem svetu, namreč misli o mladosti (Lepp je biti mlad) ter .o starosti (Glejte, že sonce zahaja). Tema dvema je zdaj pridružil še novo podobno duhovno
V nedeljo, 3. junija, so se zbrali v župnijski cerkvi V Trebnjem na Dolenjskem boLirid iz vseh delov Slovenije. Prostorno župnijsko cerkev Marije Vne-bovzete so kljub hudi vročini zbrani napolnili do zadnjega kotička. Prostor okrog daritvene- L'vati pri odreševanju sveta, ga oltarja so zavzeli bolniki in Jezus na()1 mora biti v tem invalidi s svojimi spremljevalci. z2^ec^- Uaže bomo sprejeli križ Med bolniki in bolnicami, ozi- mesnega razbojnika, ki je javno roma njihovimi spremljevalci in odkrito opravičil svoje trplje-mso bili samo stari ljudje, niso ^je, rekoč; “Midva po pravici bile samo bolniške sestre, mar- UTuto ... Ta pravica pa ni sa-več tudi veliko mladih fantov in mo ogledalo lastne preteklosti, deklet, dalje starši in seveda Marsikdo trpi ali je invalid biez tudi lepo število duhovnikov. svoje krivde. Besede po pra-Prva je zbrano množico na- HH trpiva naj bi razumeli gle-govorila invalidka Mimica Pust. c*e na gren v svetu. Bolniki so Razložila je namen tega lepega l30Zie oroclie za posvečevanje
in pomenljivega srečanja, ki je
sveta. Po Baragovem pomenu
bil v tem, da bi se oddolžili na- le ze ena sama duša tako drago-šemu velikemu misijonarju ško- cena> da se splača zanjo trpeti, fu Frideriku Baragu. Baraga z Somaševanje je popestrilo dvignjeno roko ( na spomeniku ubrano petje domačih pevcev, zunaj pred cerkvijo) nas vse katero je vodil šentrupertski ka-opozarja, da mora biti naš po- P1311 Venčeslav Zadiavec. Za po g le d uprt kvišku, v nebo. Ne maši Pa Je šolska mladina pri-zato, kakor da bi hoteli bežati P-avila kratek a pomenljiv spo-“iz te ure”, marveč zato, da bi ied- Sa sam konec letošnje Ba-darovali naše trpljenje v nad- ragovo slovesnosti pa so se zbrali naravne namene ter za življenje kolniki in drugo občinstvo pred božjega kraljestva. Letošnje Baragovim spomenikom pred srečanje bolnikov in bolnic želi oerkvijo. Tu je zapel domači utrditi v nas bolnih zavest, da trebanjski zbor Baragovo him-smo koristni in potrebni ter da 110> vsa zbrama množica pe je
moramo neomajno zaupati v
tila ob tem živo združena v eni
življenje.	^ prošnji, da bi dobri Bog
Na začetku slovesnega soma- že skoraj poveličal tega velikega sevanja ob treh popoldne, ka- našega moža misijonarja škofa tero je vodil prelat dr. Vilko Baraga.
Fajdiga, je domači župnik in dekan Franc Zaplata, tudi sam vkljenjen v oklep iz mavca,
Pet je bil nedavno tega žrtev avtomobilske nesreče, povabil vse zbrane k ponižnemu kesanju in obžalovanju svojih grehov. Poudaril je, da mora biti naša pomoč vesoljni Cerkvi konkretna, določena, stvarna:	Sv.
oče Janez Pavel II. (ki je tiste dni romal po svoji domovini Poljski), naj dobi krepko oporo in trdno pomoč za svoje apostolsko delo v trpečih, kakor udi v prijateljih bolnikov.
Prelat dr. Vilko Fajdiga pa je v svojem govoru razložil simboliko treh križev na Kalvariji.
Trpljenje dobiva včasih v posamezniku tako močne razsežnosti, da ga vodi malone na rob obupa, v tako stisko in težave, da bi trpin začel preklinjati Boga, kakor je bil to storil levi razbojnik.
Toda, gorje nam, če bi se odločili za usodo tega razbojnika!
Kot resnični udje Kristusovega telesa moramo dopolnjevati Njegove bolesti. V ■ sebi moramo imeti živo željo, trpeti in sode-
Prenočišča za Baragov dan v Clevelandu
Howard Johnson Lakefront Motor Lodge, 5700 So. Marginal Rd., Cleveland, O., 44103, tel. (216)	432-2220, sporoča
posebne cene za obiskovalce Baragovega dne v Cleveland du:
Za 1 osebo — $25 in krajevna taksa;	|
za 2 osebi — (dvojna postelja $27.88 in taksa; prosto za otroke izpod 13 let starosti v spremstvu staršev.
Hotel je na novo preurajen’ in udoben. Je zelo blizu slovenskega središča ob St. Clair ju in cerkve sv. Vida. Avtobusna zveza do katedrale je zelo dobra. Za rezervacije pišite ali kličite čimpreje po telefonu direktno na Howard Johnson.
n*n*4te+t<f**+**++++*+**+**t**
knjigo — gotovo deseto —' pod naslovom: Trenutki molka. (Buenos Aires 1978, Editorial Baraga, str. 213).
Kar nas je starejših, se spominjamo, da je svoj čas v ljubljanskem Slovencu priobčeval vsako nedeljo univ. profesor dr. F. Lukman par stavkov duhovnih misli pod naslovom Pet tihih minut. Na tega Sodjevega predhodnika v slovenski publicistiki sem se spomnil ob tej knjigi. Pa potem še na podobne v svetovnih listih in radijskih postajah kjer je pri mnogih posvečenih nekaj minut tudi duhovni misli k nedeljskemu dnevu. Take misli je pisal tudi ameriški škof Sheen. Nekaj podobnega je zdaj napisal Franc Sodja. V uvodu je izrecno poudaril, da kdor misli to knjigo v celoti prebrati v hipu, “naj je ne jem-Ijč v roke. Ena beseda, en stavek,- gotovo ne včč kot ena misel na en dan. Saj je za vse dni v letu napisana drobna misel, ki naj kot luč p°' sveti v vse kotičke našega življenja. In vse te misli niso modrovanje, so le steza, H naj vodi v tisti sveti molk, ki posvečuje. Naj se to imenuju notranja molitev, premišlja' Vanje, kontemplacija, ni važno. Važno je srečanje z Bogom — v minutah pobožnega molka. Kakor hribovca pre' vzame veličastna tišino gora, tako naj ta molk napolni dušo z božjo navzočnostjo, ki se zgrinja nad non. Samo PCu tihih minut. Kdor zmore več, toliko boljše.”
Tako pisatelj sam karakti žira v uvodu svoje naj no ve j še duhovno branje, ki zda. leži v lepi izdaji pred nami Ne, ni to branje, to je nap0 tek v molk. “Iz te želje so na pisani ti utrinki za vse dni letu, da nam pomagajo vsaj za pet minut molčati: molčati pred seboj, molčati sredi sve' ta, molčati pred Bogom. spoznavati sebe in svoje krščansko bivanje in svoje P°' slanstvo.”
Tako je ta knjiga posvečena molku: za vsak dan v letu samo kakih deset vrstic, komaj kaj več, par stavkov. Zd° se mi kot note, po katerih “poje” vate in v tebi — sveti molk. Urejene so te misli P° mesecih in dnevih, vedno 2 mislijo na posebnost dotične-ga dne: ali ob misli na stanj0 narave, ob misli na svetnika dotičnega dne liturgičnega leta itd. Pa misli o skrivnosti Boga, Kristusa in Marij0 svetnikov božjih, misli o Cer kvi, o duhovnikih in čistost’’ bolezni in ljubezni... 350 m1 sli “za vsak dan”, ki so k° jutranja molitev, kot pobožen vzdih, posvetitev v molku za ves dan. Kakšno bogastvo n° tranjega duhovnega živi]0 nja!
Ne kaže nam govoriti kaj več, ker značaj in vsebina knjige te najnovejše Sodje^ knjige je s tem označena ir‘ Le to naj poudarim’
opažu
podana, kar je vsak že doslej
vin
Vsi na Baragov dan 1. in 2. sept. v Clevelandu i’
pri meditacijah ob njego spisih: so pisane res ne sam0 v lepem jeziku, ampak tudi ‘ pesniško polnostjo in obcu jem. Prikazujejo bolj misti0 no občutje Boga, kot misetm0^ Ni dokazovanje, ni pridiga, J občutje. Je doživljanje Abs° lutnega skozi vse dni v 1°^ Bolj kot v rimah je Sodja P°^ snik v teh mističnih doživet jih krščanske polnosti.
Tine Debeljak (v S-S-)
(Op. ured.:	Knjiga je 1lCL^
prodaj v Baragovem dotnU Clevelandu. Broširana L,e zana $7.)
ALOJZIJ BREZNI.
F
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju

#!
XIX.
Strežnik Viktor mi je posodil kolo. Videl sem predstavo in sem bil nazaj v bogoslovju ob doldčeni uri, čeprav je deževalo. Ker smo vsi trije bili počasni kolesarji in ker se nam ni mudilo, smo veliko govorili o raznih duš-nopastirskih p r o b 1 e mih, o Cerkvi in politiki. (Sem je povedal, kako so se liberalci v neki vasi, menda nekje blizu Ptuja, pritožili pri škof h Napotniku, da njihov župnik ponavlja isto pridigo že tri leta in napada liberalce; Napotnik da je povabil zastopnike vaških liberalcev in župnika na istočasni sestanek na škofiji; Ko so vsi bili pred škofom, je škof prosil zastopnike liberalcev, da naj spričo njega in župnika ponovijo, kdaj in kako je župnik politiziral na prižnici v zadnjih letih; seveda so molčali, ker k pridigam sploh niso hodili; po hekaj minutah molka da je Napotnik naročil župniku: “Gospod župnik, ponavljajte isto pridigo še tri leta!). Govorili smo tudi o razmerju duhovnika do žensk — verjetno pod vplivom nemškega jezuita Lipperta, ki je o tej zadevi veliko pisal (in smo ugotovili, da poročeni duhovniki navadno niso bili srečni; pa saj je tedaj bilo malo poročenih duhovnikov — lahko smo jih našteli na prste); tudi o trditvi, da smo živeli na prelomnici časov, da je Evropa postajala nemirna, kar je Ahčin večkrat omenjal v svojih uvodnikih v “Slovencu”; seveda tudi o liturgičnem giba nju, ki se ni ustavilo kljub o-mejitvi vplivov mladinskih idej v bogoslovju; seveda tudi o naraščajočem ponemčevanju severnih delov Slovenskih goric; pa tudi o rastočem številu tistih, ki so se odmikali od duhovnika in da med temi niso bili samo politični liberalci.
Tretja oseba, s katero sem veliko popotoval peš, je bil benediški organist in mežnar Joško Krajnc. Srednjih let. Bil je dober pevec — tenorist ■— in je imel dober cerkveni zbor, mešani zbor. Ako je na popotovanjih staknil kakšno novo pesem in mu je ugajala, jo je spravil v žep in čez nekaj tednov jo je njegov zbor že pel. Svoj zbor je vežbal v mežnarijski sobi, ki je služila tudi za župnijsko knjižnico in obenem tudi za lokalno hranilnico in posojilnico. Kakor sem omenil, sem v njegovem, stanovanju velikokrat prenočil. Bil je vesele narave, ljudje so ga radi imeli in so mu radi pomagali ob letni pšenični in vinski zbirci. Rad je pomagal ljudem kot tajnik na novo urejene benediške občine. Je rad pil, včasih preveč. Sva pešačila; navadno samo po domači in sosednjih farah, ker ni kolesaril.' Vedno sem rad sodeloval pri njegovem zboru in mi je bil hvaležen. Pravil mi je, da sem imel še kar dober glas — basist (pri moškem zboru prvi basist); vedel pa sem, da nisem imel prav ostrega posluha. Zbor je pel vsako nedeljo, Pri obeh mašah. Ako sem ob nedeljah bil doma, sem šel na hor in se pridružil zboru ter včasih celo zapel kakšen solo. Večkrat sem šel z njim in tre-ttri ali štirimi pevci k hiši pogreba, da smo zapeli nekaj žalostink pred hišo, peli po-^ tem med pogrebno mašo,; in * Peli tudi po obredu pri grobu | na pokopališču; po pogrebu! Pa seveda nazaj na dom rajnega na sedmino, ki se je raz-|
vila v pravo pojedino s prekinitvami za molitev vseh treh delčv rožnega venca. Velikokrat sva šla na ohceti skupno z' župnikom in kaplanom; pa samo prvi dan ohceti. Na sedminah in ohcetih je moj sedež bil poleg župnika in kaplana, ker sem pač bil bodoči “gospod”. Kadar sva bila v kakšni manjši skupini ljudi, ki so že bili dobre volje, sva jih zabavala z “opero”: sproti sva si zmišljevala norčije in sva jih pela v slogu italijanskih opernih arij (pa osnovna melodija je bila vedno ista); včasih se nama je pridružil Sem. Za zabavanje ljudi sva včasih priredila “sodno razpravo”; jaz sem bil sodnik, on pa je bil obtožen, da je motil nočni mir; jaz sem mu stavil najrazličnejša'vprašanja (starost, poklic, njegov “zločin”), on pa je na vsako moje vprašanje pojoč odgovarjal: “Marička, pridi doli — tri urce čakam že —: in lunca sije jasno, krasno, jasno kot podne.” Omenil sem ohceti. Ali sem na ohcetih pjesal? Ne; iz enostavnega razloga, da se plesanja nisem nikoli naučil. Nikoli me ni vleklo, da bi se. Privadil sem se no-vomašne čindare, ki je bila prej nekako poskakujoče tekanje kot pa ples. Tudi se nisem naučil plesati hrvaško kolo, ki je včasih začela tekmovati s čindaro; vendar je čindara ostala glavno rajanje na novi maši, ker jo je lahko vsak zaplesal, celo starejši ljudje.
Še o mojih popotovanjih. Pešačenje mi ni bil problem. Iti peš v Maribor (5 ur hoje) in nazaj (zopet 5 ur hoje) domov isti dan, ni bilo nič posebnega. Ali iti v Gornjo Radgono (3 ure) in zopet domov zopet 3 ure) isti dan je bilo nekaj nenavadnega. Iti peš na kako novo mašo, ko še nisem kolesaril, je bilo nekaj navadnega. Ako razdalje nisem zmagal v enem dnevu, pa sem si vzel dva. Nobene naglice; in vmes razne postojanke v kakšnem župnišču ali pri znancih. Nobenih točnih načrtov in s tem sem mater večkrat razjezil. Ako sem ji povedal, da se bom vrnil v torek, pa sem se vrnil v sredo ali celo v četrtek, je bila jezna. “Lahko se vrneš, kadar hočeš; samo ne povej, da boš nazaj v torek, ker me potem preveč skrbi, da se ti je mogoče kaj pripetilo, ako te ni nazaj ob napovedanem času.” Kolo mi je pomagalo, da sem raztegnil ozemlje svojih potovanj:	južni predeli Sloven-
skih goric, okolica Ptuja; menda dvakrat celo v Mežico na Koroškem na obisk h kaplanu Bošteletu (v družbi be-nediškega študenta Škamlji-ča) in enkrat v Ribnico na Pohorju na obisk h kaplanu Semu in študentu Janku Držečniku; tudi v Savinjsko dolino na obisk k sošolcu Oroz-lu in Kačevo novo mašo; tudi v Dobje pri Planini v Urval-du na obisk k sošolcu Volasku in iz Dobja na novo mašo v Vidmu ob Savi, kjer sem doživel bolj nenavadno nezgodo: zaspal sem na klopi in v spancu sem se prekucnil na tla, pa tako, da sem z obrazom zaoral v precej oster pesek; koža je bila precej razpraskan in obraz precej zabuhel; v takem stanju sem se prihodnji dan predstavil župniku Brvarju na Bizeljskem,
. ki me je seveda dobro poznal, ker je nekoč bil benediški ■.kaplan; kot bivši vojni kurat je vedel za zdravilo; cel obraz mi je umil z bencinom, za
^ SMlBISSr* D0H07IN3S, r OTGUST SO, \m
■ ■egT.lITTraP"-:-  -rx.—..-..r...■ i — f ■     , „• i i  .....m !■
8 &
KOLEDAR
| društvenih prireditev
::
25. — Slov. športni klub priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi.
26.	— Slovenski dom na Holmes Avenue proslavi 60-letnico obstoja z zahvalno mašo, parado in večerjo.
SEPTEMBER
1. in 2. — Baragova dneva v
Clevelandu, Ohio.
16. — Oltarno društvo pri Sv Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne.
16. — Velik bazar priredijo clevelandska društva Slov. ženske zveze v Slov. domu na Holmes Ave., ob 1.-8. zvečer.
16. — Vinska trgatev na Sloven
ski pristavi.
22.	— KRES nastopi v Sloven skem narodnem' domu na St Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve.
23.	— Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
29. — Slovenian-American Heri tage pripravi Slovenski večer na CSU.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo
koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
7. — Občni zbor Slovenske šole sv. Vida.
7.	— SKD Triglav v Milwaukce-ju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples.
13. — Newburgh-Maple Hts. klub upokojencev priredi večerjo in ples v SND na 80. cesti. Igra Ed Buehner. 13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
20., — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
21. —- Občni zbor Slovenske
pristave.
21. — Slovenski narodni dom na
5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne.
27.	_ Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave-
manjšanje bolečin pa mi je dal vina; ko sem prihodnji večer prišel s kolesom na Glavni trg v Mariboru, me je u-stavil policaj in mi je verjel, da moj razpraskani obraz ni bil posledica kakšnega pretepa, šele, ko sem mu pokazal bogoslovsko legitimacijo. Ko sem kolesaril po Prekmurju, sem se ustavil v Murski Soboti, pred sinagogo. Ker je bila sobota, se mi je zahotelo, da bi šel v sinagogo. Ko sem bil notri, sem videl, da je sinagoga bila skoraj polna; pa videl sem samo moške, ki so imeli čepice na svojih glavah. Poslušali so svojega rabina; čeprav sem bil oblečen bolj kot kakšen fantalin, mi je kmalu začel dajati z roko u-kaz, da naj zapustim sinagogo. In sem ga ubogal. Enkrat sem s kolesom prestopil Jugoslovan sko-avstrijsko mejo, brez dovoljenja. Bil sem na obisku pri Bošteletu v Mežici. Tedaj je že kolesaril in je predlagal, da bi šla v Pliberk, ker da on pozna obmejne stražnike na obeh straneh in da me bodo že pustili,1 da prekoračim mejo brez uradnega dovoljenja. Na meji je vse bilo v redu. Na kolesu sem bil malo nemiren, ■ ker nisem bil navajen ogibanja na levo.
(Dalje)
nue. Igrajo “Veseli Slovenci” 28. — Pevski zbor Planina podE v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne.
NOVEMBER
4. — The Slovenian National
Art Guild pripravi razstavo v SDD na Recher Ave.
3.	— Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
10. —- Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne.
16.	-17.-18. — Fara sv. Vida priredi svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani.
18. — Fare Marije Vnebovzcte priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico
z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road.
25.	— Pevska skupina Dawn „ Slovenske ženske zveze poda ~
koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
9. — Miklavževanje Slovenske šole pri sv, Vidu.
9. -— Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
16. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za svo-
198«
FEBRUAR
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
11. — Materinska proslava
Slovenske šole pri sv. Vidu.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslava 35. obletnice p okolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
avgust
3. — Piknik Slovenske šole
sv. Vida na Slovenski pristavi.
OKTOBER
18.	— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
Vesfs h Slovenije
Vesti iz Slovenije
Primorski poštarji
KOPER. -— Poštarji na Primorskem imajo kopico delovnih načrtov. Predvideno je
polaganje telefonskih kablov	V Izoli bo nova centrala z
med Ankaranom in Hrvatini,	zmogljivostjo 3000 priključ-
Dekani in Pridvorom ter Izo-	kov, v Piranu pa bodo vklju-
lo in Dvori. Krajevne kable	čili v omrežje Fizine. V Seža-
bodo položili med Portorožem	ni bodo razširili več telefon-
in Pizinami, Portorožem in	skih in telegrafskih povezav,
Sečovljami ter Semedelo in	dogradili omrežje v Komnu
Koprom. V obalnih občinah	in začeli z več pripravljalni-
bodo postavili 15 novih tele-	mi deli. Tudi v Postojni bo
fonskih govorilnic. Razširili	razširjena avtomatska tele-
bodo ankaransko avtomatsko	fonska centrala, okrepili pa
telefonsko centralo, izolsko	bodo tudi telefonske poveza-
pa delno prenesli v Dekane.	ve z vasmi. (r. g.)
Baragova izdaja
Ameriške Domovine
Cenjeni čitatelji!	- .
V petek, 31. avgusta, bo Ameriška Domovina tiskala posebno izdajo, ki bo posvečena škofu Frideriku Baragi.	_	_	. f
Ta posebna izdaja bo povezana z narodno Baragovo prireditvijo ob koncu tedna, 1. in 2. septembra v Clevelandu.
Izvodi časopisa bodo brezplačno razdeljeni tisočerim romarjem, ki bodo za to veliko proslavo prišli v Cleveland. Naši redni naročniki bodo tudi brezplačno prejeli po eno izdajo kot del petkove številke.
Clevelandski odsek odbora za posvetitev škofa Barage je nas naprosil, da pomagamo pri zbiranju denarne pomoči za uporabo pri pospešitvi Baragove zadeve.
Po dogovoru bo čisti prebitek te posebne izdaje razdeljen tako, da bo polovica namenjena Baragovi zadevi, polovica Ameriški Domovini.
Prosimo torej slehernega bralca našega časopisa, da nam pomaga z naročilom oglasa v naši posebni Baragovi izdaji.
Iskreno se zahvaljujemo za vašo dobrotljivost. Upamo in molimo, da bo škof Baraga kmalu uvrščen v vrste onih, ki so v Katoliški cerkvi priznani za svetnike.
Zadnji čas za naročitev oglasa je 22. avgusta 1979.
Uporabite naročilnico v današnji izdaji!
S spoštovanjem
James V. Debevec
Nova šola j v Račah pri Mariboru
RAČE. — V Račah pri Mariboru so dokončali prizidek osnovne šole. Nedvomno je to za kraj velika pridobitev, saj so se učenci te osnovne šole doslej stiskali v pretesnih prostorih. V prizidku so štiri nove učilnice s kabineti in večnamenski prostor, kL bo jedilnica. Učenci raške osnovne šole pa so dobili tudi novo telovadnico in sodobno kuhinjo. (r. g.)	\ v ;
Pomanjkanje rudarjev
VELENJE — V slovenskih rudnikih bi do konca petletja potrebovali 576 rudarjev. Pa so izgledi zelo slabi, ni ljudi, ki bi se odločili za ta težki poklic. Tudi vpis na vse tri slovenske rudarske šole je bil kaj klavrn, še bolj pa bi bil, če bi se na te šole ne vpisovali učenci iz drugih republik.
f -------- F p V
Suša v Sloveniji
KRANJ — Vso slovenijo močno pesti huda suša. Na Gorenjskem so ugotovili, da bo prva košnja sena kar za. polovico manjša kot običajno. To pa pomeni, da ne bo dovolj krme, za nakup pa ni denarja.. Zato se je mnogo kmetov odločilo za odprodajo govedi. Po-, nudba se je zvišala kar za 70 odstotkov.
PrijatePs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA AID FOR AGED PRESCRIPTIONS RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO,
MALI OGLASI
----------------------------------;----:—;
BARAGOV DAN
/
v soboto in nedeljo - 1. in 2. sept, 1979
H J V Olevefandu, Ohio
Spored
SOBOTA, L SEPTEMBRA
Ob 7.3« uri zvečer - Procesija s svečami in pete litanije Matere božje pri Lurški votlini na Chardon Hill, Euclid, Ohio.
Škof dr. Alojzij Ambrožič iz Toronta, Kanada, bo pridigal pri verskih obredih v soboto zvečer.
Sveče za procesijo bodo na razpolago pri Lurški votlini.
Lahka okrepčila bodo po končanih obredih za razpolago v obednici.
NEDELJA, 2. SEPTEMBRA
Ob 11.30 uri predpoldne kosilo v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju in 65. cesti.
Ob 2.3« uri popoldne sv. maša v katedrali sv. Janeza (škofija). Pridigal bo nadškof Bernardin iz Cincinnatija.
Ob 4. uri popoldne - Program v Slovenskem Narodnem domu na St. Clah-ju.
NAROČILO ZA OGLAS V POSEBNI BARAGOVI IZDAJI AMERIŠKE DOMOVINE
(Izide 3L avgusta 1979)
Cena oglasov:
Osebni ........................ $10.00 [_ J
Društveni ali trgovski ........ $20.00 UJ
(označite vsoto) $30.00 | j
Ime ............................................
Naslov ..........................................
* \
Mesto ..................Država .......... Zip----
Prebitek je namenjen v enaki meri Baragovi zadevi : in Ameriški Domovini.
Za nadaljnja pojasnila kličite (216) 431-0628 od 9. - 4. ure vsak dan razen srede popoldne. Oglase sprejemamo do '22. avgusta 1979.
----- ^_____-i_____________—.—-
Baby Sitter Needed In St. Vitus area
From 3 to 5 everyday Mon. thru Fri. Want someone reliable. $20.00 a week. Call 361-4141 between 11 and 1.
(90-92)
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
(x);
RESTAV RACIJA
na prodaj ali v najem za določen čas. Nedavno prenovljeno. Vse moderno. 5380 St. Clair. Vprašajte pri Marquette Cafe.
(x)
Cleaning Woman Needed 1 or 2 days a week. Richmond Hts. Call 486-8921.
(90-94)
V NAJEM
4 sob zgoraj, v bližini E. 200 St. Starejši par ima prednost. Nič žival. Kličite 531-9528 po 4. uri popoldne.
(91-92).
CAFE FOR SALE $7500 with a D5 license, 16502 St. Clair Ave. Near Gould Inc. and Viking Steel. Call 486-7657 or 431-0071 or 932-2633.
(88-93)
BRATENAHL Small House for Rent \
6 Rooms. Call 541-6223 or 781-4644
(91-92)
Lady to live in with elderly lady. Salary. Call 526-1527.
(91-93)
LOOKING FOR RENT
5 Large rooms downstairs, or single home to rent. Area between E. 64 St. and E. 37th st. off St. Clair Ave. 2 adults German nationality. Call after 6 p.m. 231-0258.
(92-94)
E. 152 St.
NEAR LAKESHORE BLVD.
8 Suite apt. bldg. Owner financing available. Call i Joe Slovenec 486-1100.
CONSOLIDATED REALTY (921-94),
l
(
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 20, 1979
Vaclav Benes-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
•ittimttsnmtmzmmm
Imenik raznih društev
“če ne bo ene glave, se razcepi Češka z Moravsko v ne-številne kneževine!”
“Pojdem ..
“Pojdi, gospod; če ni o tvojem knežjem bratu niti duha niti sluha, se seveda ne smeš obotavljati!” je spregovoril župan Peter in se tudi globoko priklonil pred dosedanjim svojim varovancem.
“Tvoje vdanosti, tvoje ljubezni in naklonjenosti ne pozabim celo svoje življenje!” Knežič Vladislav je svojega ječarja objel in ga poljubil na obe lici; tudi njegovemu bratu je stisnil desnico'. Močno' so se čudili temu češki gospodje, ki nikakor niso mogli
V BLAG SPOMIN
NAŠE PRSLJUBLJENE MAME, STARE IN PRASTARE MAME, TAŠČE
ANA MEGLIČ
rojena ČEGRAN
ki je umrla dne 23. avg. 1978
Leto dni je že minilo,	J
odkar te več med nami ni. Žalostna so naša srca, ko se spominjamo nate.
t	V raju prosi zdaj Boga,
da raj nebeški nam da,	j
kjer bomo zopet združeni, veselje večno uživali
Žalujoči:	j
Anton — sin z družino; Tonika poročena Rožman, in Rozika, poročena Jaklič — hčerki z družinama; Jože Balažič — vnuk z družino; Julka Frkulj s hčerko Silvo ter ostali sorodniki.
Cleveland, O., 20. avgusta, 1979
V blag spomin
OB OSMI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE, MATERE IN SESTRE
Alice Keck
ki nas je za vedno zapustila dne 20. avgusta 1971.
Že osem let te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, rosijo solze nam oči, dom je prazen in otožen, odkar te več med nami ni.
Žalujoči:
mož FRANK hčerka FRANCES sestri Rose Daski in Josephine Ludwig ter ostalo sorodstvo, Cleveland, O. 20. avgusta 1979.
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Edward razumeti, da je ječarjem in Pevec; predsednik Joseph Basko-' jetnikom mogoča taka ljube- vic’ PodPreds. Joseph Hočevar; taj.
zen. In tudi je malokateri knežič, kateregakoli rodu, za-
Albm Orehek, 18144 Lake Sh. Biva., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: puščal kraj jetništva z resnic-	Hočevar, Joseph Hočevar, Do-
t u	j	•	.	minik Stupica, vratar Frank A.
no ljubeznijo do svojega je- Turek Vo/n atletike m tnladjnsklh
Čarja v srcu.	aktivnosti James V. Debeveč in
Kmalu potem se je vsa ta John Hočevar. Za pregledovanje junaška četa spustila v najhi- ^ega članstva VS1 slovenski zdrav-
trejsem diru proti zlati Pra- Društvo zboruje vsak prvi torek
v mesecu v conferencni sobi v župnišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesrnent se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6.
do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
gi. Vendar ta dan niso prijezdili do glavnega mesta. In ko so se drugo jutro bližali Stra-hovsk brani, jim je donelo v pozdrav zvonjenje mrtvemu Henriku Bretislavu. In, komaj so utihnili žalostni glasovi cn C«	DR- SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
vi, so se vnovič zazibali zvo- Duhovni vodja Rev. Joseph Varga
novi, toda to pot slavnostnej- predsednik Joseph Fortuna podpred. še in slavnostnejše, da so ta- Hay Habian tajnik Ralph Godec, korekoč oznanjali zelo velik
praznik, s Hradčan pa se je Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna razlegal radostni speV: “Go- hi Charles Virant, James Weir.
Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnili za SND Maple Hts.: i. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach \n Ralph Godec. Zdravniki: dr. An-kom, katero je pred poldru- thony J. Perko, Dr. Wm. Jeric,
gim stoletjem poslal papež in dr' F' ,Je,le,r;ic- -TT?eje 0sn° vsak -Nj.-, , . T	mesec po kolekti v bND na 80. cesti.
i o aj . knezu Spitigmje* — Sprejema članstvo od rojstva do vu mesto kraljevske krone — 60 let starosti. Bolniški asesrnent je vriskajočemu ljudstvu s 65c na mesec in plačuje $7 bolniške polno pestjo razsipaval srebr-	j,'„Č1S. ““
ne groše.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar predsed. Theresa Lach, podpredsednica Marija Iviauser, tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puntaš Ave., tel. 941-0014, blagajnik Joseph Me-laher, zapisnikar Bogomir Glavan, nadzorniki: Joe Lach, Draga Go-stič, Angela Bolha, zdravniki vsi slovenski in družinski.
Seje so vsako tretjo sredo v jan., marcu, maju, jul., sept. in nov. v SND na W. 130 St. in vsako tretjo sredo v febr., apr., jun., avg., okt. in dec. v Baragovem domu na St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje.
Društvo sprejema člane oa rojstva pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate življenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, V slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
spodi pomiluj” in “Tebe Boga hvalimo”, in vojvoda Vladislav, odet s škrlatnim plaščem, na glavi s hermelinovo čepico s primernim okras-
il.
pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
V tem času na Češkem res ni nikdo vedel za Premisla.
Na Mišenskem ni mogel biti. In kje drugje so mu ven-
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; častna predsednica Josephine ,	, , ,,	. Mulh, predsednica Angela Winter;
dar preskrbeli varno zavetje? podpredsednica Helen Krofi; taj-Nekako pred enim mesecem niča Josephine Winter, 3555 E. 80 so se vrnili Černinovi sinovi St; blagajničarka Laura Berdyck, „„„„„ i j-i -T,	zapisnikarica Agnes Žagar. Nad-
l g v a ike, pri katerem ZOniice: Theresa Zupančič, Helen so ga videli naposled takrat, Krofi in Alice Arko; zastop-
ko so se sešli z njim na levem txicl xa SND na 80- St-: Fr*111063
Hindich in Alice Arko: za S.N.D. na Maple Heights. Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — knez zatekel. Baje ni niti ve- Seie 80 vsako tretjo nedeljo v me-del, kak gospod je bil pod nje-	url 1>'!p0,d" v SND “
govo streho. Če bi živel še dalje, bi se ne bil nadejal, da bi mogel priti k njemu oni, v katerega žilah teče kri sv. Ljud-
bregu Labe in ga spremili v ljubko zatišje na nasprotni strani.
Toda stari vladika jim ni mogel povedati, kam se je
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 16. do HO. leta. Nudi najnovejše smrtninske
mile in, sv. Vaclava. Le toliko certificate od $1,000 do $15,000; n™	j-t	V mladinski oddelek se sprejema
jtm je rekel, da so odšli na otroke od r6jstva pa do 15 leta. _
polnočno stran in da slovan- Odbor je letos sledeč: Duh. vodja ski kraji na severu zopet Rev- Edward Pevec, prods. Frances
vstajajo; oce Dobrogost je ba- ^nkaAn^MoHLieO E. Slovenska Ženska ZVCZa je že prej odšel v te pokraji- 212 St, Euclid, OH Tel. 531-4556 ^»©VenSKa *enSKa ZVCZa
ne.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesn.ik; predsednik Henry Prijatel, podpredsednica: Frances Prijatel; tajnJc: Anthony Cek, 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, 44143, tel: 481-0992; blagajničarka Josephine Jevec, zapisnikarica Deborah J. Cek, nadzorniki:	Frank Drobnich, Helen
Troha, Frances Prijatel. Zastopnika za Federacijo: Anna Debeljak in Josephine Jevec. Zdravniki vsi slovenski.
— Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. Jože Božnai
Predsednica: Angela Lube, tel 391-5344
Podpredsednica: Mary Noggy
Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, O. 44092 tel. 944-0020
Blagajničarka: Jean Gercar, tel. 946-6219
Zapisnikarica: Mary Šemen
Športni referent: Ray Zak tel.: 526-3344
Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabše in Eva Verderber
Zastopnica za klub v SND in delniških sej: Angela Lube
Zdravniki: Vsi slovenski in družinski.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri v SND 6409 St. Clair Ave. staro poslopje soba št. 1.
Pobiranje asesmenta:	Pol ure
pred sejo in takoj po seji. Poleg tega še pol-letno in sicer na 25. januarja in 25. julija v SND 6409 St Clair Ave. vhod spredaj spodnja dvorana.
Društvo sprejma nove člane od rojstva pa do 60 leta starosti. Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za jaodrobnosti se brezobvezno in z zaupanjem obrnite na tajnika društva.
PODRUŽNICA ŠT 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Francis Paik; predsednica Alma Eppich; podpredsednica Ceciha Žnidar; blag. Ann Cooke. taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St. 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron. — Seje tiietjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemšl jan. leb. julij in avg
PODRUŽNICA ŠT. 41 S.Ž.Z.
Predsednica , Amelia Oswald Podpredsednica - Justice Girod Tajnica-Blagajničarka — Valeria Fortuna, 1002 E. 178 St, Cleveland, OH 44119. Phone: 531-5191. Zapisnikarica — Cecelia Wolf Nadzornice — Madeline Debevec, Justine Girod.
Seje /3 vrše vsak tretji torek v jan., mar., maja, sept., nov., dec., v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sobi “2”.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Jennie Gerk; pod-preds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., O. 44137, Tele. 663-6957: za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice:	A.nne Krese-
vic, Anna Christofew, zastopnica za vse SND: Arina Kresevic in Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarju, marc, naj august, oktober, december na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 dopoldne 22. aprila, 15 julija, 21 oktobra, 16. decembra 1979 v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St Clair Ave.
Konvenčna delegata Carole A. Czeck, Frank Plut; namestnika Louis Sile, Tony Meklan.
Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno čitalnico Louis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Frances Modic, za Slo-Plut in Frances Modic, za slov. narodni dom Frank Plut, za Slovenski dom ra Recher Ave. Frances Modic.
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, pod-preds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice:	Stefi Kon-
cilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
zapisnikar, Joseph Zevnik, tajnik Greg Hribar, 1253 E. 60 St., blagajnik Charles Winter Jr. - Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v me-' seču pri 8.00 sv. maši - Seja s? vrši po sv. maši v cerkveni dvorani-

Blagajničarka Mary Hochevar;
“In vi ea mnrato iskati zapisnikarica Frances Novak. Nad-n v ga morate iskati — zornice: Frances Macerol, Josephine
morate ga najti!”
Stari Černin je izgovarjal
Gorencic in Mary Palčič.
Reditelj ica Jennie
vsako besedo s posebnim po- Femc- Zast0P' za žeii!ke in. I?ladin-
^	aktivnosti	Frances Nemanich, Za-
stopnice za Ohio KSKJ Federacijo: more	Marjanca	KuhSr, Frances Novak
Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki — Seje se vršijo vsako prvo sredo “Mogoče bi bilo! — Toda v mesecu popoldne ob 1.30 v dru-ali so	nemški	gradovi	nepri -	8tveni sobi Avditorija sv. Vida.
topni	češkim pevcem.	Ah	mesecu od	5.30 do 7. ure v družabni
so utrjeni tako, da bi ne mo- sobi avditorija sv. Vida.
udarkom.
“Na koncu sveta ne biti.-:.”
“In če je kje zaprt?”
PODRUŽNICA ŠT. IJ) SŽZ
Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Anna Markovich Pod-Pres, Frances Žagar Tajnica in Blagajnica, Sophie Magayna, 315 E. 284 St., Willowick Ohio 44094 Tel. 943-0645. Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli Nadrodnice Mary Kokal, Frances Žagar.
Seje se bojo vršile tretji nedeljo v mesecu ob 2; uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Mesce: Jan, Marc., May, June, Sept., Nov., Dec.
gel priti v nje moj sin, bodisi Oldrih ali Bretislav, Protiva ali Sobehrd. Odpravite se na pot — vsak na drugo stran — celo nemško državo preiščite — eden izmed vas kot dober sokolnik — drugi kot zname-
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager.
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Hol-
nit borilec — tretji kot lovec, maf Av.e'’ tf1'. ’?61'8862.
,	,	v .	. ,	Pomožna tajnica Damella Žnidar
katerega noz m lok sta nama- Bol taj Mary Korošec 761-1642
Blagajnik Louis Jpxem Zapisnikarica Mary Okicki.
in četrti kot nevec kateremu Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary 1T KOI. pevec, Kateremu Wo]f( Antonia Lamovec
Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr.
zana s čudodelno roso, katera se prodaja za drag denar —
je obesil grški cesar zlato verižico okoli vratu. In tako do-
govorjeni bodete iskali Prs- Ado‘Pb Žnidaršič, Dr. misla. Pri morju se morate Spech’
Anthony
Seje se vršijo vsak tretji četrtek
vsi sniti, pri morju, na kate- v mesecu ob 8:00 zvečer v Sloven-
rega bregovih je razvaljeno skem domu na Holmes Avenue.
slovansko svetišče ”	Asesrnent se pobira pred sejo, od
slovansko svetisce.	? 30 do 8;00 ure ter 2g v mesecu v
Černin je nato odpravil slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 svoje štiri sinove na pot.	ure zvečer, če pade 25. dan na sožalje prihodnjič)	boto ab nedeljo, bomo od sedaj na-
PreJ Pobirali asesrnent v petek pre-je ob navadnemu času. Društvo
Počastimo naivečieva	sprejema	člane	od rojstva do 50
,	°	.JVeyegd	leta brez	zdravniške preiskave ter
SlOV.	misijonarja Barago	od rasle	do 60.	leta za zavaroval-
1. in	2. sept. v Clevelandu	nino od	$1,000	m $2.00 bolniške
podpore na dan.
**+++***++t+t+****++*+M*+***+-------------------------------
PODRUŽNICA št. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Paik,. predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antoinette Zabukovec; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. Vratarica Marilyn Fitzthum. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer.
Poročevalke: Antonia Šuštar. Zastopnice Klub društev; Addie Humphreys, Anna Gekada.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja: Rev. Edward Pevec Predsednica: Ann Maver Podpredsednica: Mary Otoničar Tajnica in blagajničarka: Roseanne Piorkowski, 1083 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-6552
Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornice: Jenanie Feme, Frances Macerol,
Roditeljica: Molly Dezelan
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne.
Asesrnent se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida.
Asesrnent se pobira vsakega 25. v mesecu od 5:30 do 7, ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277. blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici:	Marie Telic,
Frances Kotnik, Frances Macerol. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti- Nt-tie Malnar. — Seje se Vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Štete, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik. Frances Štete, 1482 Dille Rd. Zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepec in Harold Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcu, juniju, septembru in decembru na domu tajnika, 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ.
Novi Dom #7 ADZ
Predsednik Anton Švigelj", podpredsednik Janez Žnidaršič, tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St.. Cleveland, O. 44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Lovko, nadzorniki:	Joseph Gabrič,
Mary Živoder, Gabriel Mazi.
Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo nudi članom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 3 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpred0. Vida Zak, tajnica Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Pauline Skrabec, Joe Ferra. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu /ia Holmes Avenue.
CLEVELAND ŠT 9 ADZ
Predsednik Stanley Ziherl podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St.. tel.:	481-6437; blagajnik Robert
Menart; zapisnikar Stanley Ziherl Jr., nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA 11 (A.D.Z.)
President — Louise Graham Vice-President:. Marge La Crone Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, Ohio 44117 Treasurer: Mimi Turk Recording Secretary Mary Hrovat President of Auditing Committee: Josephine Levstick
1st Auditor: Josephine Levstick 2nd Auditor: Josephine Trunk Medical Examiner: Dr. Spech Meeting: Second Tuesday at Slovenian Home meeting room (back) Room at 11 a.m.
DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John Cendol tajnica in blagajničarka, Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wick-liffe, Ohio 44092, telefon 944-7965 zapisnikarica, Frances Tavzel nadzorniku: Frances Tavzel, John Cendol in Tony Meklan.
DR. KRALJICA MIKU ST. 24 ADZ
Predsednica Agnes /.agar pm," predr.ednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 81) St., 84J-7540, blagajničarka Agues Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter. Mary
Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1011 E. 72 St, 391-0282; zapisnikarica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsednica: Antonia Stokar Podpredsednica. Christine Szendel
Tajnica: Jennie Pugely, 107724 Plymouth Ave., Garfield Hts., OH 44125 — Tele. 587-4230. Blagajničarka: Jo J. Lea Zapisnikarica: Jennie Pugely Predsednica nadzornega odbora: Christine Szendel
1.	nad. Virginia Hartman
2.	nad. Theodore Szendel
Zdravniki:	Vsi priznani M. D.
zdravniki
Seje se vrše vsaki tretji mesec. Tretji četrtek v mesecu, 10724 Plymouth Ave., ob 7:30 zvečer.
Zastopnice za Slov. Nard. Dom E. 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely
’ Za Slov. Nard. Dom na Stanley Ave., Maple Hts., Antonia Stokar
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsamer, taj. Freda Miller, 2114 Rockefeller Rd. Wickliffe, OH 44092 Tele. 943-1068. Zapisnikarca:	Mary Golob, blag.
Rose Intihar. Nadzorniki: Lillian Delsanter, Virginia Braddock in Sylvia A. Tanko.
Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesrnent se pobira vsakega 25. v njesaeu, od 5:30 do 7:30 če pa je na sdboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društ venem domu na Recher Avenue.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Edward Pevec, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary Bencin; tajnica in blagajničarka Mary Otoničar 1110 K. 66 St. tel. HE 1-6933. zapisnikarica Marija Mausar, rediteljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA MOŽA IN OČETA
FRANK SVIGEL
je umrl 20. avgusta 1973
Sest let je že, kar hladna zemlja krije Te. Globoko vsi smo Te ljubili in prezgodaj izgubili.
Žalujoči:
Anna Svigel — soproga Frank, sin, Rose Marie Godič, hci Edward Godič,.ml. vnuk in ostalo sorodstvo.
Cleveland, O., 20. avgusta 1979.

V BLAG SPOMIN
OB DESETI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI SOPROG,
OČE STARI IN PRASTARI OČE
Mark Živoder
Svojo plemenito dušo je izdihnil 21. avgusta 1969.
Spominjamo se srečnih dni, ko živel si med nami Ti, sedaj vse prazno je pri nasf odkar ne sliši Tvoj se glas.
Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
Žalujoči:
Soproga MARY sinova in hčerka z družinami-Cleveland, O. 20. avgusta 1979.
V BLAG SPOMIN
Pete obletnice smrti na^e drage soproge, matere 1 in stare matere
JENNIE PRIMC
ki je preminula Ang. 20,
1971
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev Victor Tomc: preds. Pavla Adamic, podpreds. Mary Kokal, tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavonošinja Sophie Magayna Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Joseph Hočevar, podpredsednik, Miro Odar, zapisnikar John Hočevar, ml., sle?.
Tvoj duh še vedno z nami bivJ-čeprav Te tihi grob pokriva.
A nam življenja težke dni, spomin na Tebe še vedri.
Nič več ni nekdanje sreče, ko si skrbela za nas ljubeče!
Iz srčnih naših bolečin, nam vzdiha živ spomin.
V srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenje steče, in vsi pridemo za Teboj.
Žalujoči:
Joseph — mož Donna — hčer
Rrmnlrl — sin in žena	^