Hasilo socialistične zveze  delovnih ljudi za gorenjsko
L*T0 XIII., ŠT. 38 - CENA 10  DIN PONEDELJEK, 28. MARCA 1960
Ddo
občinskega odbora ZB v Skofji Loki
Spomenik v Poljanah
(.V škofjeloški občini je preko
stk ilanov ZB> ki so v stalnem lku s svojo organizacijo bodisi
a Jasi ali v mestu. Organizaci-ZB v Skofji Loki skrbi za vse eležence NOB in rešuje nji-
ahle pr°bleme. Trenutno rešuje Jonski odbor ZB v Skofji Loki ošnje za priznanja delovne in priznanja dodatnega pla-
l ^ za udeležence narodnoosvo-
r^ilne vojne. Do sedaj je bilo ^nih so prošenj, rešiti pa mojo še več kot sto prošenj.
sk^hZCn te skrDi organizacija ^\ za postavljanje spomeni-^ j,.111 spominskih plošč na obje jU 0Dčine. Letos bo s pomočjo *e organizacije v Poljanah ^s'avljen in odkrit velik spo-tf!n,k žrtvam iz NOB. Temelji n, * Spomenika so že postavlje-y' spomenik bodo odkrili še t in kem mlinu, Kamnitniku na Križni gori.
'osVtinska organizaciJa ZB v 1^ 1 občini skrbi tudi za otro-
nar - 80 zSUDin svoje starše v
VSKLADITI POTREBE
z dejanskimi možnostmi komune
Tako so poudarili na zboru volivcev, ki je bil v sredo zvečer na Plavžu na Jesenicah. 2al zbor ni bil obiskan kot običajno, vendar je bil zanimiv in živahen. Volivci so z nekaterimi dopolnilnimi predlogi o dobrili predlog družbenega načrta in proračuna jeseniške občine, ki predvideva nadaljnje povečanje proizvodnje, osebne potrošnje in družbenega standarda nasploh.
Največ razprave je bilo o komunalnih vprašanjih, zlasti so volivci terjali ureditev vodovoda, gradnjo trgovskega središča,  oziroma  trgovine na
r°^noosvobodilni vojni.
V. R.
3489 belih mesnatih prašičev za trg
V kranjskem okraju je vedno več zanimanja za rejo belih mesnatih prašičev. Pred tremi leti so jih na primer odkupili le 514, leta 1958 že 1342 in lani celo 3489, približno 600 pa so jih odkupila sama mesarska podjetja.
Letos so sklenili pogodbe za odkup 6700 kosov prašičev. Med rejci je tudi vedno več zanimanja za rejo boljših ■ sort belih prašičev. Tako je v zadnjih letih skoraj popolnoma izpodrinila črnopasasto svinjo bela nemška pasma, v naslednjih letih pa bo prevladala bela švedska pasma.
Plavžu, ureditev naselja in podobno. Zahtevali so tudi ureditev statusa Doma igre in dela »Angelce Ocepek« ter večja sredsta za poslovanje te ustanove. Nadalje so izrazili potrebo po gradnji kulturnega doma. gradnji garaž in podobno. Vendar so pozneje ugotovili, da vseh želja ne bo moč uresničiti letos, kajti sredstev ne bo toliko na razpolago. Kritizirali so
tudi težnjo, da si že vsak del mesta hoče zgraditi svoj kulturni dom. To je razmeroma draga investicija. In konec koncev: zakaj na Jesenicah toliko kulturnih domov, zakaj bi trgali mesto? Treba je zgraditi ustrezne prostore za družbene organizacije ter stanovanjsko skupnost, kulturni dom pa naj bo eden za vse Jesenice.
Zbora volivcev na Plavžu se je udeležil tudi predsednik OLO Kranj Vinko Hafner, ki je med drugim obvestil navzoče o skorajšnji ureditvi malega obmejnega prometa z Avstrijo ter v zvezi s tem opozoril na nekatere naloge državljanov v obmejnem območju. -k
JUNAK »V SENCI« Naš dolgoletni državni prvak Janez Polda — tokrat ko« reditelj odskočišča
Nov rekord -
metrov
Pred v. kongresom SZDLj
Gradnja šol -
pereča potreba blejske občine
Zaključni prireditvi prisostvoval predsednik republike Josip Broz - Tito - 30.000 gledalcev v nedeljo, nad 16.000 v soboto - Helmut Recknagel daleč pred ostalimi - Pečar najboljši Jugoslovan
Jovanko, nadalje podpredsednika van Veselinov in Miha Marinko, Zveznega izvršnega sveta Edvard člani Zveznega izvršnega sveta Kardelj in Aleksander Ranković, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka, predsednika republiških ljudskih skupščin frbije in Slovenije Jo-
Planica, 27. marca Kljub   slabim obetom
naših
vremenarjev, je bila zaključna prireditev ob planiškem jubileju nadvse slovesna. V Planici se je zbralo okoli 30.000 ljubiteljev smuških poletov. Prireditev je obiskal tudi predsednik republike Josip Broz-Tito s svojo soprogo
Slobodan Penezić, dr. Slavko Komar, dr. Marjan Brecelj in drugi ugledni gostje.
egat na V. kongresu SZDLJ ko bolje samo v Ribnem, kjer štva in organizacije bodo morale l blejski občini je tovarišica imajo zadružna dom. V Gorjah vnesti v svoje programe več raz-JiriJa Stare Na vprašanje, kaj imajo samo dom Partizana, v vedrila, obenem pa skrbeti za f^1 o delu in nalogah SZDL Zasipu, kjer so zelo aktivni, pa splošno družbeno, politično vzgo-,a °bmočju blejske občine, nam so si uredili zasilno dvorano, jo te mladine in njeno aktavno ' J**- Staretova odgovorila: Toda letos ne bo še nič s temi delo. .."^ot prosvetno delavko me se- gradnjami, ker jih tudi družbe-
-   ure m rrrv
Nekatere osnovne organizacije
zanima   področje ni načrt ne predvideva. Nekateri gZDL  go  pj..   zadnjih volitvah
in presvete, zato bom v so mnenja, da bi se del sred- pritegTlile v odbore več mladinim S ^ ^v«113 nekaJ pro" stev za to dal° dobltl S ProsU)- cev in oni so že pokazali voljo £ "ov, ki se mi zdijo aktualni, voljnimi   prispevki,  nabiralnimi do dela   Tud. delovni koleMivi ««eiv      uspehov, ki so bili do- akcijami in podobno, j/endar bi bodQ  morali  z  delom organov J1 v tej dejavnosti. * fleka j let je pereče vpra-
ša
Uh
oziroma dozidave poslopij.  Nekaj korakov
bilo troba še druge pomoću. Delavska univerza je začela
"''Ur     ~    —«- -«-
%   ^^eitve te velike želje na-°beanov je bilo že storjenih. Fur«t  je prevzel izdelavo H)", Za blejsko ^n gorjansko 1<V ^olovi bodo do jeseni, po-fj^. Pa se bo začela borba za ^J/^tta    .srod.stva. Prepričana ^a bo naš ObLO s pomočjo j.   re£il tucli ta problem. * občinski konr n ne i SZDL Srad •  U ^° bil° govora tudi o d^^ji   delavskega kulturnega l*)trlJ na Bledu. Tu bi bil res r^.^n, saj .so sedaj vse prikolic0 v Kazini, pozimi pa '
delom. Ze prva predavanja bila obiskana zelo številno večerni šoli si je pridobilo obrazbo že lepo število odraslih. Pred nekaj dnevi so pričeli se s poučevanjem nemškega in angleškega jezika. Turistično društvo namerava organizirati posebne seminarje za vodiče ter predavanja ,na katerih se bodo gostinski uslužbenci seznanjali s posebnostmi     in značilnostmi
vključiti  v  organe, upravljanja z več mladine. Prav tako pa se boso do morali z delom organov druž-V beneg^a upravljanja v bodoče še iz- bolj seznaniti tudi odbori SZDL.
Za delo med ženami je bila pri Občinskem odboru SZDL ustanovljena posebna komisija. Njena prva naloga je bila organizacija proslave Dneva žena, ki je prav dobro uspela. Začeti pa bo treba tudi z ustanavljanjem stanovanjskih skupnosti. Da se bo posebno v turistični sezoni lahko zaposlilo več žena, bo po-
Ilelmut Recknagel med poletom
Predsednika republike sta sprejela v Planici predsednik pripravljalnega odbora planiške prireditve dr. Danilo Dougan in predsednik OLO Kranj Vinko Hafner. Naša državna prvakinja v tekih Mara Rekarjeva je obdarila predsednika z lepim šopkom nageljev, dr. Danilo Dougan pa mu je izročil maketo Skakalca med poletom.
Ko so se oglasile fanfare, so se najprej spustili po doskočišču naši najboljši alpski vozači z zastavami nastopajočih držav. Nato se je s prvega zaleta pognal čez skakalnico planiški veteran Rudi Finžgar. Skočil je 78 metrov. Po tem skoku se je začelo tekmovanje. Strokovnjaki FIS so odločili, da bodo skakalci izvedli štiri polete, od katerih se bodo ocenjevali trije najboljši in najboljši skok sobotnih poletov. Nadalje so določili, da bodo skakalci skakali iz drugega zaleta.
(Nadaljevanje na 3. strani)
lUrno clv,
»*tv
n« Bledu v centru. Dobro bi ga bilo ustanoviti še v Gorjah im pa en oddelek na Rečici.
kraja.
Na zadnjih zborih volivcev so trebno organizirati varstvo otrok,
v  vseh   naseljih  razpravljali  o Sedaj imamo otroški vrtec samo se družbenem planu, razen tega pa i//ivijanje odvija v ki- ko volili tudi nove člane za šol-0fani in v malih prostorih ske odbore.
Mladinska organizacija je po- Vloga SZDL je med ljudstvom
večala  svojo  aktivnost,  vendar znana in upoštevana. Njeni člani,
se bori z raznimi  težavami.  V predvsem pa izvoljeni odborniki
občini deluje lepo število orga- se bodo v vsakr>dnevnem re.še-
nizacij, kjer M udejstvuje pr<>d- vanju gospodarskih, političnih in
vsem šolska mladina. Ko pa ti drugih vprašanj usposobili in ia
ljudje zapustijo domačo šolo, ne- ko p<xsital.i resnični nosilci socia-
kako zgubimo stik z njimi. Dru- lističnih načel.«
Kadrovsko - socialna služba v
enakovredna ostalim
enega doma. Dramska dru-
V petek in soboto je bil v Kranju seminar sekcije za medicino dela Slovenskega zdravniškega društva. Poleg številnih zdravstvenih, socialnih in političnih delavcev, odgovornih za zdravstveno zaščito delovnega človeka, so se ga udeležili tudi: ljudska poslanca Stanko Fcle in Jože Ber-gant, pomočnik sekretarja Svet" za zdravstvo LRS Saša Cvahte, republiški sanitarni inšpektor dr. Tone Ravnikar in nekateri predstavniki zdravniških društev ostalih republik.
Udeleženci so najprej poslušali predavanja o vlogi obratnega
NOVA MOSTOVA
Živahne razprave na zborih volivcev v škofii Loki
MARI.IA STARE
^ s« •
^to '° r;i/ ''• k<'r nima kje Mil4>,)iU:- -/- zgraditvijo doma bi ^nji? vlv'ašanje prostoru za klubsk<!° m '"•il;'l,iieo,  uredili bi
<lr
s
tudi Pa j
Propotrrben hi bil tak na Bohinjski Beli, si-c' v tem pogledu nekoli-
Te dni so v škofjeloški občini zbori volivcev. Volivci razpravljajo o družbenem planu za letošnje leto in postavljajo nove predloge.
Na zborih volivcev 11. terena mesta Škofje Loke so volivci zahtevali, naj bi se končno uredilo blizu dijaškega doma ali kje drugje otroško igrišče, ki ga Lo-e nima. Govorili so tudi o oleplavi prostorov okoli novih blokov in ureditvi parkov in tudi o kanalizaciji.
Zelo /ivahna razprava o družbenem planu je bila med volivci III. in IV. terena. Ti so predlagali, naj bi končno republiška uprava za ceste zgradila nov že-lezobetonski most čez Soro pri
tovarni Sešir in nov most zraven klavnice. Sedanja lesena konstrukcija ne ustreza zavadi izredno živahnega prometa. Nadalje so volivci zahtevali, naj se
ia v letošnjem  letu povečajo
prostori sedanje klavnice in da se v ta namen odobrijo denarna sredstva. Sedanji prostori klavnice ne zadoščajo več in je vsako odlašanje adaptacije stavbe nesmiselno. Tudi razsvetljava na stopniščih pod Transturistom je slaba in bi morali še letos postaviti obcestne žarnice. O razsvetljavi ceste od Plevne pa do Suhe in kmetijskega posestva, M govorili tudi volivci vasi Suha pri Skofji Loki. Ker na tem odseku ni luči, so volivci pred-
lagali, da se še letos na tem delu ceste postavijo luči. Razpravljali so tudi o zgraditvi nove brvi namesto sedanjega lesenega mostu pri klavnici. Nadalje so predlagali, naj bi bil del parka Dijaškega doma dostopen javnosti in naj bi se uredilo dvoje
perišč na roki Sori.
Razprave, ki so po vseh zborih volivcev živahne in predlogi stvarni, kažejo, da se volivci zanimajo za probleme na svojem področju in jih skušajo tudi reševati. Po vseh zborih so volivci z večino glasov sprejeli družbeni plan, ki ga je občina dala v razpravo.
V. R.
zdravnika v naši stvarnosti. Med drugim je predaval tudi profesor dr. Janez Milčinski, o nauku o poklicnih dolžnostih in obnašanju zdravnika (deontologiji). O etiki ter družbenem položaju obratnega zdravnika, sta predavala dr. Rado Osvald in dr. Ivan Hribernik. Predavanja so vzbudila med navzočimi veliko zanimanja. V razpravi so navedli vrsto pojavov in primerov s tega področja zdravstva.
Naslednji dan je predaval član republiškega sveta ZSS Jože Ju-rač o kadrovsko-socialni službi s posebnim ozirom na zdravstveno službo v podjetjih. Pri tem je poudaril, da ta služba ne bi smela biti zapostavljena, ampak hi morala imeti enakovreden položaj z ostalimi službami v podjetju. Sledila so še predavanja o nekaterih kvarnih vplivih nočnega dela na zdravje žene v Ti-skanini, o izkušnjah in uspehih triletnega preventivnega dela ginekologa v Iskri ter nekaterih drugih vprašanjih.
Pred zaključkom seminarja, so udeleženci sprejeli še program dela sekcije za medicino za leto 1960.
Zbor volivcev v Podnartu
V radovljiški občini so v teh dneh zbori volivcev, na katerih obravnavajo družbeni načrt in proračun za leto 1960. Družbeni načrt za KO Podnart predvideva v letu 1960 za gradnjo vodovoda 10 milijonov dinarjev, za gradnjo poslovne stavbe, v kateri bodo trgovski lokali, 8 milijonov din in za dograditev kulturnega doma milijon din, nad pol milijona din pa bodo dobili za vzdrževanje občinskih cest. Volivci Podnarta so predlog družbenega načrta potrdili in istočasno sklenili, da bodo s prostovoljnim delom, s pomočjo Kemične tovarne Podnart, Av-toprometa Kranj in lesnega obrata »Jelka« Podnart, zgradili ob cesti I. reda avtobusno postajališče. Brž ko bodo dobili gradbeno dovoljenje, bodo z deli pričeli.
G ORENJSKE
	iz naših krajev	PONEDELJEK, 28. MARCA 1
		
Režiserjev manjka
Pred občinsko revijo dramskih družin na Jesenicah
Minuli  ponedeljek  so  se  zbrali  zastopniki  dramskih lak povezanosti gledaliških ama-
Skupščina - 23. aprila
družin DPD »SVOBODA-« in prosvetnih društev radovljiške, blejske, bohinjske in jeseniške občine na konferenci, da se pogovore o bližnjih občinskih revijah dramskih skupin. Čeprav se konference prav vsi niso udeležili, so prisotni vendarle pripravili program revije in se pogovorili v vrsti problemov naših gledaliških amaterjev in kulturno-prosvetne dejavnosti sploh.
Za revijo dramskih družin, ki dališču je za zgornjo Gorenjsko bo zajela družine bivšega ra- več kot nujna, saj se morajo dovljiškega okraja, so se prija
vile dramske sekcije iz Mošenj, odreči  marsikakšnemu kvalitet-Javornika,   Koroške   Bele,   Bo- nemu delu prav zaradi tega, ker hinjske Bistrice, Bohinjske Bele nimajo   kje   nabaviti primerne in  Beljske Dobrave.  Sodelovalo garderobe,  lasulj  in rekvizitov, bo   tudi   amatersko    gledališče Tudi   ustanovitev  Kluba dram-»Tone Cufar« z Jesenic. Okrajna komisija bo med njimi izbrala dvoje, troje igralskih skupin za okrajno dramsko revijo, ki bo sredi aprila v Kranju. Obenem pa bo pregled uspehov naših dramskih družin tudi pokazal, na kakšnem kvalitetnem nivoju je amaterska gledališka dejavnost na Gorenjskem in tudi razkril glavne težave, ki ovirajo napredek.
Nekaj teh težav je že nakazala konferenca. Pomanjkanje režiserjev bo nujno treba rešiti z nastavitvijo enega ali dveh režiserjev pri gledališču »Tone Cu-far«, podobno kot je pri Prešernovem gledalirču v Kranju. Rezultati takega reševanja predvsem kvalitete naše amaterske gledališke dejavnosti so prav zaradi tega v kranjski občini že vidni. Tudi ustanovitev Prosvetnega servisa pri jeseniškem gle-
terjev, skupnemu reševanju različnih problemov in tudi vzgajanju. Ob samih občinskih revijah, še posebej pa na okrajni občinsiki reviji dramskih družin bo prav gotovo iznesen še pre-nekateri problem in zanj tudi najdena rešitev. Revije dramskih družin bodo tako prispevale brez
dramske družine prenekaterikrat dvoma  pomemben  delež  k še
kvalitetnejšemu delu ne samo naših dramskih družin, temveč tudi vse kulturno-prosvetno de-
javnost, pred katero se postavljajo vse večje in odgovornejše
skih delavcev bi veliko prispeva- naloge. In prav je tako.       B. C
Sedmič praznujejo
Ob krajevnem prazniku v Žabniei
Odkrili bodo dve spominski plošči
Britof
V minulem tednu je imela osnovna organizacija ZB Britof svojo redno razširjeno sejo, na kateri so izdelali program dela za tekoče leto. Sklenili so, da bo organizacija opravila dokaj pomembno delo. Tako bodo v mesecu maju odkrili na rojstni hiši v Orehovljah spominsko ploščo Francu Kernu, komandirju VDV, ki je padel v Kamniku. Nadalje bodo odkrili spominsko ploščo 7 borcem in žrtvam fašističnega terorja iz Britofa na gasilskem domu, organizirali bodo večjo proslavo in na njej razvili lasten prapor. Vsestransko pa se bodo prizadevali, da bi skupaj z ostalimi organizacijami pridobili primeren prostor za sestanke in zbore.
-an
Prebivalci Žabnice v teh dneh praznujejo svoj krajevni praznik. Ob njem se vsako leto spominjajo težke in krvave borbe, ki se je odigravala 27. marca 1942. leta nad Crngrobom. V tem času se je Cankarjev bataljon po težkih bojih na Jelovici, pripravljal na nove naloge in nove operacije. Del bataljona s štabom, skupaj 32 borcev, so do zob oboroženi Nemci obkolili na Hu-ječevju pri Planici nad Crngrobom. Borba z več tisoč Nemci je divjala okoli 2 uri. Ko so bili partizani na vrhu hriba obkoljeni na zelo majhnem prostoru, so Nemci za hip prenehali streljati. Narodni heroj in prvi organizator   gorenjskih   partizanov je
Zverinski Kamni
napa<
gorici
V noči od pretekle sobote na nedeljo je bil v Kamni gorici pri Kropi izvršen zverinski napad. Trije bratje Smrekar iz Kamne gorice so zahrbtno napadli Franca Reška iz Kamne gorice, ga z udarci onesvestili in še nadalje pretepali, nato pa pustili nezavestnega v krvi na cesti. Zdravnik je ugotovil na glavi napadenega nad 30 ran, poleg tega še polno udarcev na ostalih delih telesa. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Ce bo napadeni ostal pri življenju, še ni znano.
predlagal edino rešitev proboj iz obroča. V jurišu je padlo približno 10 borcev, med njimi tudi Stane Žagar. Med padlimi je bilo tudi več domačinov in okoličanov, ki so leta 1941 in 1942 odšli v partizane. Ta pomemben dogodek bodo letos v Zabnici praznovali kar štirinajst dni. Preteklo nedeljo, za uvod v praznovanje so strelci iz Žabnice in Bitnja izvedli prijateljsko srečanje. V četrtek zvečer je bila v Zadružnem domu slovesna akademija. V petek popoldan je bil v isti dvorani pevski koncert. V soboto zvečer sta imela krajevna odbora Zabnica in Bitnje slavnostno sejo. Včeraj dopoldan so množične in politične organiza-zije izvedle pred spomenikom in spominskimi ploščami žalno komemoracijo. Predvidenih imajo že več drugih prireditev. -an
Radovljica
Po sklepu Izvršnega odbora OZSZ pri podružnici Radovljica so za popisovalce kmetijskih zavarovancev imeli v soboto v Radovljici poseben seminar. Popisovalce so razdelili v 4 grupe in bodo že ta teden pričeli s popisom. V blejski občini bodo popisovali kmetijske zavarovanee na sedežih kmetijskih zadrug, v radovljiški občini pa na sedežih krajevnih odborov.
Na seji so pregledali dolžnike-zasebne delodajalce in ugotovili, da še iz preteklega leta dolgujejo zavodu 1,384.000 din. Zato so sklenili, da bodo zaostanke izterjali preko sodišča, ker bi razen nekaj primerov lahko vsi privatniki sproti odvajali socialne prispevke za zaposlene delavce. Sklenili so tudi, da bo 23. aprila na Bledi! skupščina OZSZ podružnice Radovljica, na kateri bodo razpravljali o zaključnem računu za leto 1959 in pro-
CESTA ODPRTA
Bled
V sredo, 23. marca, so po treh mesecih spet odprli cesto mimo hotela Toplice na Bledu proti Mlinem in naprej v Bohinj. Sredi decembra lani so jo morali zapreti zaradi del pri blejski kanalizaciji. Doslej je bil ves promet z vozili proti Bohinju usmerjen skozi Rečico in Zako.
O DRUŽBENEM NACRTU Bled
V sredo zvečer so na razširjenem sestanku občinskega odbora Socialistične zveze na Bledu obravnavali letošnji družbeni načrt in proračun blejske ob-ine. Udeleženci so izmenjali mišljenja o različnih gospodarskih in družbenih zadevah, ki jih nakazuje družbeni plan. Navzoč je bil tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Jakob 2en.
računu za leto 1960 ter o gradivu z zadnjih zborov zavarovancev.
C. R.
Dve organizaciji
Voklo
Na minulem občnem zboru osnovne organizacije RK Voklo to ugotovili, da je bilo letos delo organizacije precej boljše kot v prejšnjih letih. Število članstva so povečali za 10 odstotkov, organizirali so zdravstvena predavanja, več nabiralnih akcij, prosttovoljnih krvodajalcev pa je okrog 200. kar je za tako vas kar lepo število. Po živahni razpravi, v kateri je sodeloval tudi predsednik občinskega odbora RK Kranj, so sklenili, da bodo organizacijo razdelili na dve organizaciji. — Prva bi zajemala vasi Voklo in Voglje, druga pa Hrastje in Prebačevo. To pa zato, ker sta slednji vasi preveč oddaljeni od Voklega, kar je zaviralo uspešno delovanje organizacije. — Sprejeli so več pomembnih sklepov za delo pri malih asa-nacijah, organizirali bodo tečaj za nego bolnikov, več zdravstvenih predavanj itd.
Lučine
Dramska    sekcija Kultur^ umetnšikega društva LučiJ* Poljanski dolini, mali vturio*. z njeno okolico skupaj šteje J» kaj nad 400 prebivalcev, je r vodstvom režiserja Štefke hove naitudirala Klinarjevo lo »Mejniki« ter jo uprizoril*' Lučinah ter z njo še gostoval Rovtah nad Zirmi. Na prošnjo, da se jim priskoči pomoč, predvsem   pri maski* nju, je okrajni Svet Svobod $ oblastil tov.   Poldko Stigli^* iz Škofje Loke, članico Okraj^ ga sekretariata Sveta Svobod.^ je še z nekaterimi svojimi lavci uspešno opravila to
Težko je opisati s k»kš^ težavami se bore člani dr«1"^ sekcije KUD v Lučinah, k° jj dijo na vaje po dve uri da . cesto ob najslabših vremens.^ prilikah, ko vadijo v nezafcufl nih prostorih itd. Velik UfJ|l do kulturno umetniškega 1 janja ne kažejo samo c\a& ^ ga društva, ampak vse pre»lV . stvo Lučin in Rovt, ki si je ' zoritev polnoštevilno ogle*5! Tov. Štefka, ki je obiskovala ^ žiserski tečaj v Kopru, j« s. j uspešno opravila svoj debut i"J gre vse priznanje za uspelo up' zoritev.
J.
PREDAVANJA
Jesenice
Ideološka komisija pri Občinskem komiteju ŽKS na Jesenicah se je odločila organizirati na Jesenicah več ideoloških predavanj in z njimi seznanjati članstvo kot prebivalce Jesenic z važnimi tezami s politično-družbenega področja. Prvo tako predavanje je bilo v Cufarjevem gledališču v sredo zvečer. Član CK ZKS Boris Ziherl je govo-
Nerešeni problemi
Bcsnica
Na zadnjem sestanku z volivci, 20. marca, so med živahno razpravo prišli tudi do nekaterih važnih nerešenih problemov, ki jih bo treba čimprej rešiti. V prvi vrsti je treba nekaj ukreniti s cesto iz Kranja v Besnico, ki je posuta s tako debelim ostro-robnim gramozom, da se s kolesom sploh ne smeš voziti po njej. Cesta je polna jam in je tako ozka,  da se  dvoje večjih
LJUDJE   IN DOGODKI
KAJ PRE«?
Po desetih dneh dela paritetnega odbora za razorožitev v Ženevi, je že prišlo do prvih nesoglasij med predstavniki Vzhoda in Zahoda. Sicer je še prezgodaj ocenjevati značaj in obseg spora, kajti vse kaže, da sta obe strani pripravljeni sklepati pametne kompromise, ki naj bi vendarle pomaknili razorožitve-na pogajanja vsaj za korak naprej. Vendar poglejmo, kaj je bistvo spora.
Jabolko spora je še vedno kontrola razorožitve. Ali kontrola pred razorožitvijo, ali razorožitev pa potem kontrola. Kaj prej? Je prej jajce, ali kokoš?
Zahodne države predlagajo, naj bi se predvsem razgovarjali o kontroli razorožitve. Vzhod nasprotno trdi, da je to najslabša pot k razorožitvi. Po mnenju vzhodnih držav je treba najprej razpravljati o konkretnem programu razorožitve, nato šele o kontroli razorožitve.
Kaže, da je hladna vojna nakopičila toliko nezaupanja v odnosih med blokoma, da je sedaj težko iti preko tega in preprosto — drug drugemu verjeti. Zato se govori o kontroli zaradi kontrole. Govori se oelo o kontroli kot sredstvu za legalizacijo vohunstva. Take razprave in teze seveda spet zavajajo razorožit-vene razgovore v slepo ulico, kajti kontrola je konec koncev le zaradi razorožitve, ne pa narobe.
Kolikšno Je nezaupanje v odnosih med blokoma nam najbolje kažejo podatki, da kljub razo-rožitvenim pogajanjem vse večje države povečujejo izdatke za oborožitev. Hkrati z razgovori v Ženevi razpravljajo na primer v senatnem odboru za oboroži-
tev v ZDA o tem, da bodo ZDA imele leta 1963 nekaj sto pro-jektilov več kot Sovjetska zveza. Po vseh znakih sodeč prav zaradi raketnega orožja največ razpravljajo o kontroli. Oba predloga — vzohni in zahodni — se tega problema dotikata šele v zadnji, tretji fazi. Obe strani držita to orožje kot argument »ravnotežja strahu-«. Spričo velikih uspehov, ki jih je dosegla Sovjetska zveza 2 medkontinen-talnimi projektili, so na Zahodu, predvsem v ZDA močne težnje, da je treba partnerja za vsako ceno dohiteti. V razorožitvenih razgovorih vidijo zastopniki teh teženj samo poizkus, da Sovjetska zveza obdrži prvo mesto v raketni tehniki. Gre torej za prvo mesto. Pod takimi pogoji se razorožitvena pogajanja lahko sprevržejo v svoje nasprotje. Doseči določen sporazum o omejitvi klasične oborožitve, ne bo tako težko. To tudi oba predloga postavljata na prvo mesto. Celo glede prepovedi atomskih poizkusov kaže, da bo morda možno doseči vsaj delen sporazum. V VVashingtonu sicer prevladuje mnenje, da se je treba sporazumeti o vsem ali o ničemer. S tem pa se očitno ne strinjajo Britanci, še posebej po najnovejšem sovjetskem predlogu, ki ga je obrazložil na ženev-
skem sestanku treh jedrskih sil Carapkin. Sovjetski delegat je namreč predlagal, naj bi se vse atomski sile sporazumele o prenehanju vseh atomskih poizkusov na zemlji, na morju in ▼ zraku, manjše podzemeljske eksplozije, ki jih po mnenju ameriških strokovnjakov ni mogoče odkriti, pa naj bi skupaj proučevale, s tem, da bi vse države sprejele obvezo, da tudi teh poizkusov ne izvajajo dokler trajajo razgovori.
Zaradi tega najnovejšega sovjetskega predloga, ki je skoraj povsem enak britanskemu, je odpotoval v ZDA britanski ministrski predsednik Macmillan, da bi ga proučil skupaj s predsednikom Eisenhovverjem. Od uspeha tega obiska so ▼ marsičem odvisni ženevski razorožit-veni razgovori, pa tudi sestanek na vrhu.
Nihče ne pričakuje, da bo do popolne razorožitve prišlo kar čez noč. Vsakdo, ki pametno presoja mednarodne odnose ve, da to ni mogoče. Mogoče in nujno pa je v današnji fazi mednarodnega razvoja doseči vsaj delen sporazum o razorožitvi, ki naj bi povečal zaupanje V odnosih med blokoma in tako ostvaril novo osnovo za nadaljnja pogajanja v tej smeri.
vozil sploh ne more srečati. Na zadnjem zboru volivcev pa
so mnogo govorili tudi o vodovodu in v zvezi z njim o anketnih listih, razposlanih v času volitev. Vodovod so nameravali napeljati od Gabra skozi gozdove in Zgornjo ter Spodnjo Besnico, to je v dolžini približno 10 km. Ker imajo v Zg. Besnici precej stu-denčnih izvirov, so si ljudje vodovode sami uredili, tako, da jim voda teče v hiše in ponekod tudi v hleve. Tudi v Cepulah imajo že svoj vodovod, tako da so le v Sp. Besnici ostali brez vode. Vodovod za Sp. Besnico bodo napeljali iz Zabukovja, kjer je vode dovolj in tudi višinska razlika ustreza in bo voda povsod tekla s pritiskom. Z nekaj dobre volje bodo ta problem lahko rešili.
POUČNO PREDAVANJE škofja Loka
V sredo, 23. marca, ob 8. uri zvečer je v dvorani prosvetnega doma Stane Tavčar iz Kranja ob spremljavi barvnih diapozitivov in glasbe predaval o Švici.
ČAROBNA PALIČICA Bohinjska Bela
Na Bohinjski Beli so v soboto zvečer ob pol osmih uprizorili na domačem odru mladinsko igro Kristine Brenkove: »Čarobna paličica*. Nastopili so pionirji in mladinci, člani mladinske dramske sekcije Svobode Bohinjska Bela. To je že druga mladinska igra v tej sezoni. Za novo leto so se namreč mladi igralci tega kraja predstavili občinstvu z Golievo igro Jurček.
ril o temi: Revizionizem i° . je revizionist. Okoli tristo ničanov in okoličanov je izV nju tov. Ziherla z zanimanj sledilo. Mnogi pa so po Pr t. vanju postavili predavatelju j* na vprašanja. Ker je bilo za ■ kratno predavanje veliko z^ manje, bo organizirala ideol° komisija čimveč podobnih P davan j. Tudi na prihodnje P davanje so povabili Borisa herla in ga naprosili, naj 01 voril o odnosu države do ce oziroma o religiji.
ZBORI VOLIVCET Ziri .g Po vseh volilnih enotah 0 k ne Žiri so bili od 21. do 23. JKj ca zbori volivcev. Na ^ 1. volivcev je bil obrazložen V log občinskega družbenega P,^ na in proračuna za leto 1960. .f livci kmečkih predelov s«, predvsem zanimali o kniec*T zavarovanju, za kar so dobi'1 • di potrebna pojasnila. I,c. g pa so se v večini zanim*' ^ ustanovitev otroškega v1"*08^. je v Zireh že nujno potfe ^r Obravnavali so tudi ostale munalne probleme. V le*° ^ jjj. letu bodo skozi naselje *sI yr rali cesto, za katero bo s'0^ liko sredstev. Udeležba n* ,:Vj. rih volivcev je bila zadovoU
S sodišč^
STANOVANJSKA ZADRUGA V tovarni vijakov »Plamen-« Kropa so ustanovili Stanovanjsko gradbeno zadrugo, ki šteje 22 članov — graditeljev novih stanovanj. Podjetje bo dalo za vsakega člana kolektiva milijon dinarjev, za eno tretjino bodo najeli pri ObLO dolgoročno posojilo, eno tretjino pa bodo prispevali delavci sami v času gradnje. Z gradnjo bodo pričeli še letos.
Izdaja CP »Gorenjski tisk- — Urejuje uredniški odbor.
GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din.
19 NOVIH ČLANOV Skofja Loka
V nedeljo, 20. marca so na pobudo Občinskega komiteja v tovarni »Odeja« ustanovili osnovno mladinsko organizacijo, ki šteje 24 članov. Na novo so sprejeli 19 članov. Podjetje je mladim ljudem priskočilo na pomoč s športnimi rekviziti in jim kupilo nov radijski sprejemnik z gramofonom.
BELO OSNOVNE ORGANIZACIJE LMS BREKOVCE Brekovce
Osnovna organizacija LMS Brekovce je že dalj časa ena izmed najbolj aktivnih v dolini. Iz leta v leto pripravlja razne dramske uprizoritve in z njimi gostuje po manjših okoliških vaseh. Letos je pripravila igro »Priložnostni zdravnik« in je z njo goffovftla že v Zavratcu, za prihodnjo nedeljo pa je pripravila gostovanje na Trebiji. Ta mladina dela povezano in za-služi vse priznan je, saj dela brez primernega strokovnega kadra in si sama pomaga preko neštetih težav.
s. F.
POSLEDICE MALOMARNEGA POSLOVANJA
Kadar botrujeta pri poslovanju podjetij malomarnost vodilnih uslužbencev in anarhija v finančnem in materialnem poslovanju, sledi takim pojavom skoraj obvezno materialna škoda, ki ima največkrat za podjetje zelo hude posledice. P. J., upravnica gostišča »Hom« v Podhomu pri Bledu, je po lastnih navedbah zaposlena v gostinski stroki že 19 let. Navzlic dolgoletni praksi, pa je bilo njeno poslovanje vse prej kot vzorno. Tržna inšpekcija, ki je lani izvršila pregled finančnega in materialnega poslovanji podjetja za leto 1958, je ugotovila, da je povzročila P. J. t nevestnim poslovanjem gostišču 253.797 dinarjev premoženjske škode. Do primanjkljaja je prišlo zaradi tega, ker v ustrezne poslovne knjige ni vselej knjižila vseh dohodkov in izdatkov podjetja. To ji je seveda onemogočalo kontrolo, če je poslovanje podjetja rentabilno ali ne. Namesto v banko, je dnevni iztržek shranjevala v nezaklenjen predal pisalne mize v spalnici, ki je pa tudi ni zaklepala. Čeprav je večkrat ugotovili', da ji nekdo iz predala postopoma jemlje gotovino, tatvin ni prijavila Ljudski milici, pa tudi načina poslovanja z gotovino ni spremenila in s tem omogočala, da je bila gotovina, last podjetja, le naprej lahek plen tatov. Posebno natančna tudi ni bila pri raznih izplačilih v breme režijskih stroškov podjetja, ki po višini izplačanih vsot niso
Vselej    ustrezali   oti ;eg!l prometa
in finančni zmogljivosti podjetja. Za take izdatke največkrat niti ni izdajala ustrezne dokumentacije, na osnovi katere bi se lahko pozneje ugotavljala resničnost, upravičenost in primernost
izplačil. Vse to je seveda - „ gočalo v gostišču
,oslenKV
osebju kakor drugim raznerjjjj< ki jih je pa zaradi an*
pri
časno izslediti. Ker tako P{)!''„u
poslovanju  le težko
prav*
nje ni dopustno, se je P. J. zagovarjati pred se"- .j, v Radovljici, ki ji je oclnieštjr! za malomarno poslovanja JZu mesece zapora. Ker je l'cja0ir odkrito priznala in do 6^aVtie^ ravnave poravnala del P°v pičene škode, ji je sodišče izV }i tev zaporne kazni odložil" (), dobo treh let, z nadaljnji'"^ gojem, da bo v roku dveh cev po pravnomočnosti s° r poravnala podjetju ostanek F ^-zročene škode v znesku *jy| dinarjev. Plačati bo morala ^ stroške postopka in povpi*c< (,, v znesku 5000 din. Morda b ^ kazen zadosten opomin, °a 0fr spremenila svoj nepravilen^ nos do družbenega pretno&Jj. Materialna škoda, ki jo je zročila z malomarnim I'° nj?.-njem, bi bila seveda lahk" r^j) ja, če bi inšpekcijski organ' jt pogosto kontrolirali posl<lV'' ^ gostišča in take pojave Pr časno preprečevali.
UTAJA PROMETNEGA l)AVKA .
Obrtnik J. M. /. Je*rni<" ^ kot je ugotovilo tržna *°*jip
cija, utajil v zadnjem
času
»1
nekaj nad 6 mdlijonov <lin'' prometnega davka, doh°"^$ in drugih dajatev. Spričo j se bo moral zagovarjati P ^ sodiščem. Hkrati je krs > ^ ^ nekatere predpise in ur^tjj!1 . ti o vodenju poSloVJ> knjig, o zaposlovanju dela
01 «!»>'
in tako dalje. Ob skoraj •>» j«
prometu,     ki «* ^ račun
11 jonskem
dosegel lani, je na .--hodnine  In  drugih <>ln"';"(|jn za leto 195» plačal 95O.0W»
»t!
27
PONEDELJEK, 28. MARCA 1988
3
		V	v		
OB'		c	C	£ V	A L £ C
mali oglasi
Prodam motorno kolo »Galeb* 150 ccm, popolnoma novo, še neregistrirano. Naklo 105. 1034
Planinsko društvo Dovje-Moj-strana išče veščo kuharico za svojo postojanko Aljažev dom. Plača po dogovoru. Ponudbe od-na naslov društva. 1049
Prodam 2 prašiča okrog 40 kg kika. Košnik, Kokrica 35, Kranj.
1082
Prodam nekaj lepih spalnic —
Orehova imitacija in komodo. Naslov v ogl. oddelku. 1066 Prodam odlično motorno kolo Horex 350 ccm, tip 1953, ogled v shrambi koles pri Jelenu, Kranj.
1067
Prodam vseljivo dvosobno staranje, 20 minut od Kranja. -Ogled ob delavnikih dopoldan. N«slov v ogl. oddelku. 1068
Parcelo zazidljivo 850 kvadrat. Metrov, z odobreno lokacijo, v*da in elektrika na parceli, pro-<Um v Cerkljah. Ponudbe odda-1 v oglasni oddelek pod »Žaljivo, Cerklje«. 1080
Prodam sadna jabolčna dreve-2* vseh vrst. Ekonomija, Podaje, Duplje. 1083
Prodam dirkalna kola. Vpraša-1 v pisarni Ekonomije Podbrez-|fc Duplje. 1083
Trgovsko podjetje Knjigarna "limon Jenko« v Kranju obvešča v»e cenjene odjemalce, da bo za-r*di -tromesečne inventure trge-*in» zaprta v času 31. marca ter
• Jn 2. aprila 1960. Prosimo vse p°tro.šnike, da pravočasno, pred II,venturo krijejo svoje potrebe.
1093
Starejša zakonca, brez otrok, ol5a zaposlena in ves dan odsot-n*> iščeta skromno enosobna ?**novanje (sobico in kuhinjo) v Kranju ali bližnji okolici do 4 kilometre. Kdor nama tako staranje preskrbi dobi 30.000 din **grade. Ponudbe poslati v °?lasni oddelek Glasu Gorenjske Pod -Zelo nujno«. 1095
^ kleparska pomočnika, 1 va-
Ugodno prodam motor znamke »Triumf« 250 ccm. Trnovšek Ludvik, Reteče 66, Šk. Loka. 11S1
Prodam večjo količino krmilne repe in korenja. Pr. polica 22, Cerklje.        . 1132
Prodam prašičke 6 tednov stare. Praprotna polica 25, Cerklje.
1133
Prodam obračalni plug (nemški) v zelo dobrem stanju. Orje brez krmarja. Naslov v oglasnem oddelku. 1134
Prodam otroško posteljo, košarico, mizo in stole. Zasavska cesta 13, Kranj. 1135
Trgovsko pomočnico, mlajšo, sprejme takoj ali po dogovoru poslovalnica »PEKO« I. Kranj, Titov trg IS. 1136
Prodam kosilnieo in motor 4 taktni s 3 brzinami naprej in 1 nazaj — amerikanski. Informacije: Kleparstvo, Črnivec, Brezje. 1137
Sprejmemo žensko ali moškega, ki dela na 2 izmeni. Ostalo po dogovoru. Luže 30, Šenčur.
1138
Prodam repo in peso. Naslov t oglasnem oddelku. 1139
Prodam železni štedilnik malo rabljen. Koželj Aleš, Hotemože št. 44, Preddvor.
ga cinemaskopskega filma »Žena in njena igračka«.
Naklo: 29. marca ob 19.30 uri ameriški barvni film »Yenky na dvoru kralja Arturja«.
Skofja Loka: 29. in 30. marca italijanski film »Siromašni a lepi«.
Kamnik »Dom«: 29. in 30. marca ob 20. uri ter 31. marca ob 17.15 uri ameriški film »Kabirijine noči«.
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Torek,
Fischer:
29. marca ob 20. uri »Prosti da«« — izven.
gibanje prebivalstva
V KRANJU Poročili so se: Aleksander Er-zin, kemij. tehnik in Marija Ven-de, tehn. risar; Jože Krt, ključavničar in Radoslava Ivanko-▼ič, gospodinja; Andrej Velika-nje, galvanizer in Karolina Pla-1140  tiše,   delavka;   Vladimir Grilc,
Kupim kolo Cueh California.
Zibert Pavel, Suha 14, Kranj.
1141
Izgubljena je bila moška de-
šofer in Marija Planinšec, pre-dilka; Dragutin Petrinec, uslužbenec in Ana Govekar, gospodinjska pomočnica; Boris Vire,
sna rjava rokavica ob 19. uri,  tov. delavec in Danica Pavlin, 25. marca od Brnikov do Topol,  delavka; Mirko Leban, TT me-Najditelja se naproša, da jo vrne hanik in Ana Zugelj, delavka, proti nagradi v Topole št. 11
Prodam vseljivo enodružinsko vilo v Tržiču. Ponudbe na J. V., Tržič, Koroška 16
NA JESENICAH
Jenca za kleparsko in 1 vajenca brez- voznega reda«.
vodovodno instalacijo ter 1 de-     Koroška Bela: 29. mar *Vca sprejmem. Stalno delo v branju in na terenu z dnevnica-Za samce stanovanje pre-
Rodile sa: Marija Potočnik, gospodinja — deklico; Martina Štrukelj, gospodinja — dečka; Terezija Prešern, gospodinja — dečka; Anica 'Mencinger, gospodinja — deklico; Marija Skrt, gospodinja — deklico; Marija Mrak, delavka — dečka; Ljudmila Eleršič, gospodinja — dečka; Martina Oblak, gospodinja — deklico; Marija Zima, gospodinja — dečka; Anica Pir-man, gospodinjska pomočnica — dečka; Elizabeta Štravs, gospodinja — dečka; Mihaela Osojnik, otroška negovalka — riški   barvni   vrstavision   film deklico; Marija Cebokli, gospo-
Jeseniee »Radio«: 29. in 30. marca češki film »Nevarna ia-najdba«.
Jesenic«   »Plav«:   29. maroa
jugoslovanski film cinemaskop. »Vlak brez voznega reda«.
Žirovnica: 30. marca jugoslovanski cinemaskop, film »Vlak
ami
hijeno. Plača dobra — po dogovoru. Maksimov Boris, kleparsko, Tržič. 1098
Motorno kolo »Javra«, novo, Jjp°dam zaradi smrti. Bregar, Ki-t«J6eva 16, Kranj. 1101
Motorno kolo BMW 350 ccm. s
eanjimi amortizerji, maksimalna k •
Drzina 100 km, po generalnem P^vilu, poceni prodam na me-
J**»e obroke od 4000 do 6000 din .^radi selitve. Ponudbe pod BMW 350« oddati v oglasni od-
d*lek. 110,
Motorno  kolo »Lambretto« -p^cem in motor NSU 350 ccm •dam zelo poceni. Jelenčeva ' primskovo, Kranj. 1128
»Obračun pri O. K. Coralu«.
Bled: 29. do 31.. marca amer. film »Grand Hotel« — predstave v torek in četrtek ob 20. uri, v sredo pa ob 17. in 20. uri.
Radovljica: 29. marca ob 20. uri ter 30. marca ob 17.30 in 20. uri angl. barv. vistavision film »Pesem mrtvim ljubimcem«.
Kranj »Storžič«: 28. marca ob 10. uri matineja amer. barvnega cinemaskop. filma »Aleksander Veliki«; 28. in 29. marca ob 16., 18. in 20. uri ter 29. marca ob 10. uri matineja ameriškega barvnega vistavš-s-ion. filma »Razkošna ladja«.
Primskovo »Triglav«: 29. marca ob 18. in 20. un premiera francosko-italijanskega barvne-
dlnja — deklico; Marija Kogoj, kmečka delavka — deklico; Marija Pader, gospodinja — dečka; Marija Eržen, delavka -dečka.
Poročili so se: Hase Borič, delavec in Štefanija Hren, gospodinja; Radojica Dubljevič, tov. delavec in Pavla Raztresen, gospodinjska pomočnica; Franc Rajbar, kovač in Ivana Kvas, servirka; Džordžo SariČ, tovarniški delavec in Pavla Fa-ster, tovarniška delavka.
Umrli so: Alojz Orož, oskrbovanec; Alojzija Vadnal roj. Bervar, družinska upokojenka; Janez Stare, invalidski upokojenec; Lenart Klinar, osebni upokojenec; Marija Jansterle, družinska upokojenka.
Komisija za sprejem in odpoved delavcev in uslužbencev pri podjetju »AVTOPROMET«, KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. TAJNICO — administratorko podjetja. — Pogoji: po-Polno obvladanje strojepisja in vseh administrativnih dal
Personalne službe.
2 MOJSTER - OBRATOVODJA. -  Pogoji: mojster
avto mehanične stroke z večletno praksa.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene prošnje poslati na upravo Podjetja »Avtopromet«, Kranj, Savska ceata 18.
tržni pregled
Iščemo knjigovodjo
Za Počitniški dom »Tlskaninc«, Kranj v Fleai a« letoeaje
Spzono (od 15. 5. do 15. 9. 1960).
V postov pridejo tisti, ki so vešči vodenja gostinskega
kni
Jigovodstva (tudi upokojenci).
Hrana Inte
in stanovanje brezplačna v
Plača po dogovoru. —
Počitniškem domu. —
resenti naj se javijo najkasneje do 15. aprila osebno
v kadrovskem oddelku podjetja »Tiska ni na« v Kranju ali n;ii pošljejo pismene ponudbe s podatki o Šolski izobrazbi oziroma navedbo dosedanje sluibe.
v KAMNIKU
Solat« 100. cvetača 108, zelje 90, krompir 22, korenček 76, čebula 40, česen 150, kialo zelje 45, kisla repa 30, peteršilj 90, zelena 70, koleraba 28, hren 100 din r.a kilogram. Jajca 16 din a« kos.
v SKOFJI LOKI
Krompir 18, kislo zelje 48, fižol 80 do 120, čebula 46 do 50, pesa 45 do 55, črna redkev 30, med 320 do 380 din ter jabolka 70 do 90 din za kilogram. Kisla repa 20, radič 30 do 35, motovileč SO, regrat 20 do 30 din merica; jajca 16 do IT din kos, hren in por 5 do 20 din kos, peteršilj 10 din šopek, čebulček 200 din liter, sirček 15 din, smetana 20 dinarjev zajemalka.
TELESNA KULTURA
Recknagel nepremagljiv
Jugoslovan Pečar položil olimpijski Izpit
(Nadaljevanje s 1. strani) Današnji skoki niso razočarali številnih gledalcev. Ljubitelji Planice, ki so v velikem številu prihiteli gledat drzne skakalce, so bili priča novemu rekordu skakalnice — mojstrovine pokojnega ing. Bloudka — ki ga je v drugi seriji skokov s 127 metri postavil Vzhodni Nemec Helmut Recknagel. Razen tega so lahko
občudovali mnoge uspele skoke, med njimi tudi skoke Jugoslovana Pečarja, ki se je v hudi mednarodni konkurenci odlično uveljavil in tako, sicer prepozno, a vendarle, naredil svoj olimpijski izpit. Padcev vse dni prireditve skorajda ni bilo. To znova potrjuje veliko zanesljivost planiške skakalnice.
Prvo serijo skokov so tekmovalci izvedli s srednjega zaleta. Po prvi seriji so strokovnjaki skrajšali odskočni most za pol metra. Kljub temu pa je prav v tej seriji uspelo doseči Reckna-glu znamko 127 metrov. V tretji seriji so skrajšali most še za 30 cm. Zato so bili skoki v tej seriji razmeroma kratki, saj so samo trije skakalci »potegnili« čez 100 metrov.
Jugoslovanski skakalci, razen Pečarja, se v hudi mednarodni konkurenci niso posebno uveljavili. Ker pa gre v večini za mlajše skakalce, ki imajo še veliko možnost razvoja, lahko upamo, da bodo še dolgo z uspehom zastopali jugoslovanske barve v smučarskih tekmovanjih. Zlasti to velja za 19-letnega Pečarja, mizarja z Jesenic. Ni dvoma, da bomo z njim, ob pravilnem tre-
ningu in vsestranski skrbi, dobili enega najboljših skakalcev na svetu.
Po tekmovanju je predsednik republike Josip Broz-Tite priredil na Bledu v vili Bled za vse tekmovalce slavnostno kosilo.
r •>
URADNI REZULTATI Posamezniki: 1. Helmut Recknagel (VN) 462,6 točk; 2, Lar-sen (Norveška) 395,4; 3. Vi-tikainen (Finska) 394,6; 4. Schramm (VN) 382; 5. Kotla-rek (ZDA) 380,7; 6. Bolk-kart (ZN) 376,2; 7. Lundquist (Švedska) 375,2; 8. PECAR (JUGOSLAVIJA) 373,9; 9. Zandanel (Italija) 372,6; 10. Lesser (VN) 365,4.
Moštveno: 1. Vzhodna Nemčija 844,6 točke; 2. Norveška 758,5 točke; 3. Finska 739,3; 4. Zahodna Nemčija 736,6; 5. Švedska 716,9; 6. Italija 713,2; 7 .ZDA 708,4; 8. Poljska 700,2; 9. JUGOSLAVIJA 696,4; 10. Avstrija 680; 11. Švica 588,1 in 12. Francija.
V_J
Navdušenje gledalcev in dve zmagi Mladosti
Kranj, 27. marca.—
Včeraj je bilo na igrišču Mladosti v Kranju prvo medrepubliško srečanje kranjskih rokometašev z Orientom iz Reke. Srečali sta se moški in ženski vrsti. Najzanimivejša je bila vsekakor moška tekma, saj je bila to ena doslej najbolj razburljivih in borbenih tekem v Kranju. Nasprotnika sta bila dokaj enakovredna in le velika prizadevnost domačih igralcev je prinesla Mladosti lepo in zaslužene zmage.
SVOJEVRSTEN TRENING Helmut   Recknagel   hodi pred vsakim startom nekaj minut po rokah
luim špottfti rezultat!
I. ZVEZNA LIGA Budućnost : Sloboda 1 : 9 Radnički : Dinamo 0 : 1 Sarajevo : Beograd 2 : 0 Crv. zvezda : Vojvodina 2 : 8 Reka : Hajduk 1 :1 Velež : Partizan 1 : 0
II. ZVEZNA LIGA (zahodna skupina) Split : Šibenik 1 : 1 Borac : Elektrostroj 4 : t Odred : Zagreb 1 : 1 Trešnjevka : Železničar 0 : 8 Lokomotiva : Proleter 1 :1 Igman : Varteks 3 : 1
SLOVENSKA CONSKA LIGA Nova Gorica : Ljubljana 2 :1
lzola : Triglav 0 :1 Krim : Grafičar 2 : 0 (v sob.) Kladivar : Rudar 3 : 1 Branik : M. Sobota 6 : 0 (med ted.) Ilirija : Maribor (preložena na torek)
GORENJSKA PODZVEZA Partizan Naklo : Svoboda Šenčur
12 :1 (5 :1)
DRUGA ZMAGA Ob zaključku redakcije sme prejeli vest da je kranjski Triglav v prvenstveni tekmi slovenske conske lige premagal v Izoli NK Izolo z 1:0. Ker je Rudar v Celju izgubil proti Kla-dlvarju s 3 : 1 je Triglav zasedel tretje mesto na lestvici slovenske conske lige s 16 točkami. Zgornji del prvenstvene lestvice je takle: Branik 21 tačk Kladivar 20 Triglav 16 Rudar 15, Sobota in Mariber 14 itd.
Pred okoli 300 gledalci sta moštvi nastopili v naslednjih postavah:
ORIENT - Babić M., Babić v. (4), Dika, Lučić (5), Erbežnik (1), Glavan (4), Pvačić (2), Kovljević.
MLADOST - Bevk, Posedi, Bernard, Poljka (6), Čolnar (3), Petrič (6), Arh (1), Belehar (2), Sotelšek, Česen (1).
Sodnik Milan Zivkovie je tekmo vodil prav dobro.
Začetne poteze so kazale, da bo igra izredno trda za Mladost, kajti nasprotnik z Reke je bil zelo močan. Toda Rečani so po nekaj minutah popustili in domaći so že nekako v 15. minuti
smemo mimo dejstva, d« rokometni stroj Mladosti še ni take vtečen, kot je bil v zadnjih nepozabnih tekmah jesenskega de-Zenska ekipa Mladosti je včeraj prvič startala. To se je poznalo tudi na sami igri. Mladost je sicer nastopila včeraj nekoliko oslabljena, klujb temu pa je zabeležila zelo visoko zmago 14 : 5 (8 : 4). Kaže, da ekipa še ni popolnoma vigrana za nastope v družbi najboljših slovenskih ženskih ekip. Sicer pa je do prvenstva še daleč, saj bo prvo spomladansko kolo na sporedu šele 15. maja. Do tedaj pa upamo, da bodo dekleta Mladosti pod vodstvom trenerja Draga Petriča dovodili z 8 : 3. Poslej Mladost ni bro pripravljena za start v re-več igrala tako ofenzivno, kot v  publiški  ženski  rokometni ligi.
začetku. Cim bolj se je igra bližala koncu prvega polčasa, tembolj so bili gostje enakovredni nasprotniki. Tako, da se je polčas končal z 12 : 8 za Mladost. Drugi del je potekal v enako-
Med najuspešnejšimi strelkami za Mladost je bila tudi tokrat Ema Bregarjeva, saj je kar petkrat zatresla nasprotnikovo mrežo. Veliko požrtovalnosti in nesebičnosti  pa je  pokazala tudi
vredni  igri obeh ekip.  Mladost  nadarjena igralka Merv Kol ma-
je sicer vodila že z 18 : 13, nato pa spet popustila, tako da so gostje znižali razliko na 18 : 16. V zadnjih minutah pa so domačini ob močnem navijanju navdušenih gledalcev spet zaigrali tako kot v prvih minutah igre. Tekma se je končala z rezultatom 20 : 16.
Ce ocenimo igro kranjskih rokometašev tik pred pred startom v republiški ligi ne moremo biti povsem zadovoljni. Res da so bili fantje zelo borbeni in so pokazali veliko požrtvovalnost in športnega  duha  do  zmage, ne
nova. Pa tudi Anka Čolnarjeva, Marija Djurkin in Marica Štefe,
ki so sicer izrazito obrambne igralke so včeraj pokazale, da redno obiskujejo treninge, kar se jim je poznalo tudi pri igri. Prav prijetno pa sta presenetili najmlajši igralki, komaj trinajstletna Anka Ankele in Olga Raj-gelj. Vratarka Mira Udove, je sicer dobro branila, vendar na trenutke ni bila preveč zanesljiva. Strelke za Mladost: Bregar (), 5Kolraan (3), Štefe in Ankele po (2), Rajgelj in Djurkin pa po (1). j.
Ali bodo v Zalogo pri Komendi ustanovili TVD Partizan?
Cuderman prvak
KoMiSI.IA za LISLUZBENSKE ZADEVE ObLO kranj razpisuje
v upravi ObLO Kranj  delovni mesti
2 šoferjev B ali C kategorije,
° Možnosti s KVALIFIKACIJO avtomehanika
''"'"lati za razpisano mesto naj vlože pismene ponudbe, 11 ;,1H> s 5(1 din državne takse, z navedbo dosedanje^« 1.()'|l/',"Vi,nja, dokazili u strokovnosti in življenjepisom v z,( j   1:> dni po objavi razpis« na Komisijo za utlužbenaKe
• i'vi! ObLO Kranj. Prednost imajo ponudniki iz mesta klanju.
Šahovsko prvenstvo Gorenjske za leto 1965 je bilo v Kranju od 12. do 19. marca. Zmagal je mojstrski kandidat Vinko Cuderman iz Kranja, ki je bl.l obenem edini neporaženi igralec na turnirju. Do zadnjega kola ga je resno ogrožal F. kategornik Edo Roble-k iz Tržiča, ki sicer ni pokazal tako zanesljivo, zato pa dovolj podjetno igro! Mojster Lešnik se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Nekatere partije (tako v zadnjem kolu z Roblekom) je igral v slogu iz svojih boljših let, v drugih spet je delal grobe napake, Id so bile rezultat preostrega tempa. (3 dni po dve
partiji na dan, ostale dneve pa
razen rednega kola prekinjene partije!) Z dobro igro sta pre-aenetila H. kategornik Brani-selj iz Škofje Loke in pa Kranjčan Drole. Oba sta dosegla oziroma celo presegla normo za osvojitev I. kategorije!
Turnir je požrtvovalno voiU tovariš Nadažar.
V Zalogu pri Komendi, na robu kranjske občine, se nekateri v zadnjem času zavae-majo za ustanovitev TVD Partizan. Pojjojc za ustanovitev društva imajo zelo dobre, saj je v tem kraju šola s precej-Knjimi prostori in imajo pogoje za izgradnjo letnega igrišča pa imajo tudi prosvetno dvorano, ki bi jo šele z uvedbo redne vadbe docela izkoristili. V
ta namen bo v Zalogu 3. aprila popoldne velika propagandna akademija, ki jo bo izvedle predvsem za odbojko, rokomet, atletiko, košarko itd. V Zalogu članstvo TVD Partizan Križe pri Tržiču. -an
Simultanka v Kamniku
Vrs-tni red je bil naslednji: Vinke Cuderman 9,5, Edo Rob-
Velemojster dr. Trifunović je v sredo zvečer odigral v Kamniku eimultanko proti 35 igralcera Solidarnosti, Podgorja, Godiča in Duplice. Ta naš znani šahist je
MLADINSKI ŠAHOVSKI TURNIR V SKOFJI LOKI
Mladinski občinski komite v Skofji Loki bo organiziral v ne blek 9, Ivan Lesnik 7,5, Fran deljo za 19 osnovnih mladinskih 21 partij dobil, 14 pa jih je re-Braniselj 7, Marjan Drole 6, orgu/nizacij šahovski turnir, ki mizirai. To je bila že šesta za-Desimir Bukovac 5, Janko Ko- bo  posvečen  prazniku   oziroma        J u ,
roiec 4,5, Martin Jan 4.5, Čopič dnevu mladinskih delovnih bri- P°redna ^niultanka, v kateri dr. 4, Simič 3,5, Jože Pogačnik 3, gad. Turnirja s«; bo udeležilo 42 Trifunović «ni izgubil nobene par-Simčič 2,5. mladincev iz te občine. tije.
GORENJSKE
ponedeljek, 28. MARCA l««8
ZANIMIVOSTI OD VSEPOVS0H
Ce je odbornik zaljubljen
Šoferji avtotaksijev v Chica-gu so se močno jezili, ker je bilo v mestu vedno več ulic istega limena. Preko 50 ulic je že nosilo naziv »Ulica lepe Ger-maine«. Nazadnje so se šoferji pritožili na mestno upravo. Tam so po temeljiti preiskavi dognali, da je vzrok tolikšnemu številu istoimenskih ulic kaj preprost. Odbornik, ki je bil zadolžen za regulacijo mesta, je namreč vsaki novi ulici dajal ime svoje žene. Mestni svet je bil zato prisiljen sklicati posebno sejo, na kateri so določili udicam nova imena.
40 let molka V vasi Hutova, nedaleč od Čapljine živi Peter Ma-stafič. Vsi v vasi in daleč naokrog ga poznajo. Star je že 90 let in vse do nedavnega so vaščani in okoličani mislili, da je nem. Pred kratkim pa je pripravil starec svojim sovaščanom veliko presenečenje. Po 40 letih je namreč spregovoril. Tako so kmetje šele sedaj zvedeli, da lahko Peter govori kot ostali ljudje. »Obnemel«- je med prvo svetovno vojno, da mu ne bi bilo treba iti na vojsko. Pozneje se je molčanja tako navadil, da že iz navade ni več govoril.
PRODAJALNA BODOČNOSTI
Ena najbolj neobičajnih trgovin na svetu je vsesakor pro-
dajalna izotopov, ki so jo pred kratkim odprli v Moskvi. V tej prodajalni bodočnosti je mogoče kupiti med drugim infra in gama žarke, 75 radioaktivnih izotopov (danes je znanosti že znanih 300 stabilnih in preko 1000 radioaktivnih izotopov) in druge slične »'proizvode«. Razumljivo je, da se za to moskovsko prodajalno zanimajo potrošniki z vsega sveta.
IVER
0 Snov z najmočnejšim vonjem, kar jih poznamo, je organska spojina ethvlmercaptan. Že mikroskopsko majhna količina te snovi — komaj 4 miligra-mi — ima tako močan vonj, da jo je v zaprtem prostoru moč zaduhati iz razdalje 15 metrov!
$ Največ pisem na svetu napišejo Američani. Predlanskim so ameriške pošte razposlale več kot 50 milijonov pisem! Na vsakega prebivalca odpade povprečno po 38 pisem na leto!
£ Sekvoja »General Sherman« v kalifornijskem nacionalnem parku velja za najstarejša drevo na svetu. Računajo, da je staro 4000 do 5000 let!
£ Najdražji enostranski oglas pa je bil objavljen v ameriški reviji Life: štiribarvni oglas, ki je bil na zadnji strani, je stal 42.480 dolarjev!
Pozno
TONE SVETINA
LOVCEVA HČI
Riše Mi lun Bati sta
tsmm ■ - ...
: i
l        - V,__
109.
Naslednjega dne so Jozelj, Minka in Herman odšli v goro. Vso pot je Herman dvoril Minki. Oče pa je težko obložen hodil pred njima. Z nočjo so bili v koči. Spanja je bilo malo. Ob dveh zjutraj ju je stari prebudil. Naglo so se odpravili.
Zunaj jih je obliznila hladna, zvezdnata noč. Lovec je prižgal ternico. Kačasto zvita steza jih je skozi gozd peljala preko planine, kjer so kot izumrli samevali stanovi spet so se izgubili v mračnem visokem gozdu. »Zdaj pa previdno,« je dejal Jozelj, »zdaj smo med njimi, v Petelinjih kotlih!«
DO.
Previdno so Sli naprej. Svetloba terniee je trepetala in se skrivnostno lovila v mogočnih deblih, obsijala skalo ob poti, in zablestela na zaplati snega. Noč je začela bledeti. Lovec je ugasnil ternico. Pod košato smreko so molče obstali in poslušali v neizmerno tišino noči. Potem so nekje v bližini zaprhutala krila.
Dan je neutrudno izpodrival temo. »Tak - tak - tak« je enozložno, komaj slišno zapel petelin. Kosmati Jozljev obraz se je sunkovito obrnil v smer, od koder je prihajalo petje. Dlani je prislonil k ušesom.
111.
Zdaj je petelin pel. Tajinstvena pese«0 pomladi, polna ljubezni in zvsfljivega V°~ zelenja, se je zlila v tuljenje, ki je z*6" nelo v svečano tihoto in mrak potopijo nih gozdov.
Tik pod vrhom grebena, kjer so rasti* tri smreke, je JozeJj petelina zaslutil. N*' skočili so ga. Ko je utihnil - kuk - klong ' so se pognali po dva koraka naprej. Gib' vodečega starega lovca so bili previdni' prožni, pritajena mehkoba zasledujoč zveri je ležala v njih. Gost za njim P» Je nerodno poskakoval, prevalil se mu je kamen, vejiea je zahrstela.
zločin
Po 2000 leiih pojasnjena uganka o izginotju znanega atleta
SPRETNOST
Fred Lony iz Mannheima (Z. Nemčija), ki trenutno nastopa v velikem cirkusu v Manche-stru v Veliki Britaniji, je pred
kratkim pokazal občinstvu svojo najnovejšo točko, ki bi mu jo zavidal vsak kavarniški natakar. Zložil je 22 stolov tako spretno, da je vse hkrati lahko dvignil in celotno breme dolgo držal v ravnotežju, nekaj časa celo — kot je razvidno iz slike — na čelu.
Pred nedavnim je neki bri-neje 1912. leta je skupina arheologov raziskujoč otok Brioni, naletela v Verigah na ostanke vile iz rimskih časov. Ko so odprli železna vrata, so zagledali v podzemnem hodniku vile sključeno človeško okostje. Na njegovi roki je visela zlata verižica z medaljonom, v katerega so bile vrezane samo tri besede: Cains Lucanius Bassus.
Na ta način je bil po 2000 letih odkrit težak zločin in pojasnjena legenda, ki se je na teh otokih prenašala iz roda v rod stoletja.
... Za vladavine carja Vespa-ziana, v sedemdesetih letih našega štetja, je živel na Velikem Brionu stari in bogati patricij Aulus Fesonij, ki je nekega dne vzel za ženo svojo mlado sužnjo Lidijo.
Na otoku je stanoval tudi njegov prijatelj patricij Terencij Bassus, ki je imel sina Kaja Lu-kanija.
Zelo lep in močan fant Kaj je zmagoval na tekmovanjih v Areni bližnjega mesta Pietas Gilija, današnjega Pulja. Bil je idol množic. Moški so se po njem zgledovali, žene so za njim norele, kot pravijo. Toda on je vrgel oko na lepo Lidijo. Ona ni ostala ravnodušna. In med njima se je rodila ljubezen.
Nekega vročega poletnega dne je v zanosu zmage v Areni, medtem ko so patriciji in njihove
gospe blazneli od navdušenja, antični šampion objel svojo Lidijo pred vsemi ljudmi. Stari Aulus je tedaj zvedel za zvezo svoje žene. Ljubosumen je sklenil maščevati se sinu svojega prijatelja. Priredil je Kaju na čast pojedino v svoji razkošni vili. Med večerjo je poklical razpoloženega Kaja in mu rekel: »Kaj, ljubim te kot rojenega sina. Sklenil sem ti zapustiti ves svoj zaklad, ki ga imam v kleti. Pojdi z menoj, da si ga ogledaš!« Pred njima je stopal eden iz-
med sužnjev in z baklo razganjal mrak. Ko so prispeli v podzemno galerijo, je starec odprl železna vrata in spustil Kaja naprej. V tem trenutku je bakla ugasnila in Kaj je slišal, kako so se za njim vrata s treskom zaprla. Aulus je slugi ukazal, naj reče, da so Kaja ugrabili razbojniki.
Skrivnost njegove smrti so odkrili arheologi. Do zadnje vojne je bila lobanja Kaja Lukanija okras stolpa starega kaštela, nato pa je izginila neznano kam.
ZADNJE VESTI
O  Mexiee Citv. 27. marea.
Tu je bil včeraj podpisan sporazum o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Mexiko. Sporazum sta podpisala jugoslovanski veleposlanik Dalibor Soldatić in mehiški sekretar za zunanje zadeve. Sporazum predvideva povečanje izmenjave različnih kulturnih in znanstvenih publikacij, izmenjavo studentov, kulturnih delavcev, umetnikov itd. Razen tega določa olajšave za potovanje na razne znanstvene kongrese, kulturne in športne prire-
Nenavadna imena
Pred nedavnim je neki pri-stolski časopis odkril, da živi v Bristolu industrijalec, ki se piše O; ni dvoma, da bi si krajšega imena ne mogel najti. Čudna imena in čudnj priimki pa niso ravno tako redki. V ameriškem mestu Sattlu živi meščan, ki se piše Ten MUlion (Deset milijonov), nekoliko bolj skromen pa je meščan iz Dar-llngtona, ki se piše Eighten (osemnajst).
Med najbolj pogostimi in navadnimi priimki v Ameriki je Smith, zato je neki Smith odločil, naj se njegov sin od drugih nekolikanj razlikuje. Dal mu je ime 5/» (pet osmin). Čudnih imen in priimkov ni moč
najti le v Ameriki in Angliji. V začetku 19. stoletja je živela v Franciji družina, ki se je pisala »1792«. V tej družini so se rodili štirje otroci; prvi se je pisal Januar 1792, drugli Februar 1792, nato Marec 1792 in April 1792.
Priimek Durant je v Franciji prav tako pogostem kakor Smith v Ameriki in Angliji. In brez dvoma je treba v tem iskati vzrok, da je dal profesor glasbe Alfons Durant svojim otrokom takšna imena: Do, Re, Mi, Fa, Sul, La, Si. Otrok, ki se je rodil nato, je položaj nekoliko zamotal, vendar se je oče znašel  in  mu dal  ime — Oktava.
Takšna imena zakoni dandanes zabranjujejo.
DoktOT Geighwood iz Chica-ga, ki je umrl leta 1939, je bil vse življenje prepričan, da je edini človek, ki nima imena. Ko se je rodil, se starši niso mogli odločiti za ime, pa so zato sklenili, naj si ga pozneje sam izbere, vendar si ga nikdar ni izbral. Leta 1820 pa je umrl v Franciji človek, ki ni imel niti imena niti priimka. Bil je sin grofa Joinvja. Oče mu ni hotel dati imena samo zato, da bi ga ne bilo treba registrirati pri državnih oblasteh in bi ostal tako vse življenje svoboden človek.
ditve. Ob podpisu sporazum* je bilo posebej poudarjeno, da bo le-ta močno prispeval k okrepitvi prijateljskih odnosov med obema državama-
% Pariz, 27. marca. — Drugi dan svoje turneje po n°" tranjosti Francije je sovjetski predsednik vlade Nikita Hruščev obiskal južnofranco-ski mesti Arle in Nimes. -Ogledal si je nekatere zgodovinske spomenike in stanovanjsko gradnjo v teh mestih, kakor tudi nekatera druga gradbišča. V govorih, ki jih je imel ob prihodu v mesti, je pozitivno ocenil sprejem, na katerega je naletel pri francoskem prebivalstvu. Zavzel se je za krepitev francosko - sovjetskega prijateljstva, ne glede na to, da državi pripadata različnim blokom.
% Pariz, 27. marca. — ™ Parizu pripravljajo franco~ ski in sovjetski strokovnjak sporazum o trgovini in pla" čevanju med obema državama. Predvidevajo, da bo ob obisku sovjetskega premier* v Franciji podpisan obsežen trgovinski sporazum, ki 00 močno razširil dosedanjo blagovno izmenjavo med obem* deželama. Doslej odpade P1*1" bližno 3 % francoske zunanje trgovine na Sovjetsko zvezo.
Predvidevajo, da bodo Pocl" pisali tudi sporazum o P*** čanju na osnovi konvertibilnosti valut. __
bete Asimov 50
eklene
kletk
e
»Hvala,« je aamemljal Enderby. Glas mi je spet postal močim in samozavesten. »Ne vem, Baley. kakšne mative imaš ia zakaj me heeeS tako uničiti, toda prišel bem »emu do dna .. .«
»PeČakaj, počakaj,« Je rekel Baley. »Nisem se končal. Ima« tele.«
Na Enderbvjevo miie je vrgel majhen alnminijast stažec ia se poskušal zadržati taka samozavestne, kaker je bil videti. Ze več ket pel ure je sam pred seboj skrival dejstva: da pravzaprav ne ve, kaj je na teh slikah. Zdaj je vrgel zadnje kocko, a aič drugega mu ni preostalo.
Enderbv se je edmaknil ad tega Malega predmeta. »Kaj je
to?«
»Ni bamba,« je jedka rekel Balav, »le navaden mikropro-jektor.«
»In kaj je s tem? Kaj hočeš s tem?«
»Peglejme.« Z nahtom je odprl enega ad pakravčkov na stožcu in vegal komisarjeve sobe je zažarel v eudni trimen/.ionalni sceni.
Slika se je raztezala od tal de stropa in prikazovala je sivkasto svetloba kakršne v Mestu niso poznali. Balev ie z mešanimi občutki edravnesti in čudne vabljivosti pomislil? to mora biti jutranja zara, • kateri pripovedujejo.
Slika je prikazovala dr. Sartonovo hišo. Sredi slike je bilo dr. Sarteneva truplo, kup zogljcnelih ostankov.
Enderbj je izbuljil oči.
Balev je rekel: »Ko sva se prvič pogovarjala o tem primeru, si rekel, da si naočnike razbil v Mestu Vsemircev. Razumel sem tako, da si jih razbil takrat, ko si se razburil ob obvestilu o umoru, toda ti mi tega nisi rekel in nisem imel povoda, da bi mislil tako. Ko si vstopal v Mesto Vsemirccv s svojim zločinskim namenom, si bil dovolj vznemirjen, da si izpustil naočnike in jih razbil pred umorom. Ali ni tako? Ali se ni zgodilo tako?«
R. Daneel je rekel: »Ne razumem pomembnosti tega, partner Elijah.«
Baley je pomislil: Se deset minut bom partner Elijah. Hitro. Hitro moram govoriti. Hitro misliti.
Medtem ko je govoril, je premikal sliko dr. Sartonove hiše. Nerodno jo je povečeval, prsti so mu drhteli od napetosti, ki ga je vsega prevzela. Počasi in v trzajih se je truplo širilo, pa-stajalo daljše in prihajalo bližje. Baley je malone začutil smrad opečenega mesa. Glava, ramena in ena roka so se zamajale, petem pa se je na sliki pokazal zogljeneli ostanek hrbtenice, ve katere so se iztezali ostanki reber.
Balcy je od strani pogledal komisarja. Hnderbv je zaprl a«i. Videti je bilo, da mu je slabo. Tudi Baleyn je pestala slabe, teda moral je gledati. S pomočjo prenosnih kentrol je počasi pomikal trimenzienalno slik« in pevečeval vsak posamezni kvadrat slike. Nenadema je prst pemaknil dalje, kot je želel In vsa slika se je skalila.
Se vedno je govoril. Moral je govoriti. Ni smel prenehati vse dotlej, dokler ne k-e našel, kar išče. Ce pa ur najde, be vse geverjenjc zaman, fie huje ket zaman. Srce je divje bilo in v glavi mu je šumel«.
Geveril je: »Komisar ni sposoben storiti premišljen umor. Tečne. Premišljen. Toda sleherni ilevek mere ubili stečajne. Komisar ni vstepil v Mesto Vsemireev z namenom, da be ubil dr. Sartona. Odšel je, da bi ubil trbe, Daneel, tebe. Ali se v njegovi cerebroanalizi znaki, ki kažejo, da ni speseben uničiti stroja? To ni umor, to je le sabotaža.
On je medievalist in to zagrizen. Delal je z dr. Sartonom ia vedel je, zakaj so skonstruirali tebe, Daneel. Bal se je, da beš ti zares izpolnil svojo nalogo in da ne bodo Zemljane dokončno zbrisali z Zemlje. In zato se je odločil, da te bo uničil, Daneel. Ti si bil prvi robot take vrste in dovolj vzroka je imel, da je mislil, da bo s tem, če bo pokazal odločnost medievalistov na Zemlji, prestrašil Vsemirce. Vedel je, kakšno je javno mnenje na Zunanjih Svetovih, ki zahteva ukinitev projekta Mesta Vsemireev. Verjetno sta se z dr. Sartonom pogovarjala o tem. Komisar je mislil, da bo to poslednja kaplja v pravo kupico.
Ne trdim, da komisarjeva misel na uničenje robota ni bila ugodna. Mislim, da bi on lahko prisilil R. Summyja. da bi to storil, toda ti si bil izdelan tako humanoidno, da primitiven robot, kot je bil Sumiu.v, ne bi mogel razpoznati razlike in je tudi ne bi dojel, pa bi ga Prvi zakon zaustavil. Komisar bi mogoče ukazal kakemu človeku, naj to stori, če ne bi imel samo on dovoljenje za vstop v Mesto Vsemireev, kadarkoli to želi.
Dovoli, da rekonstruiram kakšni so bili komisarjevi načrti. Priznam da le ugibam, toda mislim, da sem blizu. Dogovoril se je z dr. Sartonom za čas sestanka, toda namenoma je prišel pre-
ti-
jgodaj zjutraj, ko je dr.  Sarton še spal.  MiiHl je, da l'0* Daneel buden. Ti si živel pri dr. Sartonu, Daneel, kajne?«
Robot je prikimal. »Res je, partner Elijah.« ^.j
Baley je rekel: »Potem mi d«v«li, da nadaljujem. Ti W moral priti k vratom, Daneel, tam bi te en dečakal r. revolveri J in uničil. Komisar bi se patem hitre umaknil skozi puste u Mesta Vsemiraev vse d« kraja, kjer ki ga šakal R. »acuniv. bi mu moral predati rev«lver, potem pa bi ae počasi vrn''o0-dr. Sartanove hiše. Ce bi bile potrebno, je nameraval sam kriti truplo čeprav bi mu bile ljubše, da bi st«ril te nekdo dr«*| Ce bi ga vprašali, zakaj je prišel tak« zgedaj, bi ji« bil l»b ^ •dgeveril, da je hetel ebvestiti dr. Sartona e tem, da sr ^ dievallati pripravljajo napasti Mest« Vsemireev in da n"i P° da je  potrebno  pripraviti  tajne  obrambe,  da ne  bi prišlo nemirov med Vsemirei in Zemljani. Mrtvi reeot bi samo P dll njegove bes«de. .
Ce te bedo vprašali, zakaj ai potreboval toliko časa <•'' v ^ hoda v Mest« Vsemirsev pa d« dr. Sartoneve hiše, koinisa1/ se pripravil, da jim bos «dg«v«ril, da si videl, kako nekdo hi" ^ ulieab prati »dprtemu prostem. Nekaj časa si ga zasledoval- . bi Jih takaj speljale na nrpravo pet. Kar zadeva It. Sum"1) — njega nihče ni megel opaziti. Robot na transportnih f&rta pr«-d Mestom sploh ne vzbuja pozornosti.
Kako bli/.u resnici sem, kemisar?«
Knderby se je pogreznil vase. »Jaz nisem . . .« ^ »Ne,« je rekel Baley, »Ti nisi ubil Daneela. On je tuMJ ves čas, ko je bil v Mestu, mu nisi mogel pogledati v 0w ka poklicali po imenu. Poglej ga zdaj, komisar.«
Enderby ni mogel. Pokril si je obraz z drhtečimi rokam • Tudi Baley je drhtel in skoraj bi bil izpustil prenosnik-šel je. v*
Slika se je zdaj osredotočila na glavna vrata dr. Sarto hiše. Vrata so bila odprta, se pravi, pomaknjena po tračni<"ft bleščeče kovine v zarezo v zidu ... Sijaj je bil več kot očiten.
»Povedal bom, kaj se je zgodilo,« je rekel Baley. »'•' v hiši, ko si razbil naočnike. Bil si nervozen, jaz pa veni, k*lflfj| si, če si nervozen. Snemaš naočnike in jih brišeš. To si M tudi tam. Toda roke so se ti tresle in naočniki so padli, si tudi stopil nanje. Naj bo že kakor hoče, naočniki so
r*1:
bili in prav v tistem hipu so se vrata odprla in neka fitiuTA' je bila podobna Daneclu, je stopila pred tebe.