PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 114 (13.944)
Trst, četrtek, 27. junija 1991
S slovesnostjo v Ljubljani proglašena slovenska državnost
Samostojnost Slovenije Vojska s tanki na meji
Zadovoljstvo in huda skrb
VOJMIR TAVČAR
Občutek zadovoljstva in ponosa, ker je Slovenija z včerajšnjim korakom povezala življenje in sanje, obenem pa občutek zaskrbljenosti in utesnjenosti zaradi grozečih premikov vojaških enot in postavitve tankov na meje. Ti dve čustvi sta včeraj razdvajali vse Slovence, tudi nas, ki živimo izven meja matične države. Ob togih stališčih zvezne vlade je bilo najbrž pričakovati, da bo vojska skušala skaliti rojstvo neodvisne in samostojne Republike Slovenije. Kljub temu pa je najbrž mnogim zastal dih, ko so po asfaltu primorskih cest zaropotale gosenice oklopnikov.
Slovenski ljudje so na izzivanje vojske odgovorili dostojanstveno ih odločno, obenem pa tudi dovolj pametno in preudarno, da do incidentov ni prišlo. Postavili so na ceste Pregrade, da 'bi tankom vsaj delno onemogočili premikanje, vendar niso nategnili vrvi do take stopnje, da bi lahko kakšna nit popustila. Obenem Pa je bila slovesna razglasitev slovenske državnosti jasen dokaz, da slovenski narod ne bo zavil s poti, ki le bila začrtana s plebiscitom 23. decembra.
Sedaj pa se kljub vsemu postavlja vprašanje, kaj bo jutri? Se bo vojska zadovoljila s taktičnimi premiki, ali Pa namerava še dlje? Odgovor na to bo lahko dal le konkretni razplet dogodkov, a že s samim dejstvom, da [e poslala tanke na meje, sta vojska In z njo zvezna vlada ubrala pot, ki ni v skladu z demokracijo in z evropskimi težnjami po dialogu. Sovjetska oblast s tanki v Vilniusu ni zlomila volje Litvancev po svobodi, Beograd s tanki na mejah ne bo zlomil volje Slovencev po suverenosti in samostojnosti. Nedvomno pa bo z zaostrovanjem napetosti dokončno Pokopal Jugoslavijo in njeno ozemeljsko celovitost, ki bi jo z besedami hotel očuvati. Včerajšnji dogodki Pa morajo biti opozorilo in opomin vsem tistim v Evropi in svetu, ki ^varnosti v Jugoslaviji nočejo upoš-levati in videti.
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Davjset minut največjih možnih emocij, dostojanstva, odločnosti, toda tudi veselja, razkošja barv, urejenosti. Tako bi lahko označili sinočnjo proglasitev samostojne Slovenije. na osrednjem ljubljanskem trgu.
Po napovedanem programu je slovenski predsednik Milan Kučan zapustil poslopje slovenske skupščine in se podal na" trg, kjer je bila postroj ena slavnostna četa slovenskih vojakov. Po pregledu se je povzpel na govorniški oder in množiča, ki je do zadnjega kotička napolnila prostrani trg, ga je sprejela z burnim ploskanjem, s katerim je podčrtala tudi najbolj zanimive poudarke njegovega slavnostnega govora. Obenem pa tudi jezno reagirala, ko je omenil preletavanje letal in tanke na primorskih cestah.
Milan Kučan je med drugim dejal: »Z rojstvom dobi človek pravico do sanj. Z delom dobi pravico, da zbližuje življenje in sanje. Mi smo včeraj povezali oboje; zase, za mnoge rodove Slovencev, ki so davno nekoč sanjali te iste sanje in za prihodnje rodove, ki bodo na teh sanjah gradili nov svet.
Od včeraj imamo Slovenci svojo državo. Od danes živi večinski del 'slovenskega naroda v lastni, samostojni in neodvisni državi. Zamejci od Trsta, Gorice in Benečije, preko Koroške in Porabja, kamor jih je zamejila z nami trda zgodovina, in rojaki, raztreseni po vsem svetu, imajo zdaj v Republiki Sloveniji svojo matično domovino in oporo...
...Današnji čas terja drugačna razmerja med narodi, ki živijo na jugovzhodu Evrope. Dogovor med suverenimi državami je trdnejše poroštvo za mir, stabilnost in napredek ljudi. Nismo se odcepili. Nikamor nismo odšli, nismo podrli mostov za seboj. Nismo porušili tistega, kar je bilo v tej naši skupnosti dobrega in prijaznega za vse nas. Uresničili smo način življenja, ki ima prihodnost v nastajajoči združeni stari celini...
...Z včerajšnjo razglasitvijo suverene Slovenije se zelo daljnosežno zavezujemo tudi sami sebi. V dobrem in hudem! Čakajo nas trde preizkušnje v vztrajnosti, doslednosti, demokratizmu, ustvarjalnosti, iznajdljivosti in zvestobi ciljem, ki smo jim zavezani...
...Skaljeno je naše veselje. Z neute-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ves dan je bilo napeto
hitrosjo, ki naj bi prestrašila ljudi, da ne bi prišli na večerno slavje. Nekaj takega se je v zadnjih letih dvakrat zgodilo na Kosovu. Kljub ustrahovanju pa je bil osrednji ljubljanski trg zvečer nabito poln.
Zvezna vlada je včeraj ponovno zasedala, uradno sporočilo je skopo in samo pravi, da se izvajajo njini ukazi proti samovolji Slovenije in da so bi o teh sklepih obveščena tuja veleposlaništva. Neuradno pa se je izvedelo, da bodoukrepi armade še zaostreni in JLA je bila izrecno pohvaljena.
Neuradno se je še zvedelo, da so za-
(Foto Davorin Križmančič)
menjali Blagoja Adziča, zamenjali pa so tudi poveljnika petega vojaškega območja. Tudi to je svojevrstna priprava na odločen poseg, ki bo morda tudi nasilen.
Osamosvojitev Slovenije in Hrvaške je močno odmevala v Jugoslaviji. Predsednik srbske vlade je dejanje obsodil kot razbijanje Jugoslavije, povsem drugačne pa so reakcije v BiH in Makedoniji. Bosna in Hercegovina prav tako razpravlja o ustavnem zakonu o suverenosti in samostojnosti. Včeraj so se v skupščini skregali, raz-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tank v Hrpeljah
LJUBLJANA — Tanki so na Plitvinah, tanki so v Lipici. Tankovske kolone so zaprle cesto proti Kopru in se usmerile tudi proti Ajdovščini. Ljubljano preletavajo migi, zaprta so vsa slovenska letališča.
Vsi mejni prehodi so še vedno pod nadzorstvom slovenske milice, ki skupaj s teritorialno obrambo obvladuje položaj, toda očitno je, da se vojska koncentrira in izvaja skrbno pripravljeni načrt - obdati Slovenijo z železnim obročem jeklenih tankovskih cevi. Je to samo vojna živcev, poskus ustrahovanja? Ljubljano so ves dan preletavala bojna letala z nadzvočno
Napetost na mejnih prehodih na Tržaškem, mirno na Goriškem in Videmskem Odmevi na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške
NA 3., 5. in 8. STRANI
S tiskovno konferenco predsednika iniciativnega odbora in posvetom o gospodarstvu
Začel se je Svetovni slovenski kongres
RADO GRUDEN
LJUBLJANA — Na tiskovni konferenci je včeraj predsednik iniciativnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa Bojan Brezigar predstavil cilje in namen ustanovitve Kongresa, ki bo svoje delo uradno začel danes, številne spremljajoče prireditve in zelo pomembno srečanje slovenskih podjetnikov pa so se začele že prej.
Brezigar je v svojem uvodnem posegu spregovoril o razširjenosti slovenskega prebivalstva povsod po svetu od zamejstva, evropskih držav, pa do daljne Argentine, Avstralije, ZDA in Kanade. Opozoril je tudi na vse razlike, ki so označevale to bivanje Slovencev izven meja matične domovine, na razdalje - dejanske in miselne - ki so ji razdvajale, omenil pa je tudi diskriminacijo dela slovenske emigracije dolga leta p"o vojni.
Predsednik iniciativnega odbora SSK je nato spregovoril o nastanku ideje Svetovnega slovenskega kongresa, ki se je porodila dejansko že
precej zgodaj, uresničevati pa se je začela leta 1989, ko je bil na Opčinah ustanovljen iniciativni odbor SSK. V nadaljevanju svojega posega je Brezigar orisal nadaljnje udejanjanje te ideje, ki se je še hitreje razvijala ob demokratičnih spremembah v Sloveniji, šla preko prvih svobodnih povojnih volitev in končno dokačala tudi proglasitev samostojne in neodvisne Slovenije.
Pri tem je Brezigar poudaril, da bo zdaj prvenstvena naloga vseh Slovencev po svetu, da v svojih državah po svojih najboljših močeh prispevajo k odpravi nezaupanja do nove države in si prizadevajo za njeno čim hitrejšo mednarodnopravno priznanje.
Včeraj se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začel tudi posvet o gospodarstvu. Med prisotnimi je bilo tudi številno zastopstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, pozdrav zasedanju pa je prinesel tudi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. V imenu
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SLOVENSKA POT V GLOBALNO EKONOMIJO POGLED IZ EVROPSKE PERSPEKTIVE
PRISPEVEK SLOVENCEV IZ ITALIJE K SVETOVNEMU SLOVENSKEMU KONGRESU
Naslovna stran brošure SKGZ
Izredno ostro stališče zveznega izvršnega sveta in odločen odgovor slovenske vlade
Oklopne enote v Sloveniji v stanju pripravljenosti Spet spopadi v Krajini: 4 mrtvi in 13 ranjenih
LJUBLJANA — »Migi« preletavajo Ljubljano, vojaški helikopterji vozijo nove oficirje, ki poveljujejo oklopni brigadi na Vrhniki in oklopnemu bataljonu v Mariboru. Pred Razdrtim pa je blokirana kolona vojaških tovornjakov, na katerih so tanki in bojna oprema ter transporterji.
Na drugem mestu objavljamo v celoti uradna stališča zvezne vlade, sprejeta na dramatičnem nočnem zasedanju. Prvotni predlog armade je bil zelo oster in drastičen: nepropustno zapreti slovensko mejo, nadzorstvo vojske, neke vrste državni udar in okupacija. Pod pritiskom slovenskih zveznih ministrov je zadnja varianta omiljena, še vedno pa izredno ostra, tako pa objavlja tudi agencija TANJUG.
Ob 14. uri se je izvedelo, da so za vse polete zaprli letališče Brnik, pri čemer je slovenska oblast nemočna, ker izvršuje nadzorstvo nad zračnimi poleti še vedno zvezna uprava. Že ponoči so borbeno pripravljenost oklopne brigade na Vrhniki in v Mariboru dvignili na najvišjo možno stopnjo, prišlo je do premikanja tankov. Po teh vesteh, naj bi armada po svojevrstnem postopku »upokojila« poveljnika petega vojaškega okrožja generala Kolška, posle pa je prevzel je srbski general Šomata, ki se je že proslavil s pomočjo kninskim upornikom. Opazovalci pravijo, da se tako poslavljajo iz JLA vsi slovenski generali in oficirji, ki očitno ne uživajo več zaupanja.
Iz tega je težko izluščiti, kakšni so resnični nameni armade in zvezne vlade. Očiten pa je poskus ustrahovanja, prisiliti hočejo Slovence k umiku z uporabo grobe sile.
O teh problemih je včeraj popoldne govoril odbor za varnost pri slovenskem predsedstvu. Takoj potem pa je na živahni tiskovni konferenci domačim in tujim novinarjem odgovarjal notranji minister Bavčar. Povedal je, da je prišlo do prerekanj na skoro vseh mejnih slovenskih prehodih, najprej na Štajerskem, kasneje pa na Primorskem. Izgredov in nasilja ni bilo. JLA ni prekoračila zelenega pasu, katerega normalno nadzira in katerega bo nadzirala tudi v prihodnje na osnovi predloga slovenske vlade. Mejne prehode in ozemlje v naseljih namreč nadzira slo-
venska policija, nenaseljeno mejo pa graničarji. Bavčar je zanikal govorice, da JLA nadzoruje mejni prehod pri Lazaretu.
Bavčar je povedal, da se je dopoldne pogovarjal z zveznim notranjim ministrom generalom Gračaninom. Dejal mu je, da so predlogi zvezne vlade o varstvu na mejah neuresničljivi brez uporabe sile. Slovenija pa sile ne bo uporabila, če pa jo bo Gračanin, bo moral za to prevzeti odgovornost. Pri tem pa mora upoštevati, da je Slovenija uradno izrazila pripravljenost na dialog.
Slovenija in Hrvaška tesno sodelujeta pri policijskih in obrambnih zadevah. Minister Bavčar se je včeraj pogovarjal tudi s hrvaškim notranjim ministrom Boljkovcem, ki mu je povedal, da so Martičevci v noči na torek napadli policijsko postajo v Glini. Uporabili so težko raketno in protitankovsko orožje. Po hrvaških uradnih virih so ubili tri hrvaške policiste, enajst pa ranili. Srbski viri o svojih izgubah ne govorijo: menda sta bila med napadalci dva mrtva in sedem ranjenih. Bavčar je napovedal, da bodo objavili tajni dokument obveščevalne službe KOS iz katerega neizpodobitno izhaja, da je JLA na strani kninskih upornikov. V isti noči je eksplodiral peklenski stroj v poslopju, kjer je sedež Zveze komunistov - gibanja za Jugoslavijo. Sedež je praktično v vojašnici JLA in ker gre za »generalsko stranko«, so novinarji ironično pripomnili, da so si sami podtaknili bombo, človeških žrtev pa ni bilo. Takih vesti je še veliko, blokiran je most na Uni, marsikje se sliši streljanje. Vse to je očitno povezano z zasedanjem srbske skupščine, ki bo imela ponovno na dnevnem redu priključitev Kninske krajine kot avtonomnega območja ali v drugi verziji - združevanje obeh Krajin v novo samostojno republiko, ki pa bo seveda sestavni del Srbosla-vije.
Glede osmih mejnih postaj, ki jih postavljajo med Hrvaško in Slovenijo, je minister Bavčar ponovil slovensko stališče o prostem pretoku domačih in tujih državljanov. Novih dokumentov ne bo potreboval nihče. Postaje so izključno za nadzorstvo ilegalnega prehoda državljanov iz držav tretjega sveta. B.S.
• Slovenija samostojna
NADALJEVANJE S 1. STRANI
meljenimi prigovori drugih in z grožnjo represije jugoslovanskih oblasti se naše dobre namere zavračajo. Je mogoče tako izbrisati iz spomina vse, kar je Slovenija v dobrem in slabem delila z drugimi, s katerimi smo živeli v skupni državi? Ne ogrožamo nikogar. Zato ni treba letal nad naša masta, ne tankov na naše ulice. Silo kaže tisti, ki mu manjka argumentov in trezne presoje...
...Naj nam živi, naj nas razveseljuje, naj nas krepi skladno z najboljšim izročilom za srečo vseh nas Slovencev, vseh državljanov in državljank Slovenije, Slovencev v zamejstvu in v svetu, ter srečo in uspeh vseh, s katerimi se bomo na dolgem potovanju v prihodnost prijazno srečevali, si pomagali in sodelovali. Zmogli smo, ker je bila naša vera trdna in ker ni bilo zle misli v naših dejanjih.
Nocoj so dovoljene sanje. Jutri bo nov dan.«
Svet Evrope, ZDA in SZ Slovenije ne priznavajo
RIM, BRUSELJ — Reakcije na samostojnost Slovenije v Evropi in. po svetu so seveda zelo raznolike, v glavnem pa odklonilne. Italijanski zunanji minister De Michelis je včeraj potrdil, da »Italija ne more sprejemati enostranskih dejanj« ter dodal, da »se moramo vsi spominjati, kaj o tem meni Evropa« in še, da upa »da se bo problem rešil brez nasilja.«
Svet zunanjih in obrambnih ministrov držav zahodne Evrope se bo sestal danes v Luksemburgu, na prvem mestu dnevnega reda pa bo problem samostojnosti Slovenije in Hrvatske. Praktično vse države zahodne Evrope so dale svojo uradno izjavo o včerajšnji razdružitvi. Izjave, ki so prišle v glavnem v včerajšnjih prvih jutranjih urah, so si med sabo, razen redkih izjem, zelo podobne in odklonilne.
Tudi Bolgarija je demantirala, da je v torek priznala Slovenijo, medtem ko ČSR in Poljska v skupni izjavi v Pragi menita, da je samostojnost Slovenije »interni ustavodajni
ukrep in nova etapa na poti nove ustavne ureditve Jugoslavije«, čeprav sta obe dražavi bolj za rešitev problemov »po demokratični poti in ne z enostranskimi odločitvami«.
Tako SZ kot predvsem ZDA nista niti za vejico spremenila svoji odklonilni stališči do razdruževanja. Glasnik Bele hiše je dejal, da »predsednik obžaluje, da je na ta način prišlo do rešitve, do katere bi morali priti z dialogom«, iz Moskve pa prihaja strog opomin in potrditev, da bo »SZ vztrajala pri celoviti Jugoslaviji«. Tajnik OZN Perez De Cuellar pa je izrazil svojo zaskrbljenost in bojazen pred razpadom Jugoslavije, predsednik evropskega sveta Enrigue Baron Crespo pa je potrdil, da Zahod Slovenije in Hrvatske ne bo priznal.
Zanimivo je zadržanje Avstrije, saj je zunanji minister Alois Mock izrazil svojo simpatijo do suverenih slovenskega in hrvatskega naroda, vendar da pa spoštuje jugoslovansko državo. Obe novi državi so priznali tudi italijanski radikalci.
Odlok zveznega IS za varstvo na državni meji
BEOGRAD — Na nočni seji zveznega izvršnega sveta, ki jo je vodil Ante Markovič, so sprejeli odlok o neposrednem zagotavljanju izpolnjevanja zveznih predpisov o prehodu čez državno mejo na ozemlju Reublike Slovenije. Odlok se glasi:
1.	Zvezni sekretariat za notranje zadeve (v nadaljnem besedilu zvezni sekretariat) bo zaradi zagotovitve izvajanja zveznih predpisov o prehodu čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu na ozemlju Republike Slovenije in zaradi zagotovitve izpolnjevanja mednarodnih obveznosti SFRJ in nemotenega mednarodnega prometa in prostega gibanja ljudi čez državno mejo neposredno prevzel oziroma zagotovil izvajanje kontrole nad prestopanjem državne meje.
2.	Zvezni sekretariat bo pri neposrednem zagotavljanju izpolnjevanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo neposredno sodeloval z zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo, tako da so mejne enote JLA za varovanje državne meje angažirali tudi na mejhnih prehodih in v naseljih v mejnem pasu.
Način sodelovanja iz prvega odstavka te točke bosta sporazumno oblikovala zvezni sekretar za notranje zadeve in zvezni sekretar za ljudsko obrambo.
3.	Ge bosta zvezni upravni organ oziroma zvezna organizacija pri nadzorovanju prometa blaga in potnikov iz svoje pristojnosti na mejnem prehodu naletela na fizičen ali drugačen odpor ali je takšen odpor mogoče pričakovati, morajo delavci zveznega sekretariata pomagati zveznemu upravnemu organu oziroma zvezni organizaciji, če bo zaprosila za pomoč.
4.	Natančnejše pogoje za izvajanje tega odloka in način izvajanja bo določil zvezni sekretar za notranje zadb-
5.	Zvezni sekretariat za zunanje zadeve bo pristojne organe sosednjih držav obvestil o začasni ureditvi prehajanja čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije v skladu s tem odlokom.
V nadaljevanju seje je zvezni izvršni svet sprejel tudi ukaz o prepovedi vzpostavljanja tako imenovanih mejnih prehodov na ozemlju SFRJ:
1.	Prepovedano je vzpostavljanje t.i. mejnih prehodov znotraj ozemlja SFRJ. Z dnem pravnomočnosti tega ukaza je treba t.i. mejne prehode, ki so že vzpostavljeni, odpraviti.
2.	Zvezni sekretariat za notranje zadeve in zvezni serketariat za ljudsko obrambo bosta izvršila ta ukaz.
V zaključku je Milan Kučan dodal pripravljenemu govoru nekaj stavkov, s katerimi je obsodil zvezno vlado, ki je Slovencem, ki delajo v Beogradu (tudi njenim članom) preprečila prihod na svečanost, ko je zaprla vsa slovenska letališča.
Svečanost se je končala s presunljivim dogodkom: z visokega droga je počasi, skoraj pobožno spolzela stara bojna partizanska zastava -slovenska trobojnica z rdečo zvezdo. Z njo je šlo v arhiv zgodovine dolgo, trdo, krvavo, pa tudi veselo in borbeno razdobje slovenske preteklosti. Nato je zavihrala v toplem, poletnem vetru nova trobojnica, nekoliko bolj razkošna, svilena z uvezenim grbom Triglava, morja in treh haraldičnih zvezd Celjskih grofov. Simbol Osovobodilne fronte in srednjeveške prve slovenske državnosti, vstopa v prihodnost.
Predsednik je zapustil govorniški oder, častna četa je zapustila trg s paradnim korakom. Takoj nato je ljubljanski nadškof skupaj s pravoslavnim pastorjem blagoslovil lipo, znak slovenstva, ki so jo vsadili na osrednjem trgu pred skupščino.
Slovesnosti je sledilo ljudsko slavje: najprej s kulturnim sporedom nato pa tudi s kozarčkom žlahtne kaplice. Tudi tistih treh sort, ki jih prodajajo v posebej pripravljenih steklenicah, s katerimi bodo varčni Slovenci sponzorsko krili stroške za proslavo svojega resnično zgodovinskega dne.
Danes je naslednji dan. Včeraj je bil zaključen tisočletni sen, danes pa je pred Slovenijo trdo delo in mnogo, mnogo resnih nevarnosti.
• Ves dan
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mer j a sil so zapletena, toda v bistvu tudi zelo jasna: vse stranke so za samostojnost in suverenost BiH, razen seveda Srbov, ki grozijo z razkoli in državljansko vojno.
Položaj Makedonije je podoben i tudi makedonsko Sobranje že razprai Ija o samostojnosti in suverenosti, 1 pa je za nekaj odtenkov bližje slovet skemu in hrvaškemu stališču.
Svet ni prizna samostojne države Slovenije. To je bilo pričakovano. Toda reakcije so v resnici zelo različne. Vsi sicer ponavljajo nujnpost mirnega razgovarjanja in sporazumnega reševanja problemov, v nekaterih pa je zaznaven tudi dodaten odtenek, kot da bi bil določen poseg JLA pričakovan in dopuščen. Po drugi strani pa je iz drugih virov slišati zelo resna opozorila Merkovičevi vladi, da ne sme strejlati in prelivati krvi. Koliko so ta opozorila odločna in dokončna, je seveda zelo težko reči. Vedno bolj pa je očitno, da Slovenija sama ne ogroža nikogar, zaradi slovenskih ukrepov ne bi bil na mejah ustavljen niti en tovornjak. Skrb vzbujajo in resnično nevarnost ustvarjajo prav vojaškainter-vencija, pritisk in izsiljevanje zveznih oblasti. S tem se v resnici razbija zadnji ostanek Jugoslavije, izničuje možnost stvarnega razgovora. S tem pa se uničuje tudi preostalo zaupanje in možnost novega konkretnega dogo-
• Slovenski kongres
NADALJEVANJE S 1. STRANI
slovenske vlade je govoril zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je v svojem posegu predvsem poudaril pomen gospodarskega sodelovanja, spregovoril pa je tudi o pobudi, naj bi Republika Slovenija priznala slovenskemu kapitalu iz tujine poseben status, Slovencem, ki ta tako imenovani »domoljubni kapital« vlagajo, pa zagotovila dodatne stimulacije in garancije.
Gospodarsko posvetovanje je potekalo v komisijah, zamejsko predstavništvo pa je vsem udeležencem - bilo jih je preko 350, od tega preko 100 iz tujine - razdelilo tudi brošuro, v kateri so pod naslovom »Slovenska pot v globalno ekonomijo, pogled iz evropske perspektive« zbrane vse razprave z nedavnega gospodarskega posveta Slovenske kulturnogospodarske zveze v Trstu.
Poseg na včerajšnjem posvetu je imel tudi predsednik SDGZ Boris Sie-ga, ki je prisotnim spregovoril 6 tem, kaj manjšinsko gospodarstvo pričakuje in predvsem, kako si zamišlja sodelovanje s Slovenijo. Siega je poudaril, da more iti rast manjšine vzporedno z gospodarsko rastjo, ki pa naj bo odraz skupnih pobud s Slovenijo, pri čemer pa mora to sodelovanje sloneti na partnerstvu. Dejal je tudi, da manjšinsko gospodarstvo zdaj ni več posrednik med dvema različnima sistemoma, temveč povezovalec Slovenije z visoko razvitim zahodnoevropskim in italijanskim gospodarstvom. V tem je treba po njegovem mnenju iskati skupne poti in skupne naložbe. Pred-
sednik SDGZ se je tudi zavzel za čim hitrejšo ureditev političnih in s tem tudi gospodarskih razmer, kot močne oiblike sodelovanja pa je navedel povezovanje Slovencev po svetu na področju visoko razvite tehnologije, kjer pa v primeru Slovenije ne sme iti le za kupovanje licenc temveč predvsem za usmeritev in inovativnost, s čimer lahko Slovenija išče svojo pot v svet. Velja omeniti, da je bil med govorniki tudi Adrijan Semen, ki je govoril o možnostih bančnega sodelovanja med Slovenijo in zamejstvom.
O ciljih gospodarskega posveta pa nam je spregovoril glavni organizator zasedanja in predsednik gospodarske komisije pri Konferenci za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa Igor Omerza. Poudaril je, da predstavlja sam posvet velik uspeh, samo število udeležencev in bogastvo razprav pa kažejo, da je bila med slovenskimi gospodarstveniki po svetu občutena potreba po takem srečanju. Glavni cilj posveta je navezava gospodarskih stikov, formiranje slovenskega gospodarskega prostora, ki naj bi daleč prerasel prostor Slovenije, vse to pa mora temeljiti na visokem partnerstvu in ne na zastonjkarstvu ali kakršni koli obliki miloščine.
Uradni del ustanovitvenega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa se bo začel danes, ko bo na plenarnem zasedanju več kot 200 delegatom in 350 gostom iz 21 držav med drugimi spregovoril tudi predsednik nove slovenske države Milan Kučan.
Odgovor
slovenske
vlade
LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj odgovorila zvezni s sledečim stališčem:
1. Odločitve Skupščine Republike Slovenije z dne 25.6.1991 o razglasitvi samostojne in suverene Republike Slovenije temeljijo na plebiscitni odločitvi absolutne večine slovenskega naroda in ljudstva Slovenije 23.12.1990.
S sprejetjem Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, so v Republiki Sloveniji začeli veljati zakoni, ki jih Zvezni izvršni svet pozna in s katerimi je bil predhodno neposredno seznanjen. Prevzem pristojnosti po teh zakonih je potekal nenasilno in tako, da ni bil niti za trenutek oviran pretok ljudi in blaga in ne varnost zračnega prometa. Potem, ko je Zvezni izvršni svet ponoči sprejel ukrepe, je prišlo do zastojev prometa blaga in potnikov na posameznih mejnih prehodih, zaprtja zračnega prometa in vznemirjanja državljanov Republike Slovenije zaradi aktivnosti Jugoslovanske armade.
2. Država SFRJ že dolgo časa ne deluje več. Veljavna ustava SFRJ nikakor ni in ne more biti ustrezna podlaga za rešitev ustavne krize.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije bo tako kot doslej tudi naprej, skupaj z drugimi pristojnimi organi Republike Slovenije, zagotavljal prost prehod meja in izpolnjevanje sprejetih mednarodnih obveznosti. Pri tem posebej poudarja, da ni z nobenim svojim dejanjem uporabil oziroma izzval uporabe sile.
Uporabo sile v zvezi z uveljavljanjem poslanih zveznih predpisov bo zato Republika Slovenija razumela kot agresijo in se jim bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne države.
Namesto blokade slovenskih letališč s strani Zvezne uprave za kontrolo letenja predlaga slovenski Izvršni svet neposredne strokovne dogvore med Republiškim sekretariatom za promet in zveze in Zveznim sekretariatom za promet in zveze za takojšnjo normalizacijo zračnega prometa.
Način in metode, s katerimi poskuša Zvezni izvršni svet reševati sporne zadeve med organi SFRJ in Republiko Slovenijo so napačne. To so metode nasilnega vzpostavljanja razmer, kakršne so bile pred razglasitvijo Slovenije za samostojno in neodvisno državo.
Namesto, da bi se Zvezni izvršni svet soočil z novimi demokratično sprejetim) dejstvi, hoče nasilno znova vzpostavljati staro, preživeto stanje in odnos. Izvršni svet Republike Slovenije zato poudarja, da je njegovo ravnanje bilo, je in bo v skladu s stališčem iz Deklaracije o neodvisnosti, ki jo je 25. junija 1991 sprejela Skupščina Republike Slovenije in ki pravi, da je Republika Slovenija pripravljena na podlagi vzajemnega priznanja, takoj začeti pogovore o sklenitvi sporazuma o vzpostavitvi skupnosti suverenih držav na območju dotedanje SFRJ. Izvršni svet opozarja, da ravnanje Zveznega izvršnega sveta izrecno preprečuje možnosti, da do takšnega sporazuma sploh pride.
3.	Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije ponovno izraža vso pripravljenost za demokratične razgovore in iskanje rešitev v novo nastali dejanski situaciji.
Glede statusa Jugoslovanske armadg na ozemlju Republike Sloveniji po njem osamosvojitvi, kljub pravočasno in raci°; nalno izoblikovanim predlogom še m bilo mogoče doseči niti resnega razg°v0' ra. Pri tem poudarjamo, da so naši dosedanji predlogi še vedno aktualni. vs° probleme v zvezi z vojaškim vprašanjem smo pripravljeni reševati postopoma, dovolj dolgem prehodnem roku. Dog0' vor je edini možni način, da se zaščiti]0 socialne in statusne pravice vseh zap°s' lenih v Jugoslovanski armadi na ozeiml Republike Slovenije.
Ob vsem tem Izvršni svet Skupščin Republike Slovenije še posebej poudarim da ne bo privolil v vsiljevanje rešitev, K bi bili v nasprotju z že sprejetimi ustav nimi in drugimi akti Republike Slovenije.
To velja tudi za področje odnosov tujino. Slovensko zunanje ministrstvo J ^ o svojem interesu za premostitev in pre ureditev odnosov na tem področju z večkrat obvestilo Zvezni sekretariat z zunanje zadeve.
4.	Ivršni svet Skupščine Republike Sl venije se strinja, da je treba na novo na stalo dejansko situacijo realno oceniti te nato mirno, po demokratični poti in bre uporabe nasilja urejati razmere.
Izvršni svet je svoj predlog za uredite razmer že formuliral in tudi poslal Zve nemu izvršnemu svetu. Glede na no status Republike Slovenije pa bo Izvrsn svet, še danes, svoje predloge ponov Zveznemu izvršnemu svetu.
Deželni odbor včeraj razpravljal o dogajanjih v Jugoslaviji
Solidarnost Dežele FJK s Slovenijo ob želji po mirnem izhodu iz krize
V osebnem sporočilu Biasuttija Peterletu tudi opozorilo na problem italijanske manjšine
TRST — Razglasitev neodvisne in samostojne Republike Slovenije je močno odjeknila po vsej Furlaniji-Ju-lijski krajini. Poleg zaskrbljenosti zaradi vesti o napetosti, ki se je včeraj ustvarila vzdolž državne meje s Slovenijo, je včerajšnji dan označevala tudi velika pozornost za dogajanja v Ljubljani (in Zagrebu), ki se je začela že_z dopoldansko sejo deželnega sveta. Še prej pa je predsednik Dežele Adriano Biasutti poslal predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu ob praznovanju neodvisnosti Republike Slovenije osebno sporočilo, v katerem mu je -tudi glede na utrjeno sodelovanje ob meji - izrazil solidarnost Furlanije-Ju-lijske krajine. V sporočilu je izražena tudi želja, da bi problemi odnosov med jugoslovanskimi republikami našli pozitivno rešitev na osnovi mirnega in demokratičnega dogovora. Na koncu svojega sporočila pa je Biasutti predsednika slovenske vlade opozoril tudi na potrebe italijanske skupnosti v Istri, »katere razvoj ne sme biti omejen s postavljanjem pregrad in drugih omejitev«. Predsednik Dežele je enako sporočilo poslal tudi predsedniku hrvaške vlade Manoliču.
Solidarnost videmskega občinskega sveta
VIDEM — Občinski svet v Vidmu je na svoji zadnji seji izrekel solidarnost republikama Sloveniji in Hrvaški ob njuni osamosvojitvi. Za dokument, ki ga je predstavil svetovalec gibanja Movimento Friuli di Caporiacco, so volili vsi predstavniki strank, ki so zastopane v videmskem občinskem svetu z izjemo neofašistov.
V dokumentu di Caporiacco poudarja trdne prijateljske vezi med Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo in Hrvaško. Tudi zaradi tega - je še rečeno v dokumentu -je prav, da naša dežela s posebno pozornostjo sledi in pomaga sosednjima republikama, ki stopata na pot svobode in samostojnosti. V tem pogledu - dodaja dokument videmskega občinskega sveta - je povsem nerazumljivo nasprotovanje zunanjih ministrov dvanajsterice, in torej tudi italijanskega.
S položajem v sosednji Jugoslaviji se je kot rečeno ukvarjal tudi deželni odbor na svojem rednem tedenskem sestanku. Predsednik Biasutti je podčrtal, da Dežela s pozorno občutljivostjo vseskozi sledi razvoju jugoslovanskega položaja in razvoju demokracije v Sloveniji in Jugoslaviji. V skladu z usmeritvijo, ki je našla široko soglasje v skupnosti Alpe-jadran, je tudi za Predsednika Biasuttija v tem trenutku Potrebno poiskati tako rešitev, ki bo Zaščitila potrebe po celovitosti z novi-thi institucionalnimi rešitvami, kot nPr. konfederalnimi, ki jamčijo dejansko samostojnost posameznih republik in skupnosti. Taka usmeritev Dežele je bila posredovana tudi rimski vladi.
Predsednik Biasutti je včeraj dal tudi izjavo za slovensko televizijo, v
kateri dobesedno pravi: »S pridržanim dihom sledimo dogajanjem v Sloveniji in Jugoslaviji, še zlasti pa tistemu, kar se dogaja v bližini naših meja. Sam sem poslal predsedniku Peterletu sporočilo, v katerem mu potrjujem usmeritev, ki jo je Avtonomna dežela Fur-lanija-Julijska krajina zastopala vsa te mesece in leta. To je linija velikega sodelovanja, linija, ki izraža željo, da bi se proces osamosvojitve, ki ga je sprožila Slovenija, lahko mimo zaključil z demokratičnim soočanjem. To naše stališče smo večkrat pojasnili tudi na Vsedržavni ravni, in sicer ne zato, ker bi hoteli sami usmerjati zunanjo politiko naše države v odnosu do jugoslovanskih republik, ampak zato, ker zaradi svojega tesnega sodelovanja z njimi dobro poznamo položaj. Po našem mnenju še vedno obstaja možnost, da bi se proces osamosvojitve Slovenije in Hrvaške uresničil brez potrebe po tem, da bi postavili pod vprašaj tako odnose kot soočanje po demokratični poti. To je torej naša linija, naše stališče in tudi naše upanje, skupaj z vso solidarnostjo, ki jo izražamo svojim slovenskim in hrvaškim prijateljem.«
Slovenska skupnost zahteva takojšnje priznanje nove države
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je včeraj v deželnem svetu vložil resolucijo v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije. V njej vabi skupščino, naj obveže predsednika deželnega dobora, da bi posegel pri rimski vladi za uradno priznanje Republike Slovenije in za to, da bi si Rim prizadeval, da bi jo priznala tudi tista mednarodna telesa, v katerih je Italija zastopana. V dokumentu je nadalje rečeno, da se mora nadaljevati politika dobrega sosedstva, prijateljstva in sodelovanja s slovensko republi-
ko, kar je v interesu prebivalstva obeh držav in še posebno tistega, ki živi ob meji.
Brezigar v resoluciji tudi ugotavlja, da je proglasitev neodvisnosti Slovenije dejanje, ki izhaja iz volje slovenskega naroda, izražene z demokratično in svobodno izvedenim referendumom, in da je želja narodov po ustanovitvi lastnih suverenih držav osnova za demokratične odnose in za mednarodno skupnost. Ob koncu Brezigar v svoji resoluciji še poudarja, da bosta slovenska manjšina v Furlaniji-Ju-lijski krajini in italijanska v Sloveniji v režimu odprte meje in največjega sodelovanja lahko nedvomno boljše razvijali svoje kulturne, * ekonomske in družbene dejavnosti.
Naj dodamo, da so načelniki svetovalskih skupin Slovenske skupnosti v vseh izvoljenih skupščinah, in torej v deželnem svetu, v pokrajinskih svetih v Trstu in Gorici in v vseh občinskih svetih, v katerih je stranka zastopana, s telegrami zahtevali izredna zasedanja teh skupščin, na katerih naj bi z resolucijami pozvali osrednje italijanske oblasti, naj čimprej priznajo novo slovensko državo.
Izjava načelnika deželnih svetovalcev DSL Travanuta
Načelnik svetovalske skupine Demokratične stranke levice v deželnem svetu FJK Renzo Travanut je v zvezi s položajem v Jugoslaviji včeraj izjavil, da »odločitev slovenskega in hrvaškega parlamenta ustreza realnim težnjam obeh narodov«. Vendar menim - je nadaljeval predstavnik DSL - da bi bila najustreznejša rešitev tista, ki bi uspela suverenost posameznih republik institucionalno uskladiti z novimi oblikami integracije med njimi v okviru Jugoslavije. Upam zato - je zaključil Trvavanut - da se položaj ne bo zaostril in da ne pride do posega vojske ali kakršnekoli druge oblike nasilja in da se najde oblika, s katero bi preprečili razdelitev italijanske skupnosti v Jugoslaviji.
Izvršni odbor SKGZ se je sestal na izredni seji
Italija naj prizna samostojno Slovenijo!
SKGZ pristopila k Svetovnemu slovenskemu kongresu
Izvršni odbor Slovenske kultur-no-gospodarske zveze je na izredni seji pozdravil osamosvojitev Slovenije, ki se po plebiscitarni volji slovenskega naroda uresničuje z nadaljnjim zgodovinskim korakom. Dejanje osamosvajanja poteka v ozračju napetosti in pritiskov mednarodne javnosti, pri čemer gre razumeti zaskrbljenost za morebitne travmatične posledice razpada Jugoslavije, vendar bi morala Evropa in svet prav tako razumeti, da je pravica do dejanske samostojnosti republik neodtujljiva in predpogoj, da lahko pride do zrelega dogovarjanja o možnem sožitju v skupni Jugoslaviji. Dogovor bo med republikami mogoč le ob doslednem upoštevanju avtentičnih interesov, brez nasilja in vsakršnih dejanj, ki bi težila k obnavljanju že izčrpanih modelov.
Izvršni odbor SKGZ se je še posebej zavzel za to, da bi se nastanek slovenske države pozitivno odrazil v odnosih med sosedi, v katerih naj ima tudi dejavna prisotnost manjšin ob meji pomembno vlogo. Sosednje države, še zlasti Italija naj torej priznajo slovensko državo, kajti to bi bil pomemben korak naprej v evropsko integracijo, pri kateri naj bo tudi slovenski narod polnopravno soudeležen.
Člani izvršnega odbora so izrazili željo, da bi samostojna Slovenija zaživela v znamenju naj večje odprtosti, kar seveda zadeva najprej pojmovanje meja brez vsakršnih pregrad, ki bi lahko ogrožale prosti pretok blaga in ljudi, kakor tudi odnose med tu živečimi narodi.
Izvršni odbor je na seji sprejel sklep, da se SKGZ vključi v Svetovni slovenski kongres kot eden izmed kolektivnih članov. Kongres namreč lahko predstavlja dejansko priložnost, da se smiselno in čvrsteje povežejo interesi Slovencev po svetu na vseh področjih. V času pred kongresom je zveza konretno
želela prispevati k njegovi razpravi s posvetom o slovenski poti v globalno ekonomijo, zbornik, ki vsebuje gradivo s posveta pa se te dni predstavlja na gospodarskem delu zasedanja kongresa v Ljubljani.
Na seji je bil ocenjen tudi rezultat nedeljskih jusarskih volitev, ki so potrdile voljo in potrebo domačega prebivalstva, da se kolektivno jusarsko premoženje upravlja smotrno in v dejansko korist domačinov. Volitve seveda še zdaleč ne rešujejo vseh problemov, mnogo ostaja nerazčiščenega, zlasti na področju kompetenc odborov in zakonodaje, ki ureja, ali bolje rečeno povzoča zmedo v njihovem delovanju. Izražena je bila potreba, da v tem smislu deželna uprava izpolni svojo obveznost s posebnim zakonom za upravljanje jusarskega premoženja.
Deželi tudi pri tiče odgovornost, da pri vzpostavljanju zakonskega osnutka za uporabo sredstev iz zakona za obmeja območja dejansko upošteva mnenje, ki ga izražajo vse komponente naše narodnostne skupnosti, po katerem mora manjšina o sredstvih soodločati na podlagi kriterijev dejanskih potreb, ki jih je sama nakazala. Nesprejemljivo bi bilo drugačno tolmačenje ali celo poskusi, da se namenjena sredstva uporabijo za dejavnosti, ki so že doslej bile deležne prispevkov po redni deželni zakonodaji.
Ponovno je bila poudarjena potreba po tem, da se pospeši postopek za sprejetje zaščitnega zakona, pri čemer je bila izražena zaskrbljenost zaradi glasov, po katerih se spet poskuša umikati na stranski tir vprašanja Slovencev v videmski pokrajini. Bilo bi resnično paradoksalno, če bi se skušalo umakniti z dnevnega reda še tisto, vsekakor nezadostno, kar je bilo v zvezi s priznanjem Slovencev iz videmske pokrajine vendarle doseženo.
Tiskovna konferenca podpredsednika deželnega odbora FJK Francesutta
Na delo za »olimpiado treh meja«
TRST Šele sedaj, potem ko je bil za prizorišče zimskih olimpijskih iger 1998 izbfan japonski Nagano, se začenja pravo delo za Furlanijo-Julijsko krajino, Koroško in Slovenijo. Tri mejne dežele se bodo namreč kandidirale za pripravo zimske olimpiade leta 2002 v mednarodnem trikotniku Trbiž-Beljak-Jesenice, kot je včeraj na tiskovni konferenci povedal podpredsednik deželnega odbora FJK in predsednik deželnega pripravljalnega odbora za ZOI Gio-acchino Francescutto, ki tudi ni skrival svojega optimizma. »V teoriji bi se morali za prve zimske olimpijske igre v tretjem tisočletju orientirati na eno od evropskih lokacij, glede na to, da bo zastava z olimpijskimi krogi v obdobju med letom 1988 in 2000 plapolala na naši celini samo trikrat: leta 1992 v Barceloni in francoskem Albertvillu in pozimi leta 1994 v Lillehammeru na Norveškem. To pa pomeni,« je nadaljeval Francescutto, »da ima alpski lok - ce ne bo drugih, danes nepredvidljivih kandidatur - velike možnosti, da bo čez tri leta, ko bodo odločali o tem, izbran za prireditelja iger leta 2002, pri čemer bo imela veliko težo tudi že izražena podpora Pentagonale.«
Po prvih odzivih je kandidatura »treh meja« v mednarodnih krogih naletela na zanimanje in odobravanje, še posebno, ker ta predlog - ki se je sicer rodil precej pred epohalnimi spremembami v Evropi - predstavlja konkreten model nove in združene Evrope, podiranja zidov in odpravljanja meja, procesov politične, družbene in kulturne integracije.
Za pridobitev organizacije zimskih olimpijskih iger leta 2002 sta po Francescuttovih besedah potrebna dva poprejšnja koraka: sprejem kandidature s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja (kar je v primeru treh dežel sedaj mogoče po lanski spremembi olimpijskega pravilnika) in predhodno uradno pooblastilo s strani Italijanskega olimpijskega komiteja. Po dosedanjih znakih iz italijanskih olimpijskih krogov pa je mogoče soditi, da to pooblastilo oziroma podpora ne bi smela biti v dvomu.
Člani deželnega pripravljalnega odbora za zimske olimpijske igre 2002 - ki se pridružuje že ustanovljenima odboroma v Sloveniji in na Koroškem - so poleg Dežele FJK, ki jo zastopa Francescutto in ki odboru predseduje, še predstavniki ministrstev za turizem in za zunanje zadeve, Italijanske federacije za zimske športe (FISI), Deželne ustanove za turistično promocijo (ARTP), Občine Trbiž in tamkajšnje turistične ustanove, Promotura, Conija, deželnih združenj Federsci in Federghiaccio, Pokrajine Videm in konzorcija trbiških turističnih operaterjev.
Sedaj se je torej potrebno lotiti dela, prvo pa bo na vrsti srečanje med predstavniki FJK, Slovenije in Koroške, ki se morajo čimprej dogovoriti za način predstavitve kandidature treh meja. Potem bodo imele štiri leta časa, da to svojo kandidaturo na najbolj učinkovite načine tudi uveljavijo.
V.B.
Gioacchino Francescutto
Zveza slovenskih izseljencev pred novimi delovnimi načrti
ČEDAD — Na nedavnem srečanju predstavnikov različnih evropskih krožkov Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske ^fajine, ki je bilo v Luganu v Svi-ch so udeleženci med drugim sPrejeli okvirni program delovanja, ki je alternativen iniciativam ueželne uprave Furlanije-Julijske ^ajine. V tiskovnem sporočilu de-Zelne Zveze slovenskih izseljenimi ki ima sedež v Čedadu, je re-CeUo, da je za neposredni stik med slovenskimi izseljenci - in še zlasti njihovimi mladimi rodovi -na mednarodni ravni potrebna vr-?. odločnih in usmerjenih inicia-lv, še zlasti na področju vseh iz-taz°v kulture in informacije. S em v zvezi program Zveze slo-enskih izseljencev predvideva blanširanje revije »Emigrant«, ki aj bi postala informativni organ va vse, hkrati pa tudi sredstvo za , ?9ojo in poglabljanje za vse tiste, g j v prvi osebi doživljajo vlogo , ovencev v svetu. Na področju ulture, še zlasti v odnosu do mla-
dih in do skrbi za ohranjanje njihove narodne identitete, predvideva omenjeni program posebne seminarje, katerih namen bo predstaviti dejansko kulturo in zgodovino Slovencev, in to ne samo tistih, ki žive v videmski pokrajini. Seminarji bodo potekali od letošnje jeseni do prihodnje pomladi V Belgiji in na območju Lombardije in Ticina, vodili pa jih bodo univerzitetni docenti in strokovanja-ki. Najbolj uspešni udeleženci seminarjev bodo na koncu povabljeni na obisk v Slovenijo, kjer bodo lahko od bliže spoznali geografske, jezikovne, kulturne in ekonomske razmere v matični domovini.
V fazi preučevanja so še nekatere druge iniciative, katerih namen bo vsekakor ta, da s pomočjo mreže medosebnih odnosov in posebne banke podatkov spodbujajo medsebojno spoznavanje med mladimi Slovenci, ki žive v različnih evropskih državah.
V nedeljo slovesen zaključek natečaja Moja vas
ŠPETER SLOVENOV — Osemnajst let je minilo od prve izvedbe narečnega natečaja Moja vas, ki ga prirejajo v Špetru Slovenov. Takrat je na sedež Študijskega centra Nediža prišlo nad sto spisov otrok iz raznih krajev sveta, ki so se prvič preizkusili v materinem jeziku, v slovenščini. Precej teh otrok, ki so danes odrasli, deluje v Benečiji, nekateri izmed njih sodelujejo celo na letošnjem natečaju Moja vas, ki se bo zaključil v nedeljo, 30. junija, ob 15. uri na špetrskem županstvu.
Tudi na tokratni izvedbi je sodelovalo veliko otrok, ki so s svojimi spisi spregovorili o lastnem kraju, soseščini, družini, navadah in o sebi. Spisi so prišli iz Podbonesca, Ahten, Grmeka, Srednjega, Rezije in še iz drugih krajev v želji, da bi tudi na tak način prispevali in potrdili skupen kulturni prostor, ki veže beneške doline in njihove ljudi.
Za svoj osemnajsti rojstni dan bo Moja vas v nedeljo še zanimivejša, saj so prireditelji poskrbeli za razvedrilo in zabavo. Zato ne bo odveč, če se beneškim otrokom pridružijo tudi goriški in tržaški vrstniki.
R.PAVŠIČ
V Beneški galeriji v soboto odprtje pomembne razstave
ŠPETER SLOVENOV — V soboto, 29. junija, bodo ob 19. uri v Beneški galeriji v Špetru Slovenov odprli razstvo del slikarskega natečaja, ki sodi med tradicionalne in pomembnejše kulturne prireditve v Benečiji in ki ga pripravljajo pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine.
Tudi ob tej priložnosti se je vabilu prirediteljev odzvalo veliko umetnikov iz naše dežele kakor tudi iz drugih krajev Slovenije in italijanskega Severa. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval umetnostni kritik prof. Milko Rener, ni imela lahkega dela, saj je morala izbrati med štiridesetimi nastopajočimi slikarji.
Sobotnemu odprtju razstave bo sledilo nagrajevanje avtorjev najboljših del, ki si bodo zagotovili tudi več denarnih nagrad. Sicer pa bodo razstavni prostori Beneške galerije odprti tudi v naslednjih tednih, (r.p.)
Sežančani vabijo na nedeljski izlet v Štanjel s posebnim muzejskim turističnim vlakom
SEŽANA — V okviru tridnevnih prireditev ob odprtju turistične sezone v Sežani, ki se bodo predvidoma začele jutri, bo nedeljo, 30. t.m., vozil posebni muzejski turistični vlak, in sicer na progah Opčine-Sežana-Štanjel in Sežana-Štanjel. Prvi vlak bo z Opčin odpeljal ob 9.30, vrnil pa se bo ob 16.45, odhod drugega pa je iz Sežane predviden ob 12.45, iz Štanjela pa se bo vrnil ob 17.07. Vožnjo bo spremljal program, ki predvideva priložnostni sprejem, ogled Štanjela, koncert godbe na pihala, okrepčilo in zabavni program.
Otroci do 10. leta starosti se bodo lahko z vlakom peljali brezplačno, za odrasle pa so na voljo vozovnice, ki jih dobite v Kompasovih poslovalnicah v Sežani in na Fernetičih (po ceni 150,00 din), v baru Prosvetnega doma na Opčinah (vsak dan po 10. uri), na sedežu sindikata CGIL na Narodni ul. 69 na Opčinah (v petek od 9. do 12. ure) in pri vodji Godbenega društva Viktor Parma v Trebčah g. Čuku.
Po pismenem izpitu tudi ustni del matur na višjih srednjih šolah
Zrelostni izpiti so se včeraj pričeli na večini slovenskih srednjih šol
Težji carinski pogoji za tržaško pristanišče
Občina Dolina bo kot prva odobrila statut
Včeraj so se po vsej Italiji pričeli zrelostni izpiti za višje srednje šole. Izpiti so se pričeli tudi na slovenskih šolah, čeprav smo zabeležili tudi nekaj izjem. Vsekakor pa se je za številne dijake pričelo najbolj stresantno obdobje, saj je srečanje z izpitno komisijo vedno nekaj, kar navdaja tudi najbolj pripravljene dijake s skrbmi.
Kot smo pisali, so se pričele mature v večini italijanskih šol včeraj, na slovenskih pa je bilo nekaj izjem. Na Znanstvenem liceju "F. Prešeren" bodo izpiti ptričeli jutri, maturantje istoimenskega klasičnega liceja pa so svojo maturo že zaključili in v soboto bodo znani izidi. Danes se bodo pričeli izpiti na trgovskem tehničnem zavodu "Ž. Zois". Pred komisijo bodo stopili knjigovodje, geometri pa so svojo preizkušnjo že zaključili.
Na učiteljišču "A.M. Slomšek" so včeraj in predvčerajšnjim polagali izpite privatisti, danes pa bodo potekali kolokviji z večino dijakinj četrtega letnika učiteljišča. Kot to dopuščajo pravila, bodo danes sprašali šest dijakinj, jutri pa še preostale.
Včeraj so se pričele mature tudi na poklicnem zavodu "J. Steian", izpiti pa bodo trajali še danes in jutri. Skratka, na večini slovenskih šolah bodo mature zaključili v nekaj dnevih.
Na sliki (M. Magajna) med izpiti na zavodu "Stefan".
Italijanski senat je zavrnil poseben člen zakona o izplačevanju »carinskih razlik«, ki zadeva tržaško pristanišče. Proti vladnemu predlogu, ki je za tržaško luko predvideval potrditev določil, ki jih je pred nedavnim predlagal minister Formica (izplačevanje v 180 dneh z obrestno mero 10,5) je zavrnila zelo heterogena skupina senatorjev. Stranke, ki so glasovale proti carinskim olajšavam tržaškemu pristanišču, so Demokratična stranka levice, Gibanje za obnovo komunistične prisotnosti in republikanci, poleg njih pa še nekateri parlamentarci, ne glede na politično pripadnost, ki so bili izvoljeni v Genovi, Livornu in Neaplju, torej v pristaniških mestih, ki so neposredno v konkureci s tržaško luko. S takšno odločitvijo je senat po mnenju večine krajevnega tiska in gospodarskih krogov prizadejal tržaški lukr hud udarec, saj bodo obrestno mero odslej izračunavali na osnovi donosnosti državnih obveznic Bot na najkrajši rok. V veljavi pa ostaja rok izplačevanja, ki je za Trst 180 dni, medtem ko je za ostala italijanska pristanišča 90 dni. Pri tem velja poudariti, da je do zadnjega glasovanja v senatu glede tega vprašanja za ostala italijanska pristanišča veljal rok sedmih dni.
Socialistični senator Arduino Agnelli je izjavil, da je mesto Trst s tem utrpelo hudo škodo in poudaril, kako se je trudil, da bi te olajšave še obstajale. Dodal je tudi, kako so njegovo delo podpirali demokristjanski senator Beorchia iz Tolmeča in podtajnik De Luca. Ustvarila se je pač večinska heterogena in transverzalna »stranka«, ki je zavrnila zahteve Trsta.
Slovenski senator Stojan Spetič, eden glavnih pobudnikov Gibanja za obnovo komunistične prisotnosti, ki ga včeraj nismo mogli telefonsko doseči, pa se je ob glasovanju vzdržal. Svojo odločitve je utemeljils rekoči, da bi ta ukrep, v kolikor bi ga odobrili, ne prinesel koristi Trstu. Okrog tega vprašanja se je v prejšnjih dneh razvijala širša razprava med gospodarskimi delavci tega področja, in to na vsedržavni ravni, saj vprašanje neposredno zadeva vse luke vzdolž italijanske obale. Po agencijskih vesteh in izjavah političnih predstavnikov je zelo malo možnosti, da bi se spremenilo sedanje stanje, ko bo o problemu razpravljla poslanska zbornica.
Dolinski občinski svet bo na drevišnji seji (začela se bo ob 18.30) vzel v pretres osnutek občinskega statuta, ki ga je izdelala komisija, v kateri so zastopane vse stranke, ki so v občinski skupščini. Včeraj so se sestali načelniki svetovalskih skupin, ki so izrazili zadovoljstvo nad opravljenim delom; zavrnjene so bile v bistvu pripombe, ki jih je glede osnutka statuta izrekla Alternativna zelena lista. S tem v zvezi je župan Pečenik izjavil, da so pripombe neosnovane in dvoumne. Dnevni red dre višnje seje občinskega sveta predvideva ob razpravi o osnutku še pregled obračuna in nekaterih pomembnih vprašanj, ki se nanašajo na javna dela.
Če se bo vse odvijalo po predvidevanjih in bo občinski svet že nocoj odobril statut, bo Občina Dolina prva krajevna uprava na Tržaškem z novim statutom. Začel naj bi sicer veljati šele jeseni, kajti birokratski postopek je precej dolg.
V zvezi s pripravljalnim delom so dolinski občinski upravljale! naglasili dejstvo, da je bilo omogočeno resnično sodelovanje posameznih občanov in organizacij, ki so lahko pregledale pripravljeni osnutek in so o njem tudi izrazili pripombe, ki jih je komisija pregledala.
Glede vsebine je statut v prvi vrsti dokument, ki mora odražati krajevno stvarnost, zato je za prebivalce dolinske občine posebnega pomena poglavje, ki daje rabi slovenskega jezika polno dostojanstvo.
Zakaj so plakati o Carsiani samo v italijanskem jeziku?
Pokrajinska uprava je pred kratkim razobesila po mestu in okolici transparente, ki vabijo na ogled Carsiane, botaničnega vrta, ki se nahaja med Gabrovcem in Zgonikom. Transparenti so samo v italijanščini in postavila jih je javna uprava (Pokrajina), ki je bila doslej doslej precej občutljiva do vprašanj sožitja in do javne rabe slovenskega jezika. Zapostavljanje slovenščine je sprožilo protest svetovalcev Demokratične stranke levice v vzhodnokraškem rajonskem svetu, ki v interpelaciji pozivajo predsednika Turrita, naj poseže pri Provinci za dvojezične transparente o Carsiani.
________________pisma uredništvu_____________
Težave slovenskih študentov iz FJK
Stališča pokrajinskih in občinskih svetovovalcev DSL
Tržaške šolske zavode tare
ki obiskujejo ljubljansko vseučilišče
Spoštovano uredništvo!
Mnogo je bilo že napisanega (pa, resnici na ljubo tudi precej storjenega) kar se tiče priznanja diplom slovenskih študentov, ki obiskujejo ljubljansko univerzo. Vendar pa se tu le še pojavljajo zapreke, ki v manjši ali večji meri ustvarjajo pogoje za premislek glede študija v Ljubljani. To sam občutim na lastni koži in resno premišljam, da bi hčerko, ki že dve leti obiskuje ljubljansko univerzo, tam izpisal in ji svetoval študij v Italiji.
Hčerka namreč v Ljubljani nima nobenega zdravstvenega zavarovanja, kar jo spravlja v tem težji položaj, ker je njen študij take vsebine, da so določeni zdravstveni problemi vse prej kot nemogoči. Ljubljanski zavarovalni zavod terja od našega INPS famozni "formular 7", s katerim bi ji zdravstveno zavarovanje avtomatično priznali tudi v Sloveniji. Toda tega formularja v Trstu ne izdajajo za otroke državnih uradnikov (ker sem sam), ampak le za otroke zasebnih uslužbencev. Na vprašanje kaj lahko naredim, so mi v uradih INPS prijazno svetovali, naj pač s kakšno zavarovalnico sklenem zasebno zdravstveno zavarovanje za hčerko. Kaj to pomeni denarno za državnega uradnika si ni težko predstavljati (kaj šele, če bi imel na univerzi dva ali več otrok).
Odločitev, da otroku omogočiš študij v matični domovini, v materinem jeziku je v tem primeru naletela še na eno oviro, nikakor ne majhno in ker ni nobene volje, da bi jo odstranili ne v Sloveniji, ne v Italiji, se pač ne smemo čuditi, če bo že itak nizko število zamejskih študentov v Ljubljani kmalu še nižje.	(Sledi podpis)
O prepičlo odmerjenem prostoru Samu Pahorju
55 cm2, 144 besed na enajst centimetrov dolgem stolpcu, tolikšni je prostor, ki ga je Primorski dnevnik 20. junija odmeril odgovoru prof. Sama Pahorja - Enotnemu italijanskemu sindikatu policije.
Piccolo (24. junija) prenaša v celoti vsebino Pahorjevega pisma na štirih stolpcih pod naslovom "Conoscere le istru-zioni puo evitare malintesi".
Ravno tako, na štirih stolpcih in vsebinsko jasneje obvešča svoje bralce Trieste Oggi, ki prispevku postavi celo izzivalni naslov "Sfido il sindacato di polizia".
Mislil sem, da je obdobje, ko je bil Samo Pahor kot kandidat za občinske volitve deležen vsemogočih medijskih ovir tako, da za pičlih 29 preferenc ni bil izvoljen, že mimo, vendar kaže, da ni tako. Vprašam se, če je Primorski dnevnik še informativni dnevnik za slovensko manjšino ali če bo moral Slovenec, ki želi spoznati iz prve roke verzijo, ki jo daje v nekem tako važnem dogodku kot je pričujoč -vpletena prizadeta slovenska stran, seči po Piccolu.
Res je sicer, da v isti številki lahko zvemo vse o koktajlih katerim Primorski nameni 336 cm2 na štirih stolpcih, vendar naj mi Primorski in Patricija Fontanot ne zamerita, če ni moje zanimanje za koktajle tako, da bi se pomiril z dejstvom, da je vest o borbi za javno uveljavitev slovenskega jezika potisnjena na stranski tir in v zelo okrnjeni obliki.
S prisrčnimi pozdravi Pino Pečenko
Zakaj ne bi organizirali kolonij za starostnike?
Spoštovani!
Poletje je tu. Tudi če je muhasto, lep del naših (tudi drugih seveda, še več) ljudi se pripravlja na težko pričakovane počitnice. Morje, hribi, oddaljeni kraji - vse vabi. Dosti je srečnežev, ki se pripravljajo na pot v to ali ono smer. Žal je mnogo tudi takih, ki počitnice samo sanjajo.
Teh je največ med starejšimi. Z zelo nizkimi dohodki si ne morejo privoščiti nikakršnih sanj. Koliko je tudi takih, ki bi radi kam, a nimajo družbe. Za vse te bi lahko poskrbele razne ustanove. Ker se iz različnih razlogov kolonije vedno bolj praznijo, bi bilo lepo, če bi jih spet napolnili, če ne z otroki, pa s starejšimi ljudmi. Prepričana sem, da z malo truda bi to postalo izvedljivo. Najbrž bi se odzvalo kar lepo število starejših. Vsaj poskusiti bi morali.
Lep pozdrav Viktorija R. R.
veliko nerešenih problemov
Stranka demokratične levice je včeraj na sedežu Pokrajine priredila tiskovno konferenco, na kateri je orisala svoja stališča glede šolskega problema na Tržaškem, predvsem pa glede šolskih struktur raznih šolskih zavodov v našem mestu.
Občinska svetovalka Ester Pacor in pokrajinski svetovalec Andrea Spacci-ni sta v imenu stranke analizirala »zdravstveno« stanje šolske problematike in predvsem njenih struktur ter ocenila-delo, ki sta ga na tem področju opravili občinska in pokrajinska uprava. V splošni oceni sta oba poudarila, da sta ti dve krajevni ustanovi v glavnem postavili v kot vsakršno šolsko politiko. Bilo je sicer nekaj manjših pobud, o velikih stvareh in o spremembah, ki so nujno potrebne, pa ni bilo sploh govora. Obe ustanovi sta torej na tem področju globoko deficitarni. Ni namreč tržaške šole, ki ne bi imela strukturalnih problemov, za odpravo katerih pa ni bilo storjeno skoraj nič. Predstavnika stranke sta ob tej priložnosti tudi opozorila na nezmožnost učnega in vodilnega osebja šol, da bi se prilagodili novim razmeram. Predstavniki stranke demokratične levice zahtevajo, da bi se v vseh tržaških šolah rešili problemi struktur, da bi se zagotovilo vsem učencem in študentom spoštovanje ustave in na tej osnovi pravice do študija.
S svoje strani je pokrajinski svetovalec Andrea Spaccini med drugim dejal, kako je pokrajinska uprava, potem ko je njena delegacija pred letom dni opravila obisk po raznih šolah, v tem zadnjem letu marsikaj napravila. Pokrajina je pripravila načrte, na razpolago so tudi finančna sredstva, s katerimi
je bilo mogoče nekaj narediti. Predvidena so še druga vzdrževalna dela, med katerimi tudi v zavodu Žiga Zois.
Andrea Spaccini je nato celotni šolski problem analiziral iz širšega zornega kota. Iz državnih skladov so na razpolago milijardni prispevki za ureditev raznih varstvenih pogojev v šolah. V tem okviru sta občina in pokrajina predvideli vrsto posegov in pripravili načrte, ki pa še nimajo finančnega kritja. Kritiziral je tudi dejstvo, kako sta upravi nadzorovali dela, ki sta jih obe upravi dali v zakup raznim podjetjem. Nekatera dela, ki so jih opravila ta podjetja, so bila zelo slabo opravljena in nihče ni naredil ničesar.
Pokrajinski svetovalec Spaccini je še dodal, da se je Pokrajina sicer potrudila, morala pa bi narediti več na področju načrtovanja. Opozoril je tudi na dejstvo, da v določenih skupnih problemih sploh ni sodelovanja med pokrajinsko in občinsko upravo. Manjka namreč koordinacija.
Stranka demokratične levice oziroma bivša KPI je namreč že pred časom predložila resolucijo, v kateri je postavila vse te probleme in dala svoje predloge za njihovo premostitev. Predlagala je predvsem širše sodelovanje med vsemi pristojnimi organi, šolskim1 oblastmi, predstavniki ustanov javnih del in vsemi tistimi, ki lahko prispevajo za rešitev vseh teh problemov v Italijan-skih in slovenskih tržaških šolah.
Svetovalec Spaccini se je tudi ob' regnil ob propagandistične izjave nekaterih političnih predstavnikov, kot na primer pokrajinskega odbornik3 Bernija, ki te probleme poenostavljaj0 in jih ne rešijo.	S.
Najbolj dramatično je bilo na Kozini in pri Lipici, kjer je bila meja več ur zaprta
Velika napetost na mejah
Včeraj dopoldne na meji pri Kozini
Prvi dan slovenske samostojnosti je ob slovensko-italijanski meji potekal v negotovem in zelo napetem vzdušju. Iz ure v uro bolj preteča in konkretna prisotnost tankovskih enot JLA, ki so se pomikale po Primorskem, je povzročila na obmejnih prehodih zastoje in tudi zaprtje prehoda pri Lipici in nekaterih pomembnih cestnih žil. Na številnih cestah so namreč člani slovenske milice, slovenske teritorialne obrambe in tudi sami zaskrbljeni in hkrati ogorčeni domačini blokirali promet, da ne bi tankovske enote JLA zasedle mejne prehode. Marsikje pa so oklopna vozila razbila pregrade in v večernih urah prišla do meje.
Novice so si mrzlično sledile ves dan. Težko je bilo zbrati bolj ali manj alarmantne radijske in televizijske novice, kot tudi sporočila očividcev, ki so nam telefonirali v redakcijo. Med njimi je bil marsikdo močno zaskrbljen in nas je spraševal, če vemo kaj več, ker da ima v Sloveniji sorodnike in ga skrbi, kako se bodo lahko vrnili domov. Skoraj nemogoče je bilo dajati natančne odgovore, saj se je situacija spreminjala iz ure v uro in tudi od mejnega prehoda do mejnega prehoda. Prav tako ni bilo lahko napisati jasne kronike, čeprav so se v večernih urah kaotični podatki vendarle zlili v razumljivejšo enoto. Ob vsem tem pa je najbolj jasno to, da je bila na prazničen dan na Primorskem prav negotovost najbolj zaskrbljujoča vest in resnica. Zaskrbljenost je bila otipljiva na obeh straneh meje in sami italjan-ski mejni organi niso hoteli dajati jasnih izjav. Zdi se, da so na mejnih prehodih povečali nadzorstvo, prehode pa je obiskal sam tržaški kvestor Lazzari-ni."Me vrsticami" so ljudem odsvetovali prehod meje, kot bomo poročali v naslednjih odstavkih, pa so konkretno ukrepali na prehodu pri Bazovici in na Pesku.
Prve hujše spore so včeraj povzročile slovenske table z napisom Republika Slovenija, ki naj bi nadomestile table z napisom SFRJ. Močno se je zaostrilo na Pesku in to že v jutranjih urah. Tu so italijanske oblasti "zaradi varnosti" zaprle mejni prehod od 10.45 do 11.35 ure. Na slovenski strani se je Položaj namreč močno zaostril zaradi Poskusa, da bi slovenski delavci menjali staro tablo, ki je nakazovala prihod v Jugoslavijo. Kot nam poroča dopisnik Dušan Grča, je v zgodnjih jutranjih urah skupina približno 30 vojakov obkolila mejni prehod, da bi preprečila zamenjavo table z napisom SFRJ z drugo s slovenskim napisom Republika Slovenija. Starešina vojakov Manojlovič je obvestil komandanta postaje mejne milice Gerželja, da ima nalog, da tudi za ceno življenj Prepreči zamenjavo stare table, skratka, vojaki JLA so bili pripravljeni na streljanje. Zato, da ne bi prišlo do nepotrebnih žrtev, table niso sneli, v bližini pa so postavili slovensko. Vsekakor se je v popoldanskih urah položaj zaostril v Kozini in pri Hrpeljah. Sem so pripeljali tanki in oklopna vozila, milica, teritorialna obramba in tudi razjarjeni ljudje pa so skušali na vse načine preprečiti pohod tankov proti meji. Vse to je seveda blokiralo promet na pomembni cesti, ki veže obmorske kraje z ostalimi kraji Slovenije m mejo.
Vroče je bilo tudi na bmejnem prehodu pri Lazaretu. Kljub temu, da so ves dan redki avtomobilisti lahko prekoračili mejo, je na prehodu vladala napetost. Vojaki JLA so proti tablam z napisom SFRJ naperili manjša topova m grozili, da bodo streljali, če bo kdo skušal umakniti tablo. Najmanj nape-j-Osti je bilo na prehodu pri Škofijah, kier je delavcem koprskega cestnega Podjetja uspelo brez težav zamenjati mblo z napisom Republika Slovenija. rU je bilo tudi ves dan najmirnejše in ?edki avtomobilisti so lahko brez te-Zav prevozili mejo.
. Table, ki označujejo prihod v repub-llko Slovenijo, so lahko postavili tudi na mejnem prehodu pri Lipici, kjer pa s° se stvari pozneje močno zapletle. V
SSIMlilllfEHE-K
(Foto D. Križmančič) Cestni blok v bližini Hrpelj
bližino prehoda so pripeljali tanki, mejni prehod pa so tudi z italijanske strani zaprli zaradi varnosti. S slovenske strani celo televizijski ekipi ni bilo dano, da se približa mejnemu prehodu. V bistvu je bil prehod pri Lipici edini, ki je bil povsem zaprt.
Povsem neprijetno pa je bilo tudi potovanje preko mejnega prehoda pri Fernetičih proti Sežani. V popoldanskih urah so se tanki "pripeljali" vse do bližine bencinske črpalke, vojaki v popolni bojni opremi pa so se postavili na položaje v bližini ceste. Popoldan
so v Sežani opravljali kontrolo člani slovenske teritorialne obrambe, pozneje pa so očitno prevzeli pri mejnem prehodu položaj tanki JLA. Pot proti Ljubljani je bila vsekakor skrajno otežkočena zaradi kolon tovornjakov in drugih zapor.
Zapleten mozaik premikov tankovskih enot nedvomno dokazuje, da je JLA pričela izvajati ukaze zvezne vlade, naj prevzame kontrolo nad mejnimi prehodi. Premiki so seveda močno zaostrili položaj in povečali zaskrbljenost prebivalstva na obeh straneh
(Foto D. Križmančič)
meje. Preverjenim novicam so sledili številni alarmantni glasovi o streljanju in spopadih, ki jih seveda ne moremo dokumentirati, vendar dokazujejo, kako napeto vzdušje je včeraj vladalo ob meji. Upati je, da se položaj ne bo še naknadno zaostril in da se vojska ne bo odločila za še korenitejše posege, ki bi lahko pomenili krvave spopade in zaprtje meje med Italijo in Slovenijo. Vsekakor je slovenska samostojnost dejstvo, ki ga ne bo mogoče preglasiti ali izbrisati s hrupom in težo tankovskih enot.
Položaj na mejnih prehodih se je zvečer precej umiril, tudi v Lipici, kjer je bila meja skoraj ves dan zaprta. Na slovenski strani so bili do večera ustavljeni tanki JLA, "iz varnostnih razlogov" pa so dostop do meje v poznih popoldanskih urah zaprli Italijani in sicer karabinjerji, ki so namestili cestni blok in •vsakomur (tudi novinarjem) preprečili, da bi se približal mejnemu prehodu. Približno ob 21. uri pa so se karabinjerji umaknili, pol ure pozneje pa so na slovenski strani meje ugasnili skoraj vse luči. Tanki so se nato umaknili, z izjemo enega, ki se "skriva" za poslovalnico Kompasa. Mejo pa so približno ob 22.30 spet odprli. Redki pešci, ki so popoldne uspeli prekoračiti ta mejni prehod, so med Divačo in mejo videli veliko število pripadnikov JLA.
O napetostih poročajo tudi z mejnega prehoda Fernetiči. Ob zaključku redakcije je bila meja vsekakor redno odprta. Mejne formalnosti opravlja slovenska policija, na sežanski terminal pa sta pozno popoldne prišla dva tanka JLA, kasneje pa tudi nekaj kamionov z vojaki v vojni opremi. Največ težav so vsekakor imeli šoferji tovornjakov, ki so čakali več ur za vstop v Italijo. Do nekaterih težav in tudi velikih zamud pa je včeraj zvečer prišlo v zeleŽniškem prometu med Trstom in Ljubljano.
Ob velikem veselju tudi raznovrstni pomisleki in zaskrbljenost
Tržaški odmevi na osamosvojitev
FRANCO RICHETTI, tržaški župan, je včeraj naslovil na predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in na predsednika Republike Hrvaške naslednjo brzojavko: »V tako pomembnem trenutku v zgodovini slovenskega in hrvaškega naroda, izražam upanje, da mir in dialog ne bosta nikoli tuja novemu političnemu kontekstu, ki se oblikuje v Jugoslaviji.« V odgovor na časnikarsko vprašanje je Richetti poleg tega izrazil zaskrbljenost nad razvojem dogodkov v sosednji državi, a tudi upanje, da bi Slovenija in Hrvaška ohranili odprt dialog z drugimi jugoslovanskimi republikami v iskanju končne konfederalne oblike, ki naj zajamči vsem enako dostojanstvo.
DARIO CROZZOLI, predsednik Pokrajine Trst, je včeraj šel na obisk v Istro, da bi osebno preveril, kakšne posledice bo prinesel razvoj dogodkov zlasti italijanski manjšini. V Kopru se je sestal z generalnim konzulom Italije, v Bujah in Umagu pa s predstaviki Unije Italijanov, med temi s predsednikom Bormejem. »Postavitev meje med Slovenijo in Hrvaško, pa čeprav samo upravne, predstavlja nevarnost, da bi italijanska narodna skupnost imela manj možnosti svobodnega medsebojnega komuniciranja in premikanja,« je poudaril Crozzoli na srečanju, na katerem je izrazil vso podporo zahtevam Italijanov po polnem spoštovanju njihovih pravic.
PAOLO GHERSINA, tržaški občinski svetovalec zelenih: »Kot prepričan evropski federalist sem vedno bil osebno proti vsakršnemu nacionalizmu, toda po drugi strani se ni mogoče niti vrniti k principom legitimnosti Dunajskega kongresa. Obstajajo jasni razlogi, zaradi katerih je po mojem treba odločno podpreti osamosvojitveni proces na Hrvaškem in še zlasti v Sloveniji. Ob tem je treba realistično vzeti na znanje, da jugoslovansko zvezno vodstvo kakor tudi srbsko vodstvo nista znali uporabiti kart, ki jim jih je ponujala evropska in mednarodna skupnost, ko je bil za to še čas. Odgovornost za sedanje stanje nosi predvsem srbsko politično vodstvo, ki si ni pomišljalo izkoristiti nacionalizma za nevtralizacijo procesa demokratične prenove v Srbiji, pa čeprav za ceno teptanja človekovih pravic in pravic manjšin, kakor tudi sistema avtonomij... EGS in še posebej Italija ne bi smeli pozabiti, da proces političnega združevanja ne more pomeniti ho-mogenizacije, in to tako na Zahodu kot na Vzhodu... Poleg tega sta Slovenija in Hrvaška prvi krenili na pot demokracije in za razliko od Srbije nista nikoli grozili z uporabo orožja, medtem ko sta se jasno zavzeli za konfe-derativno ureditev Jugoslavije in za vstop v EGS. Kako je mogoče, da jima spričo vsega tega EGS in Italija obračata hrbet in se pri tem sklicujeta na teževe Gorbačova? Če politična Evropa res obstaja, bi se zdaj morala za-
vzeti za obrambo demokracije in federalističnega načela.«
IVANKA HERGOLD, pisateljica in kulturna delavka: »Po razglasu Slovenije za samostojno državo človek ne more biti drugačen kot radosten. Gre za simbolično pomembno dejanje, s katerim so se uresničile davne sanje in težnje slovenskih ljudi po svobodi, težnje, ki jih je v zgodovini in literaturi naš duh tolikokrat doslej samo zapisoval. A s svobodo, izvirajočo iz samostojne države, se težave šele začenjajo.
Prav nič pa mi ni strah groženj, ker je to dejanje nujnost in zaveza tudi za prihodnje rodove politikov in državljanov, ne glede na morebitne zdajšnje pretrese. Država Slovenija ima še poseben pomen za nas, ker je zlasti z identifikacijskega vidika važna za našo narodno manjšino in Slovence po svetu.«
OSKAR KJUDER, glasbenik in javni delavec: »Za časa herojske epopeje jugoslovanskih narodov sem se nahajal kot partizan na bojišču v Bosni. Pri napadu okrog Mrkovničgrada je bil naš slovenski borec težko ranjen. V moji brigadi so tedaj bili pripadniki različnih narodov in ranjenec bi skoraj izkrvavel ter umrl, ko ga ne bi srbski in bosanski borci rešili izpod ognja nemškega mitraljeza. In to ni bil osamljen primer v naši narodnoosvobodilni borbi.
Pridne so slovenske roke in prav tako sposobni ljudje. Želim najboljši uspeh maši matični domovini. Da pa so vmes tudi taki ljudje, ki imajo danes besedo in ki nočejo imeti dialoga z ostalimi narodi Jugoslavije, tega ne odobravam. Bralce vabim, da bi se poglobili zlasti v to, kar sem na začetku povedal.«
DAMIJANA KRALJ, predsednica Mladinskega odbora pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi: »25. junij 1991 je dan, ki bo prav gotovo zapisan v zgodovini slovenskega naroda z velikimi črkami. Proglasitev samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije bi morala zbujati v srcu vsakega demokratičnega človeka veselje in zadovoljstvo, saj gre za pogumno in odgovorno uveljavljanje načel demokracije in enakopravnosti. Moje zadovoljstvo je prepojeno z vero in upanjem, da je torkova slovesna proglasitev neodvisnosti Slovenije le stopnička na poti k enakopravnemu, miroljubnemu in tvornemu sožitja slovenskega z ostalimi evropskimi narodi.«
PERL A LUŠA, tržaška pokrajinska tajnica Demokratične stranke levice: »Razvoj dogodkov potrjuje pravilnost stališča, ki ga je zavzela DSL do Jugoslavije. Odločitve v smeri večje avtonomije in suverenosti republik po naši oceni večajo potrebo, da bi jugoslovanski narodi našli novo osnovo in nove oblike medsebojne integracije, tako da bi se lahko predstavili kot močan in verodostojen dejavnik na
mednarodnem prizorišču, pa tudi zato, da bi preprečili nevarnost, da bi v tej zapleteni zgodovinski fazi prišlo do prekinitve demokratičnega procesa.
Italijanske politične sile in italijanska vlada lahko podpirajo le takšen miroljuben in demokratičen razvoj dogodkov, in to tudi upoštevajoč rojake v Istri, katerim je treba omogočiti možnost enotnega izražanja in nastopanja ter jim zajamčiti spoštovanje njihovih pravic.«
PETER MOČNIK, tržaški pokrajinski podtajnik Slovenske skupnosti: »Kot član pokrajinskega vodstva SSk pozdravljam pogumno dejanje voditeljev slovenskega naroda, ki so se na osnovi plebiscitarne volje ljudstva odločili, da krenejo na pot samostojnosti. Poleg čestitk slovenskemu političnemu vodstvu bi v tem trenutku izrazil predvsem željo, da bi nov položaj matice bil čim prej urejen tudi na mednarodni ravni, saj ne razumemo zadržanja velesil in zahodnih držav, ki raje podpirajo centralistične težnje kot pa pravico do samostojnosti, ki jo Slovenki narod uveljavlja na demokratičen način. Zato pozivamo k trezni presoji novega položaja in k spoštovanju temeljnih načel demokracije.
Poleg tega smo prepričani, da bo rojstvo samostojne slovenske države pozitivno vplivalo tudi na položaj slovenskih narodnih manjšin zunaj nje in sploh Slovencev po svetu. Prepričan sem tudi, da bomo še posebej tržaški Slovenci lahko polneje zaživeli v vsakem smislu, tudi v vlogi posrednikov in mostu med tu živečimi narodi.«
NADA PERTOT, ravnateljica Državnega liceja France Prešeren v Trstu: »Ob proglasitvi neodvisnosti Slo-- venije sem predvsem ganjena. Uresničuje se nekaj, kar je za druge narode že toliko časa samoumevno dejstvo. Verujem, da je osamosvojitev nujnost ter sad treznosti, premišljenosti in samozavesti. Želim si le, da bi rasli tudi naša povezanost z osrednjo Slovenijo, občutek pripadnosti istemu narodu in nevezanost na skupne korenine, ki jih meje ne smejo ločevati in ki jim predvsem ne smemo pustiti do veljave v naši zavesti.«
ALESSANDRO PERELLI, tržaški pokrajinski tajnik PSI: »Socialisti smo že večkrat izrazili polno solidarnost s slovenskim narodom, ko uveljavlja svojo samostojnost in suverenost, in to ne nazadnje na našem nedavnem deželnem kongresu v Vidmu. Toda po drugi strani opozarjamo tudi na potrebo, da bi te legitimne in pravične težnje bile povezane s sporazumno ustavno spremembo jugoslovanske države, tako da bi se izognili zmedi in napetostim, ki bi lahko pripeljale do me-detničnih spopadov. V tem smislu tudi pozitivno ocenjujemo zadržanje italijanske vlade in še posebej ministra De Michelisa, ki si prizadevata, da bi prišlo do demokratične rešitve.«
PAVEL SLAMIČ, član tržaškega pokrajinskega odbora Slovenske kultur-
no-gospodarske zveze: »S plebiscitom in s torkovo odločitvijo republiške skupščine je Slovenija na demokratičen način uveljavila svoje težnje, da postane suverena in samostojna država. S tem naj bi bila postavljena podlaga za nov politični dogovor v jugoslovanskem prostoru ob upoštevanju metod demokratičnega in nenasilnega sporazumevanja ter za enakopravno integracijo Slovenije v skupnem evropskem domu. V tem smislu so želje in pričakovanja rojakov in državljanov Republike Slovenije vredna najširše podpore.«
TOMAŽ SIMČIČ, profesor in član vodstva Sveta slovenskih organizacij: »Torkovemu dogajanju v slovenskem parlamentu sem seveda sledil ne le z zanimanjem, ampak tudi z globokim notranjim sodoživljanjem. Moram reči, da je proglasitev samostojne slovenske države v meni še dodatno dvignila samozavest in povečala občudovanje za odločnost in neustrašenost, s katerima je slovensko politično vodstvo ta korak izpeljalo. Narodnosti sicer ne prisojam najvišjega in še manj izključujočega mesta na lestvici vrednot, vendar ne vidim nikakršnega razloga, da bi Slovenci — ravno tako kot ostali narodi — ne imeli pravice do lastne države. In to še bolj zato, ker Slovenija noče biti nacionalna država starega kova, ampak moderna država, v katero sta odprtost navzven in dojemljivost za različnost takorekoč vgrajeni. In končno, mislim, da bo imela samostojna Slovenija veliko večji posluh za lastne manjšine zunaj njenih meja kot bivša Jugoslavija. Zato: Bog živi samostojno Slovenijo!«
~|" Zapustila nas je naša draga
Emma Fabris vd. Cossutta
Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kriško cerkev.
Žalostno vest sporočajo hči Pia, sin Carlo, snaha Nidia, zet Piero, sestri Gisella in Pia, vnuk Vinicio ter vso sorodstvo.
Posebna zahvala dr. Bisinu ter zdravniškemu in pomožnemu osebju III. medicinskega oddelka katinarske bolnišnice.
Trst, 27. junija 1991
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Slovesne prireditve se je udeležil tudi skladatelj in organist Primož Ramovž
V repentabrski cerkvi spet igrajo orgle
Pred kratkim so se na repentabrskem griču zbrali številni župljani in drugi obiskovalci, da bi slovesno proslavili prenovitev orgel. Glasbilo predstavlja novo pridobitev za repentabrsko cerkev, ki že več kot deset let ni razpolagala z orglami. Mojster Gustavo Zanin, iz ene izmed najstarejših italijanskih družin izdelovalcev orgel, je staro pneumatsko glasbilo prenovil v elektromagnetsko z isto zasnovo in poslušalci nedeljskega koncerta so se lahko prepričali, da so prenovljene orgle, glede na majhnost cerkve, zelo popolne.
Glasbeni inštrument je blagoslovil škofov vikar msgr. Lojze Škrlj, poslušalce pa je s svojo prisotnostjo počastil dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu.
Za uvod so poskrbeli domači pevci, ki dajejo upati, da bodo orgle uspešno služile svojemu namenu. Najprej so se predstavili mali pevci otroškega pevskega zbora Zvonček pod vodstvom Toneta Bedenčiča. Sledil je nastop dekliške skupine. Za to priložnost se je dekletom pridružila skupina fantov in skupno so pod vodstvom Loredane Guštin zapeli Mozartovo Ave Verum. Kratko otvoritveno slovesnost sta sklenili pesmi v izvedbi mešanega pevskega zbora Repen-tabor, ki ga vodi Tone Bedenčič in obdaritev Milene Guštin, ki je že štirideset let organistka v repentabrski cerkvi.
Janko Ban je nato predstavil slavnostnega gosta, skladatelja in organista Primoža Ramovža, ki je izvedel tri improvizacije na temo Aleluja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. S svojim izvajanjem je skladatelj učinkovito ponazoril silovit kontrast med preprosto melodijo velikonočne Aleluje in disonančnimi akordi, ko so orgle zadonele v vsej svoji mogočnosti.
Ob zaključku koncerta se je gostu iskreno zahvalil župnik Tone Bedenčič, ki ima največje zasluge za prenovitev orgel in repentabrske cerkvice nasploh. Spomenik namreč dobiva vedno popolnejšo podobo. Pred kratkim je Spomeniško varstvo po petnajstih letih vendarle odobrilo dovoljenje za nov omet. Zunanji zidovi cerkve bodo tako, na stroške župljanov in dobrotnikov, ponovno ometani z ometom
FOTOKROŽEK TRST 80
prireja danes, 27. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/2
predavanje z diapozitivi Dušana Jelinčiča o alpinistični odpravi
ALPE ADRIA
SAGARMATHA EKPEDITION 90 NA EVEREST
Vabljeni!
prispevki
razne prireditve
rožnate barve - prvotno so namreč domačini pomešali malto z značilno rdečkasto kraško zemljo.	jg
Na sliki slavnostni gost repentabrske prireditev: skladatelj in organist Primož Ramovž je ob tej priložnosti izvedel tri improvizacije na temo Aleluja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
ŠD Sokol priredi v Nabrežini na društvenem igrišču TRADICIONALNI PRAZNIK jutri, 28., v soboto, 29. in v nedeljo, 30. t. m. V petek ples s skupino Faraoni, v. soboto s skupino Grupa 777 ter v nedeljo s skupino California. V soboto bo ob
19.	uri tekma Old Starš Olimpia Ljubljana - Jadran Trst.
ŠD Vesna priredi ob priliki praznika vaških patronov sv. Petra in Pavla v soboto, 29. in v nedeljo, 30. t._m. v Ljudskem domu v Križu VAŠKO ŠAGRO.
ŠZ Gaja vabi na "11. ŠPORTNI^ TEDEN" od 29. junija do 7. julija v Športnem centru na Padričah. Program: od 29. junija do 7. julija deželni teniški turnir za NK »Hill Šport«, od 1. do 5. julija turnir odbojke v mešanih ekipah ter nogometni turnir 7:7, 7. julija ob 21. uri tradicionalni "nočni tek Gaje". Zabavala vas bosta ansambla Happy day in Alpen Adria Sextett. Vabljeni!
Festival Operete
V	soboto, 6. julija, ob 20.30 premierska predstava operete BOCACCIO. Dirigent Alfred Eschwe. Režija Frank Bernd Gottschalk, scene in kostumi Jurgen Aue.
Predprodaja vstopnic od sobote, 29. t. m. (zaprta ob ponedeljkih) pri blagajni gledališča Verdi.
V	sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v
gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE GRECO.
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S.
Dvorana Auditorium Muzeja Revol-
tella (Ul. Diaz 27)
V	okviru Festivala operete bodo v sodelovanju s Cappello Underground predvajali videofilme ameriških musica-lov-operet v originalni verziji. V ponedeljek, 1. julija, ob 18. uri »II mago di Oz«; 2.7. »Till the clouds roli by«; 3.7. »Ziegfeld Follies«; 4.7. »Show Boat«; 5.7. »Singin' in the rain«.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
Jutri, ob 20.30, bo na sporedu show ELIOTERAPIA. Nastopata igralec Elio PANDOLFI in pianist Guido CERGOLI.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
La Contrada
V	soboto, 29. t. m., ob 16.30 in 20.30 samo za abonente sezone 1990/91 brezplačna predstava LA ROCCIA E I MO-NUMENTI Rossa di San Seconaa. Uprizorila jo bo gledališka skupina Compag-nia dei Giovani, s katero bo nastopal tudi Orazio Bobbio.
Zadnja predstava v nedeljo, 30. t. m., ob 16.30.
Gledališče Miela Reina
Nocoj, ob 21. uri bo gledališka skupina Velemir Teater uprizorila BARDA-MU: IMPORTANZA ZERO v režiji Lju-biše Georgijevskega.
KUD Magnet z Opčin organizira v Prosvetnem domu A. Sirk v Križu vsak petek ciklus večerov z naslovom LUNA-'S BLUES - glasba, umetnost in filmi ob luninem svitu.
razstave
kino
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 La stazione, r-i. Sergio Rubini. EKCELSIOR - 19.00, 22.15 Whore (Putta-na), r. Ken Russel, i. Theresa Russel,
□ □
EKCELSIOR AZZURRA - 19.00, 22.00 Aspettando la notte (End of the Night), r. Keith McNally, i. Erič Mit-chell, Audrey Matson.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Colombia Connection - II massacro, i. Chuck Norris.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Carabina Quigley, i. Tom Selleck.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Le orge delle ragazze d'oro, D □
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Ghost. MIGNON - Zaprto
LJUDSKI VRT - 21.15 Fuoco, neve e di-namite.
EDEN - 15.30, 22.00 Tre uomini e una porcona, pom., D □
CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 II silenzio degli innocenti, i. Jodie Poster. LUMIERE - 17.00, 22.15 II portaborse, i.
N. Moretti.
ALCIONE - 17.00, 22.15 La čarne, i. Francesca Dellera.
RADIO - 15.30, 21.30 Porno sensazioni,
porn., OD
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da je RAZSTAVA KAMNITIH PREDMETOV v Kraškem muzeju v Repnu odprta do 30. t. m. od 18. do 21. ure.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je odprta razstava slikarke ESTHER PER-CAL.
V	tržaški občinski galeriji je na
ogled razstava slikarja DAVIDA ZULJA-NA.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo še danes odprta razstava slikarja PEDRA GRIZZA. Urnik: 11-12, 16.30-19.30.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 29. t. m. na ogled razstava ročno barvanih platen in svile. Razstavljene izdelke so pripravile obiskovalke tečaja, katerega je organiziralo Združenje obrtnikov iz Trsta. Urnik razstave: 9-13, 16-19.
V	galeriji Studio Tommaseo - Ul. del
Monte 2/1 - je do 6. julija odprta razstava slikarja Silvestra LODIJA.
Grad sv. Justa - v razstavni dvorani je do 30. t. m. odprta kolektivna razstava slikarjev Cervija, R. Paulette, A. de Loca-tellija, B. Lorinija, G. Telarica, G. Manto-vanija, D. Frausina in A. Piccionija. Urnik ogleda vsak dan.: 10-13, 17.30-19.30.
V	beneški hiši v Miljah bo do 6. julija odprta obsežna razstava Poetike osemdesetih let v slikarstvu in kiparstvu. Na -razstavi, ki je nastala v sodelovanju Obalnih galerij z italijansko revijo za umetnost Juliet, so predstavljena dela 16 slovenskih in jugoslovanskih avtorjev.
V	galeriji Torbandena bo do 2. julija odprta razstava slikarja ORESTEJA ZE-VOLE. Urnik razstave: od ponedeljka do sobote 10-13 in 16-20.
V	galeriji Al Bastione bo še jutri razstavljala skupina Arte T. 81 ob 10-letnici nastanka. Na ogled so slike Berninija, Calligarisa, Fuchsa, Galla, Giuffride, Ghersinija in Pereza.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine je odprta razstava z naslovom L’-OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. avgusta so na ogled restavrirane slike irr skulpture, ki so bile shranjene v muzeju.
Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih).
Na liceju F. Prešeren se veselimo s prof. Majdo Cibic in njeno družino ob rojstvu hčerke
ALENKE
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Vas vabi
danes, 27. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave
MARTIN AVSENIK
slike in grafike
gledališča		koncerti		™Rale,-lia		razna obvestila
včeraj - danes
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom O O
šolske vesti
Na liceju F. Prešeren je vpisovanje do ede 3. julija 1991. Tajništvo je odprto i 10. do 12. ure.
čestitke
Danes v Repnu GORAN praznuje. Naj mu Bog da zdravja spet vsaj še trikrat toliko let mu želijo iz družine vsi.
Danes praznuje LOJZKA PRIMOSSI okroglo obletnico. Prisrčno ji čestitamo kolegice COŠ F. Venturini iz Bo-ljunca.
Magdo in Ervina je osrečila mala VERONIKA. Srečnima staršema in hčerkici Veroniki želijo vse najboljše pevski zbor in odborniki KD Slavec.
Ljubotu in Nadji se je pridružila drugorojenka TJAŠA. Srečni družini čestita KD Vesna.
Danes, ČETRTEK, 27. junija 1991
EMA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 21.26 in zatone ob 5.16
Jutri, PETEK, 28. junija 1991
IRENEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 4.38 najnižja -63 cm, ob 10.30 najvišja 31 cm, ob
15.29	najnižja -4 cm, ob 22.00 najvišja 43 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,7 stopinje, zračni tlak 1015,7 mb ustaljen,brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 23,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Luca Gnezda, Vera Balzano.
UMRLI SO: 78-letna Teresa Poli, 87-letna Federica Granduch, 26-letni Ric-cardo Lanza Di Casalnaza, 83-letni Tom-maso Montesano, 78-letni Giuseppe Bon-tempo, 68-letna hieoncra Verdogliach, 82-letna Giovanna Stok, 81-letni Oreste Piccignach, 85-letni Giovanni Piazza, 77-letni Giuseppe Mattel, 68-letni Angelo Bassi, 81-letna Giustina Coretti, 63-letni Antonio' Macor.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 24., do sobote,
29. junija 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15 (tel. 69042).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad*za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
je tokrat namenjen vsem, ki se želijo poučiti, kako se odpravljajo bolečine v stopalih, težave s hrbtenico, in debelost. Tečaj bo jutri, 28. t. m., ob 18.uri v Kulturnem domu A. Sirk v Križu. V soboto, 29. t. m., ob 16. uri bodo individualne masaže in diagnoze.
Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da posluje s poletnim urnikom od 8. do 16. ure.
ZSKD obvešča, da bodo uradi od 1. julija odprti po poletnem urniku in sicer: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih popoldne od 16. do 18. ure.
Ruščina v verzih - ZSKD prireja v juliju in avgustu šest večerov posvečenih spoznavanju in razmišljanju ruščine skozi branje, prevajanje in komentiranje najbolj znanih verzov A.S. Puškin, M. J. Lermotova, A. A. Bloka, S. Jesenina, V. V. Majakovskega ter K. M. Simonova. Za podrobnejše informacije lahko teleforni-rate na št. 767303, od ponedeljka do petka med 9. in 12. ter med 15. in 18. uro.
Novoustanovljeni "Krožek 91" vabi v soboto, 29. t. m., ob 19. uri k Lupincu v Praprot na predstavitev delovanja. Sledilo bo predvajanje dokumentarca tretje TV mreže o položaju v Jugoslaviji, nakar bo razprava, na kateri bodo sodelovali direktor TG3 Sandro Curzi, režiser doku-mentarja Piero Panizon ter novinarja Paola Spinelli in Sergio Canciani.
Sklad Mitja Čuk vabi vse šolske otroke VESELO V NARAVO ... v nedeljo, 30. t. m., od 9. ure dalje v parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah. Otroci boste preskrbljeni z jedačo, pijačo in zabavo. Tudi odrasli ne bodo lačni. Prinesite stare igrače, stripe in podobno za "boljšji sejem"... Ob 17.30 bo nastopila baletna skupina ŠD Mladina iz Križa.
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti Trst vabi vse člane in prijatelje na •pokrajinski kongres MSSK, ki bo jutri, 28. t. m., ob 18.30 na strankinem sedežu v Ul. Machiavelli.
TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo v soboto, 6. in nedeljo, 7. julija v Bazovici Dan borca NOB in odborništva ter 50. obletnice genialnega podviga OF. Slavnostni govornik bo akademik Ciril Zlobec - borec Prekomorskih brigad ter član predsedstva republike Slovenije ter senator Silvano Bacicchi. Jutri, 28. t.m ., ob
20.	uri se bomo po vaji domenili za potek dela pri organizaciji partizanskega shoda.
Namesto cvetja na grob Josipine Starc (Pepe) daruje družina Vittorio in Grozda-na Cesar 20.000 lir za Kardiološki oddelek tržaške bolnišnice.
V	spomin na Mariota-Uciota Pečarja darujejo prijatelji iz Lonjerja, sv. Ivana in Bazovice 970.000 lir za Kolesarski klub Adria.
Ob 39. obletnici papačeve smrti in ob rojstnem dnevu sestre Gojke daruje Zdenka 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Ob 5. obletnici smrti predragega sina Sergia Furlana daruje mama 50.000 lir za Balinarski krožek Kras iz Zgonika.
V	spomin na žarka Zidariča , Ido Balla-rini in Ido Antonič darujeta Vilko in Fani Rebula 20.000 lir za Godbo na pihala iz Nabrežine, 20.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Gabrovcu.
V	spomin na drago ženo Ido in na sestro Emilijo daruje Angel Gerljanc 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel,
25.000	lir za MPZ Prosek-Kontovel in
25.000	lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
• Ob 2. obletnici smrti dragega Ljubota Grilanca darujejo žena in otroci 100.000 lir za KD Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob pokojnega Uciota Pečarja daruje Celestin Glavina
15.000	lir za KD Lonjer.
V	isti namen daruje Doro Maver 10.000 lir za KD Lonjer.
V	spomin na drago sosedo Pepko darujeta Marija in Karlo 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na teto Milo daruje nečakinja Marija z družino 25.000 lir za Godbo na pihala Viktor Parma, 25.000 lir za pevski zbor Primorec in 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
V	spomin na drago Emo darujeta Marija in Karlo 25.000 lir za spomenik NOB v Trebčah.
Lidija in Marcello Stuckler darujeta
100.000	lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Ivanke Lupine daruje družina Košuta (Križ 276) 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Lauro Pertot darujeta Neva in Oskar Grgič 30.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na drago Savino Remec daruje Zorka Auer 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na drago Savino Remec daruje Dragica Blaževič 50.000 lir za Dijaško matico.
Podporni član Slava Slavec daruje
50.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob smrti brata Marija daruje Adalgisa Biekar 35.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Silvestra Grgiča daruje družina Bak (Padriče) 20.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na svaka in strica Jožeta Budina darujejo Ivanka in Cveto Kralj
50.000	lir, Milka Budin 50.000 lir ter Sonja in Slavko Budin 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Pinota Cacovicha darujeta Sonja in Aldo Gornik 10.000 lir za KD
. Skala.
mali oglasi
i
511 EDI MOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA_______
PRIVATNE lekcije iz latinščine nudi profesorica v mesecu avgustu kot pri' prave za popravne izpite. Tel. do 30. m. zaradi evidence ob 14. in 20. uri ”a tel. št. 728601.
PROFESORICA nudi lekcije iz angleščine, italijanščine in nemščine. Te • 211178.
PRODAM ape car P/2, letnik '79 s pre" kucnim kesonom v dobrem stanju. Te-ob uri kosila na št. 212386.
PRODAM" alfa romeo, letnik '83 v odličnem stanju. Tel. 281172.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Repiču št. 2.
OSMICO ima odprto Tavčar v Iv3”-!®1!! gradu pri Komnu do 30. t. m. Nrm.111? domačo hrano, belo vino in teran, va ljeni!
OSMICO je odprl Stanko Gruden v 5a matorci. Vabljeni!	n
MEHANIK proda fiat ritmo 65 targa r~n
GOSTILNA GUŠTIN Zgonik 3/a - Tel. 229123 obvešča cenjene goste, da posluje od danes z novim urnikom: ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 18. do 24. ure; ob nedeljah in praznikih od 15. do 24. ure; ob sredah zaprto TOPLO SE PRIPOROČA ZA OBISK!	v zelo dobrem stanju, nove gume. * na št. 327342 v popoldanskih ali veC nih urah. PODARIM dvomesečnega razigrame9_ črno/belega mucka, samo ljubitelj11 vali. Tel. ob uri obeda na št. 280633- PRODAM vilo 420 kv. m, 900 kv. m vj^ še nedokončana v okolici Milj-228390.	. ODDAM šivalni stroj v dobrem stanj _ znamke Caser. Tel. št. (0481) 5339 Tusulin.
| menjalnica	26.6.1991^	
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE
FIXING
MILAN
izleti
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, -30. junija ob zaključku sezone izlet v Goriška brda z ogledom vinske kleti in grada Kromberk. Za informacije telefonirati na št. 415797 ali 363452.
Sekcija VZPI—ANPI Boljunec priredi v nedeljo, 7. julija izlet v BOLNICO FRANJO, soško dolino in Beneško Slovenijo. Vpisovanje v Partizanskem klubu v Boljuncu, tel. 228050. Vabljeni.
Ameriški dolar ...... 1338,35 1280.—
Nemška marka........	745,50	735.—
Francoski frank.....	219,67	215.—
Holandski florint ...	661,92	650,-
Belgijski frank.....	36,193	34,50
Funt šterling....... 2180,05 2150.—
Irski šterling...... 1994,90	1960,—
Danska krona........	192,87	187 —
Grška drahma........	6,804	6,20
_____1	1 ^____ M1LA1N
Japonski jen .......... 9,664
Švicarski frank .. —	862,13
Avstrijski šiling... 105,959
Norveška krona......	190,97
Švedska krona.......	205,99
Portugalski eskudo .	8,529
Španska peseta ....... 11,847
Avstralski dolar....	1023,80
Kanadski dolar .
1171,80 1120,-
Jugoslov. dinar ECU
1023,80
1530,50
trst 8,90 850-— 104 — 185 — 200.— 7,50 11.— 960.— 40.—
Nov potujoči tednik na tretji državni mreži
Poletni Aldebaran
RIM — Na tretji državni mreži se bo nocoj pojavil nov »potujoči tednik« o aktualnostih Aldebaran, ki bo zamenjal trenutno - za poletne mesece manjkajočo - Samarcando. Avtor novega tednika je Giovanni Mantovani, ki se bo oglašal iz studia s Federico Sciarelli.
■ Pravzaprav je novi tednik, ki bo na sporedu ob 20.30, nastal v sodelovanju med RAI 3 in redakcijo TG 3. Kot omenjeno ima zasluge za očetovstvo Giovanni Mantovani, torej eden od dveh avtorjev Samarcande. Studio Al-debarana bo na ladji, ki bo odplula iz kraja Porto Empedocle, premikala se bo ob italijanski obali in pristala v 13 pristaniščih. Oddaja bo torej imela izrazito poletni profil, kot je poudaril sam Mantovani. Resnici na ljubo je poletje precej skopo z dobrimi infor-.mativnimi oddajami in praznina v tem smislu se je urednikom kar ponujala. Vse oddaje bodo seveda neposredne: Federica Sciarelli bo goste sprejemala kar na ladijskem krovu, s pomola pa se bo lahko oglašalo občinstvo. V vsaki oddaji bo v središču pozornosti in razprave z gosti in z občinstvom raziskava, ki jo bo opravilo uredništvo. Preskrbljeno bo tudi za neposredno povezavo s studiom iz Rima, ki bo skrbel za aktualne probleme vsedržavne ali mednarodne razsežnosti. Med gosti vsake oddaje bo tudi tuj novinar, ki bo obrazložil, kako gledajo v njegovi državi na italijansko stvarnost.
Če bo oddaja imela poletni profil, še ne pomeni, da bodo to karakteristiko imeli tudi posamezni argumenti. V prvi oddaji iz Agrigenta bo tako v središču pozornosti Sicilija z vsemi svojimi problemi: deželne volitve, skrb za spomenike, mamila. Med temami vsedržavne aktualnosti bo konres PSI, ki se začenja prav danes.
Po pristanišču Porto Empedocle se bo ladja odpravila v Lipari, Pozzuoli, La Maddaleno, Livorno in Sanremo. Avgusta si bodo uredniki privoščili dopust, da se bodo z oddajo spet pojavili 5. septembra iz Benetk, nato Riminija, Ancone, Trsta in Crotona.
Kot omenjeno Aldebaran zamenjuje tednik Samarcando, okrog katerega se še ni zaključila afera, ki je nastala v zvezi z vključitivjo »bloba« o predsedniku Cossigi v zadnjo oddajo 13. junija neposredno z rimskega Trga Farnese. Tiskovni urad RAI je javil včeraj, »da je preiskovalni del primera Samarcan-da-Blob-Cossiga zaključen«. Pred dvema dnevoma sta se sestala generalni direktor Gianni Pasguarelli in direktor TG 3 Sandro Curzi, medtem ko je Pasguarelli pojasnil okvire vprašanja tudi predsedniku RAI Enricu Manci, ki bo dalje poročal upravnemu svetu. Splošni direktor Pasguarelli bi moral v kratkem javiti, kakšne podo posledice ali kazen za to »kršenje notranjega pravilnika RAI«, kaj več pa bo verjetno znano prihodnji teden.
Atila razgrel ozračje in občinstvo v Scali
MILAN — V milanski Scali je bilo ozračje ob premieri Verdijeve opere Atila dokaj razgreto, in ne samo zaradi poletne vročine. Prvo dejanje se je sicer zaključilo z burnim ploskanjem, ki si ga je zaslužil predvsem odličen basist Samuel Ramey v vlogi Atile. Romanzo Or son liberi i miei sensi je zapel tako čudovito, da je bila vsa dvorana na nogah. Zdi se, da občinstvo ni protestiralo zaradi odsotnosti stavkajočih 29 od 120 članov zbora ali zaradi kot vedno prperičljivega dirigenta Riccarda Mutija. Nezadovoljstvo se je oglasilo z balkona najprej ob nastopu sopranistke Cheryyl Studer v vlogi Romane Odabelle, eksplodiralo pa je v tretjem dejanju ob nastopu tenorja Nazzarena Antinora. Ob zaključku je ploskanje spremljal nedvoumen »buu«, ki je utihnil samo ob priklonu Samuela Ramey. Iz previdnosti so zastor spustili karseda hitro.
Kompromisi kitajske partije glede privlačne rock pevke
PEKING — Kitajska rock pevka v mini krilu ne pooseblja najbolje ideala človeške požrtvovalnosti in preprostega načina življenja, ki ju zagovarja kitajska komunistična partija. Vendar njene ljubezenske pesmi v precej domiselnih nastopih navdušujejo množice in zato so jo tudi povabili na proslavo v Pekingu ob 70. letnici kitajske partije, ki je bila ustanovljena 1. julija 1921. Za to priložnost se je dekle predstavilo s sporedom, v katerem so prevladovali domoljubni motivi. Drugače tudi ne bi moglo biti!
Velikodušnost ZDA do SZ v zvezi s filmi
HOLLYWOOD — Združene države Amerike so sklenile, da bodo velikodušne: iz Washingtona je namreč pri-ščla vest, da bodo producenti še enkrat razmislili o možnosti, če bi se odpovedali bojkotu filmskega festivala v Moskvi prihodnji mesec in prepovedi glede prodaje ameriških filmov v Sovjetski zvezi. Seveda so postavili tudi pogoj - Moskva bo morala resno poseči in sprejeti stroge ukrepe, da zaustavi »kinematografsko gusarstvo«.
Sovjetski namestnik zunanjega ministra Vladimir Petrovski je naslovil prošnjo v tej zvezi Jacku Valentiju, predsedniku Motion Picture Associati-on of America. Odgovora v Sovjetski zvezi niso morali dolgo čakati. V njem Valetni, med drugimi pogoji, postavlja na prvo mesto vprašanje avtorskih pravic »na ravni standardov, ki so se uveljavili po vsem svetu«. Neovrgljiv pogoj je, da v SZ odredijo zaprtje vseh tistih dvoran, ki se poslužujejo kopij filmov brez dovoljenja za projekcije.
Sovjetsko zunanje ministrstvo je že pred časom posredovalo ZDA uradno opravičilo v zvezi z vsemi »gusarskimi kopijami« ameriških filmov, ki se vsevprek pojavljajo v sovjetskih kinodvoranah. Že tedaj se je minister-stvo navezalo tudi na moskovski filmski festival, da bi ga obvarovalo ameriškega bojkota. V pismu Jacku Ve-lantiju je Vladimir Petrovski priznaval vse odgovornosti moskovske vlade in najavljal vrsto ukrepov, ki naj bi SZ pripeljale do svetovne in mednarodne ravni predvsem glede copyrighta in avtorskega prava na splošno. Petrovski se je Valentiju še posebno priporočal, naj ne bi ameriški bojkot prizadel predvsem oboževalcev ameriškega filma, saj filmski navdušenci niso prav nič krivi za uporabo gusarskih kopij v kinodvoranah. Na festivalu, ki bo v Moskvi od 8. julija dalje za enajst dni, vlada za ameriško kinematografijo posebno pričakovanje, kar ima dvoje utemeljitev: zanimanje za eno največjih filmskih produkcij na svetu in morda predvsem naklonjenost do vsega, kar prihaja z Zahoda.
		današnji televizijski in radijski sporedi		.		ilii ii!!l!
r~^ rai i___________________
9.00	Koncert: Salvatore Ac-cardo izvaja Mozarta
9.35	Nanizanka: La signora in giallo
10.25	Film: Quel bandito sono io (kom., It. 1949, r. Mario Soldati, i. Jean Kent)
12.00	Kratke vesti
12.05	Varieteja: Occhio al bi-glietto in 12.30 Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Harvey (kom., ZDA 1950, r. Henry Kos-ter, i. James Stewart)
15.50	Variete: Big estate
17.20	Variete: Posebna poletna pustolovščina
17.55	Risanka: Yoghi
18.15	Iz Parlamenta
18.20	Odprti prostor
18.45	Dokumentarec: Trideset let naše zgodovine
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Variete: Ouando calien-ta el sol
22.45	Dnevnik
23.00	Aktualno: Evropa
24.00	Dnevnik, vreme in vesti iz Parlamenta
0.35 Variete: Caribe
1.05	Rubrika: Mezzanotle e dintorni
^ RAI 2
9.00	Risanka: Babar
9.25	Film: Saranno famosi (kom., ZDA 1980, r. Alan Parker, i. Eddie Barth)
11.40	Nanizanka: Lassie
12.10	Nadaljevanka: La Glinica della Foresta Nera
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.15	Ouando si ama
15.15	TV film: Condannati a far carriera (dram., i. Georges VVilson)
16.10	Rubrika o vrtnarstvu
16.30	Vesti in Iz parlamenta
16.40	Film: Pinot agente sem-plice (kom., Fr. 1984, r.-i. Gerard Jugnot, Jean-Claude Brialy)
18.30	Športne vesti
18.45	Nan.: Hill Street
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nadaljevanka: Aguile
22.20	Nanizanka: Hunter
23.15	Dnevnik - Pegaz, vreme in horoskop
0.10 Ob EP v košarki: Roma Ciuff!
0.55 Film: II mondo vuole cosi (kom., It. 1946, r. Giorgio Bianchi, i. Cla-ra Calamai, Vittorio De Sica)
|	RAI 3	|
11.30	Kolesarstvo: Dirka po Bazilikati
12.00	Film: La signora in nero (kom., It. 1943, r. Nunzio Malasomma, i. Carlo Ninchi, Vera Carmi)
13.20	Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.10	Dnevnik
14.20	Videobox '91
14.45	Izobraževalna oddaja: Šola se posodablja
15.45	Kolesarstvo: 20. dirka po Apuliji
17.00	Film: I cacciatori dello-ro (pust., r. Ray Enright, i. Marlene Dietrich, John Wayne)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Aktualno: Aldebaran (vodi G. Mantovani)
22.35	Dnevnik
22.40	Variete: Fai la TV (vodi Paolo Guzzanti)
23.15	Nočni dnevnik
24.00	Filmske novosti
0.10 Film v izvirniku: La vendetta e mia (1979, r. Shohei Imamura)
F fr" TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Nanizanka: Be-nji
9.30	Aktualno: Alpe Jadran
10.00	Svetovni slovenski kongres (prenos otvoritve)
16.00	TV Mozaik, nato nanizanka V Cityju
16.40	Video strani
16.59 Video strani
16.55	Sova (pon.), vmes nanizanka Campion
17.50	Video strani
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Mozaik. Angleška poljudnoznanstvena oddaja: Boj za obstanek -Nočni lovci
18.35	Spored za otroke in mlade: nanizanka Alf
19.00	Risanka
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Christa-bel (2. del)
21.10	Tednik
22.10	Dnevnik
22.30	Vremenska napoved
22.35	Sova, vmes nanizanki Vi ste pa najbrž njen mož in Campion
24.00	Video strani
[~P*| TV Koper______________
16.00	Športni pregled
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Matt in Jenny
19.50	TV debata
20.30	Video glasba: Tutti frut-ti (vodi Alex Bini)
21.45	Dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Tutti frutti juke box
TV Slovenija 2
18.30	Satelitski programi
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Kronika svetovnega slovenskega kongresa
21.00	Regionalni programi TVS: Studio Ljubljana
22.00	Dokumentarec: Prostozidarji od blizu
22.30	Mali koncert
22.50	Večerni gost: Dušan Jovanovič
23.40	Retrospektiva dram Jožeta Babiča: Kriza (Rudolf Golouh)
0.50 Eksperimentalni program Yutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.?0 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovensko denarništvo v Trstu; 8.40 Melodije; 9.30 Obvezna smer -Vzhod; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Enej Silvij Piccolomini (Alojz Rebula);
12.00	Spoznavajmo Slovenijo; 12.15 Instrumentalni solisti; 12.40 S tekmovanja Seghizzi; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Pošlušali boste; 13.25 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country glasba; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.50 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta;
8.35	Mladina poje; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Slovenija; 18.30 Pesmi s Koroškega;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli;
20.00	Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
CANALE S_____________
8.00	Nan.: La famiglia Brady
8.30	Film: Le avventure di Arsenio Lupin (pust., Fr. 1957, r. Jacgues Becker)
10.25	Aktualno: Gente comu-ne
11.45	Kviza: II pranzo e servito,
12.35	Tris
12.55	Canale5News
13.20	Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco del-le coppie
15.05	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.35 Ti amo... parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.15	Nanizanka: I Robinson
18.45	Kviza: II gioco dei nove, Tra moglie e marito, vmes Canale 5 News
20.20	Varieteja: Sette piu,
20.25	II Tg delle vacanze
20.40	Film: Nessuno e perfetto (kom., It. 1981, r. P. Festa Campanile, i. Renato Pozzetto, Ornella Muti)
22.50	Variete: Rivediamoli
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Canale 5 News
1.25	11 Tg delle vacanze 1'40 Nan.: Marcus Welby
RETE 4_________________
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa,
11.00	Senora, 11.50 Topa-zio
13.15	Variete: Buon pomerig-gio
13.20	Nadaljevanke: Valeria,
13.45	Sentieri, 15.15 Pic-cola Cenerentola, 15.45 Stellina, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore
18.30	Kviz: Čari genitori
19.10	Aktualno: Ceravamo
tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.40	Nadaljevanki: Primave-ra, 20.05 Marilena
20.35	Variete: Odiens (vodi Ezio Greggio)
22.30	Aktualno: Fronto inter-vento
23.00	Oddaja o ribolovu
23.30	Aktualno: Teleguattro
23.50	Film: II mio bacio ti per-
dera (dram., ZDA 1951, r. Allan Dwan, i. Vera Ralston, John Carroll)
1.40	Nanizanka: Love Boat -La lampada magica
ITALIA1______________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.00	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
10.00	II mio amico Ultra-man, 10.45 Riptide
11.45	Odprti studio
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.30	Glasbena oddaja: Festi-valbar - Zelena cona
13.45	Nanizanka: MacGyver,
14.45	kviz: Urka!,15.30 nanizanke: Tarzan, 16.30 I giustizieri della citta,
17.30	Vietnam addio - II padre adottivo
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: I guattro della scuola di polizia
20.00	Risanka: Papa Gamba-lunga
20.30	Film: Superman 2 (fant., ZDA 1980, r. Richard Les-ter, i. Christopher Reeve, Margot Kidder)
23.00	Nanizanka: Star Trek -L'ultima generazione
24.00	Šport: Grand Prix
0.30 Odprti studio
1.20	Nanizanke Non Stop
OPBON________________
13.00	Risanke
14.30	Film: Avventura a Val-lechiara (kom., ZDA, i. Stanlyo & Ollio)
15.30	Film: L'ultima neve di primavera (dram., It. 1973, r. Raimondo Del Balzo, i. Renato Cestie)
17.00	Film: Les enfants du pa-radis (dram., Fr., i. Arlet-ty, Jean-Louis Barrault)
19.30	Risanke
20.30	Film: 28 minuti per 3 milioni di dollari (krim., 1968, r. Maurizio, Prade-aux, i. Richard Harrison)
22.00	Rubrika o kolesarstvu
22.30	Film: L altra faccia del padrino (kom., It. 1973, r. Franco Prosperi, i. Lino Banfi)
THIC___________________
8.30	Risanka: Snack
9.30	Nanizanke: 9.30 I giorni di Brian, 10.30 Anna e il suo re, 11.00 Diadorim
11.55	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Un milione di anni fa (pust., ZDA 1966, r.
Don Chaffev, i. Raguel Welch, John Richardson)
16.45	Rubrika: Ženska TV ■ 18.05 Atletika - miting Maxell World Games (iz Helsinkov)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il marito invisibile (kom., NDR 1989, r. Ulf Miehe, i. Klaus VVenne-mann, Nenal
22.15	Variete: Festa di comple-anno (vodi L. Goggi)
23.15	Nočne vesti
23.35	Šport: Il pianeta mare 0.10 Film: La polvere degli angeli (krim., r. Paul Aaron, i. Čhuck Norris, Jen-nifer 0'Neil)
TELEFRIULI____________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Nanizanka in risanka
17.50	Nanizanke: The Bill Cos-
by Šhow, 18.20 Stazione di servizio, 18.50 Wayne and Shuster
19.20	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Nanizanka: Sguadra di emergenza
21.30	Aktualno: Prva stran
22.30	Nočne vesti
24.00	Nan.: Isole perdute 0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.32 Poročila v anleščini in nemščini; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila;
11.00	Osebnosti iz gledališkega sveta;'
12.00	Glasba po željah in čestitke v živo; 14.32 Turistični potopis; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant;
16.00	Sanje o počitnicah; 17.35 Jazz; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souvenir d’Italy; 19.00 Najlepše.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila-, 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba.
Na Goriškem zaskrbljenost a tudi podpora Sloveniji
Reakcije na osamosvojitev
Politiki in navadni ljudje upajo na miren razplet dogodkov
Poletno središče predano podložnikom pravljične deklice
V	kraljestvu Pike Nogavičke vlada igriva razposajenost
V	soboto dopoldne vabijo v Dijaški dom na poslovilno prireditev
Tako v političnih krogih kot med ljudmi na Goriškem so včeraj pozorno spremljali vsako vest o dogajanju v Sloveniji po razglasitvi osamosvojitve. Opazna je bila določena zaskrbljenost po drugi strani pa tudi vsa podpora izbiri slovenskega naroda za samostojnost. Občinski svet v Gorici je predsi-noči posvetil dolgo razpravo temu dogodku in odobril resolucijo v podporo prizadevanjem Slovenije za mirno uresničevanje plebiscitne odločitve. Podobno resolucijo z zahtevo po uradnem priznanju Slovenije je v imenu SSk predložil na Pokrajini Mirko Špacapan. Prebral jo je predsinočnji v pokrajinskem svetu, o njej pa bodo razpravljali šele na prihodnji seji sveta, ker je sinoči napovedana seja odpadla. Včeraj je vsekakor pokrajinski odbor poslal uradno izjavo o slovenski osamosvojitvi v obliki pisma ha italijansko ministrstvo za zunanje zadeve ter na predsedstvo vlade.
O vzdušju, s katerim Gorica in še posebej tukajšnja slovenska narodnostna skupnost spremljata zgodovinski korak Slovenije, zgovorno pričajo kratke izjave, ki smo jih zbrali med upravitelji, slovenskimi političnimi predstayniki in drugimi goriškimi Slovenci.
Goriški župan Antonio Scarano je predsinoči v občinskem svetu sicer dejal, da je potrebna treznost in previdnost in da je bila morda razdelitev sveta v dva bloka stabilnejša od sedanjih premikov, ki lahko povzročajo tudi zaskrbljenost. Vendar to ne zmanjšuje pozitivne ocene izbire Slovenije, je poudaril, ki jo je treba ocenjevati prej iz moralnega kot iz političnega vidika: ko narod s 95-odstotno večino zahteva neodvisnost, mu jo je treba priznati. Zato je menil, da je težnja slovenskega naroda po svobodi in samostojnosti nujna in pravilna ter želel Sloveniji vso srečo.
Predsednik Pokrajine Gino Sacca-vini nam je dal dokaj previdno izjavo, češ da kot krajevni upravitelj ne more sprejemati drugačnih stališč od uradnega vladnega. Vsekakor pa je dejal, da jemljejo na znanje novo situacijo in bodo o njej seznanili rimsko vlado. Načelno je treba spoštovati odločitve naroda, ki hoče svobodo, neodvisnost, demokracijo in pluralizem. Goriška pokrajinska uprava, ki se je vedno zavzemala za sožitje in prijateljstvo ob meji, ne namerava odstopati od teh načel. V upanju, da se bodo stvari razvijale po mirni poti, bo Saccavini že danes dopoldne obiskal novogoriško občinsko upravo in ji potrdil voljo po nadaljevanju in poglabljanju sodelovanja.
Predsednik PO SKGZ za Goriško Boris Peric nam je dostavil sledečo izjavo: Pokrajinski odbor SKGZ odločno podpira odločitev slovenskega naroda v tem zgodovinskem trenutku, ko se ustanavlja neodvisna slovenska država. Želimo si, da bo Republika Slovenija čimprej zaživela v duhu miru in sodelovanja med narodi, kar mora biti osnovno načelo Evrope narodov, ki ji povsem legitimno pripada tudi nova slovenska država. Prepričani smo, da je slovenski narod z opredelitvijo na plebiscitu začel postopek, ki označuje novo zgodovinsko obdobje v tem prostoru, v katerem bo tudi slovenska narodnostna skupnost v Italiji lahko pridobila novo vlogo.
Občinski in deželni svetovalec DSL Ivan Bratina meni, da je osamosvojitev potrebna, da se mednarodna javnost končno prepriča, da Jugoslavija
kot enotna političng formacija ne obstaja več. Jugoslavija kot federacija ne more biti istočasno tudi demokratična in pluralistična država, saj bi po načelu en človek - en glas avtomatično prevladala Srbija. Vnaprej so možne vse opcije. Gotovo bo treba zlasti v gospodarskem vidiku še čakati na popolno osamosvojitev, možna pa je uveljavitev slovenske države, ki bo znala z drugimi jugoslovanskimi republikami najti oblike sodelovanja in ohraniti nek skupni "jugoslovanski prostor".
Občinski svetovalec SSk Bernard Špacapan zelo občuteno spremlja osamosvojitev in ocenjuje, da danes sledimo dogodkom, ki jih je slovenski narod pričakoval več kot tisoč let. Zgodovinske razmere niso bile še nikoli tako primerne kot danes za osamosvojitev. Mi, ki živimo zraven Slovenije a tudi izven nje, vidimo tudi vse nevarnosti in težave in bi radi po svojih močeh prispevali k temu, da ne bi prišlo do kakega posega JLA. Priznanje slovenske osamosvojitve in podpora, ki jo je izrekel tudi goriški občinski svet, gre prav v to smer in zmanjšuje nevarnost uporabe sile.
Predstavnik slovenskih socialistov Jože Cej je dejal, da kljub nekaterim dvomom daje vse priznanje temu pomembnemu koraku, ki je bil neizbežen in potreben. Osamosvojitev Slovenije potrjuje iskanje neke nove poti, ki vodi v bolj demokratične odnose znotraj Jugoslavije same. V trenutku, ko ostali vztrajajo pri metodah, ki so že preživele v celi Evropi, je bila odločitev slovenskega ljudstva edina možna in trezna rešitev. Bodočnost je seveda velik vprašaj, ampak ta razvoj pozdravlja. Demokracija je težak pojem, vendar Cej upa, da bodo demokratični odnosi znotraj Slovenije in Jugoslavije obrodili zaželene sadove.
Predstavnik gibanja za komunistično prenovo Stanko Maligoj meni, da so v Sloveniji naredili napako. Ko vse evropske države težijo po tem, da je treba odstraniti meje za enotno Evropo, gre Slovenija po poti razcepa Jugoslavije. To je po njegovem'mnenju velika napaka, ki bo sprožila prav gotovo hude posledice. Voditelji Slovenije, pravi Maligoj, se sploh dobro ne zavedajo, kaj bo iz tega nastalo in katerim velikim problemom gredo naproti. Narod je zbegan in ne ve kaj delati.
Za mnenje smo vprašali še druge slovenske ljudi. Alenka Florenin meni, da je odločitev Slovenske skupščine za neodvisnost Slovenije zelo pogumna, saj je bila sprejeta v izredno težkih in nenaklonjenih okoliščinah. To vsekakor potrjuje borbenost slovenskega naroda, ki bo še kako potrebna v nadaljnji poti razvoja in rasti Slovenije.
Rihard Mizerit ni povsem prepričan o tem, da je bila izglasovana samostojnost najboljša rešitev. Na mednarodnem področju bo to Slovenijo morda drago stalo, če je ne bo nihče priznal. Tudi ekonomski položaj je prava neznanka. Preden so prišli do tako važne odločitve, bi morda morali nekoliko bolj trezno premisliti.
Marija Češčut pa pravi, da je njena misel v tem trenutku ena sama: zelo je vesela. Čeprav bo osamosvojitev sprožila vrsto težav, jim bomo Slovenci gotovo kos. Po začrtani poti moramo še naprej odločno in samozavestno. Naša sogovornica je zato ponosna nad tem dnevom in upa, da se bodo v Sloveniji znali trezno obnašati brez odvečne evforije. Brez težav v življenju ne gre, zato se bo treba s njimi na pravilen način spoprijeti.
Dijaški dom je v zadnjih dveh tednih prenehal biti dijaško zavetišče, da je postal kraljestvo nagajive Pike Nogavičke in njenih prijateljčkov. Na vrtu se še ne sušijo živočrtaste nogavice, deklice še niso vse dobile peg po nosku in zavihanih kitk, a prešerna razigranost se šopiri iz vseh vogalov. Vzgojitelji se potikajo po vrtu nekam nevzgojiteljsko in navihano, razposajen in razgret je celo vodja poletnega središča Sten Vilar, ki že peto leto zaporedoma preživlja tople poletne dni v družbi goričkega drobiža.
Z dobro voljo pa smo vendar zbrali dovolj resnosti za hiter pogovor o vzdušju v poletnem središču. »Tu bomo do sobote, ko bo ob desetih zaključna prireditev. 50 otrok se zbira vsak dan, 12 mlajših, takih, ki sicer hodijo v vrtec, največ jih je med sedmim in dvanajstim letom. 15 jih prihaja z avtobusom^ od Jamelj sem, nekateri prihajajo iz Števerjana in Pevme, drugi so iz mesta, eden celo iz Nove Gorice. Središče je odprto od 7.30 do 17.30, delamo pa od 9. do 16. ure,« je v eni sapi povedal. Delo animatorjev je v resnici precej zahtevnejše in bolj odgovorno, kot se lahko zdi, če jih človek opazuje za nekaj trenutkov v direndaju oboževalcev nenavadne Pikice. »Vse poteka v duhu animacije in igre, čeprav igra ne more in ne sme biti divjanje. Otroci so posebno navdušeni nad bazenom, ki ga imamo na razpolago zadnja leta. Lani jih je prav tako veselilo računalništvo, ki ga letos ni. Sicer se delimo po omizjih, ki nosijo imena iz pravljice, in po delavnicah - novinarski, oblikovni, likovni, športni, lutkovni. Vsak dan po kosilu pripravljamo radijske oddaje. Otroci se zabavajo, istočasno se učijo izražanaja, ker se vsak mora predstaviti. Tudi vodeni video pripravljamo, navadnih TV spo-
Na meji mir in slovenske zastave koloni JLA obtičali pod Nanosom
Na mednarodnih mejnih prehodih pri Gorici plapola od včeraj nova slovenska zastava. Promet je- včeraj potekal brez težav, novi napisi pa so seznanjali sicer maloštevilne potnike, da prihajajo v Republiko Slovenijo. Če je stanje na meji in tudi v Novi Gorici ter vzdolž mejnega pasu povsem mirno, pa so v popoldanskih urah začele vzbujati precejšnjo zaskrbljenost vesti o premikih vojaških kolon z območja Postojne proti Vipavski dolini.
Kolono oklepnih vozil in vojaških kamionov, ki je bila po vsej verjetnosti bi bila namenjena proti meji z Italijo, so včeraj okrog poldneva ljudje ustavili na Rebrnicah med Razdrtim in Podnanosom. Pri tem menda ni prišlo do incidentov, pač pa je bila cesta proti Ljubljani zaprta do 16.30, ko se je vojaška kolona umaknila, tako da je bila cesta v smeri Ljubljane spet prevozna. Drugo vojaško kolono so ustavili pri kraju Sanabor (med Colom in Vrhpoljem). Šlo je za tanke, ki so menda prišli tja kar po gozdnih poteh. Ljudska spontana reakcija jih je ob diskretni koordinaciji slovenske policije tam zadržala kakih sedem ur, nakar so se umaknili.
Navedeni premiki vojaških enot niso preprečili krajših slovesnosti ob dviganju slovenske zastave na mejnih prehodih. V Vrtojbi jo je ob 16.10 dvignil namestnik komandirja obmejne policije na tem prehodu Drago Kumer, četrt ure kasneje pa je v Rožni dolini dviginil slovensko zastavo vodja izmene milice Andrej Kreps. Dvig zastave so pozdravili novinarji in nekaj mimoidočih potnikov. Pred tem so na prehodih zamenjali prejšnje table z novimi z napisi "Republika Slovenija" (na sliki - foto Bumbaca - na prehodu Rdeča hiša - Rožna dolina). Na prehodih so poleg mejne milice budno stražili pripadniki specialnih enot policije v bojni opremi. Na območju Nove Gorice so zabeležili en sam skorajda neznaten incident, ko so ob Sabotinski cesti
delavci skušali "zvezno" tablo nadomestiti s "slovensko", pa so jim vojaki to preprečili sicer brez uporabe sile.
Tudi carina je postala slovenska, saj sta upravnik Carinarnice Nova Gorica Svito Vižintin in njegov namestnik Zdenko Pahor prejela odlok predsednika Peterleta, ki ju potrjuje na njunih mestih vendar pod pristojnostjo carinske uprave Slovenije. Pri tem doslej ni bilo nobenih težav s cariniki iz drugih republik (teh je menda okrog 30%), ki so mirno sprejeli novosti in imajo kvečjemu kako pripombo na račun zadržanja zveznih organov.
Sinoči so v bojazni pred ponovnim posegom armadnih enot prebivalci v Ajdovščini blokirali cesto po Vipavski dolini. O kakih novih premikih vojaških kolon sicer ni vesti, vendar je bil zaradi tega promet dalj časa prekinjen in tudi povratek nekaterih italijanskih državljanov proti meji onemogočen.
pismo uredništvu
O vlogi sekcije SSk v Gorici
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Pred dvema mesecema je bila ustanovljena sekcija SSk za občino Gorica, kakor je bilo že javljeno v našem časopisju. Ta bo združevala in koordinirala delo štirih podsekcij: Gorica mesto, Štandrež, Podgora in Ločnik ter Pevma-Oslavje in Stmaver.
Do nastanka take sekcije je prišlo po spoznanju, da je za uspešnejše delovanje naše stranke na Goriškem in v mestu samem, nujna temeljita organiziranost in pa tesnejša povezanost med samimi sekcijami.
Pri tem naj bi se okoristilo predvsem mesto samo in tiste vasi, ki so narodnostno bolj ogrožene, v katerih pa živi precejšnje število Slovencev. Mislim na Ločnik in Podgoro pa tudi na mestno četrt Sv. Ana - Sv. Rok. In ravno v teh predelih stranka skoraj da ni prisotna in tu živeči Slovenci bolj kot drugje čutijo njeno oddaljenost.
Novoustanovljena sekcija občine Gorica krije sektor našega ozemlja, v katerem stranka črpa skoraj dve tretjini svojih glasov. To dejstvo je samo po sebi zelo zgovorno in izpričuje
važnost in pa politično težo te sekcije, istočasno pa nalaga težavne naloge odgovornim za slovensko politiko našega mesta in tudi goričke pokrajine. Pojavlja se tu vprašanje kaj je s slovenskimi glasovi oddanimi italijanskim strankam torej strankam, ki jim je slovenstvo deveta briga, strankam ki se sicer proglašajo za demokratične in odprte do nas, so pa vedno na raznih forumih glasovale, in še glasujejo, proti rabi slovenskega jezika v javnih upravah, proti zaščitnemu zakonu ki bi upošteval vse naše pravice in sedaj še proti takemu statutu goričke občine, ki bi jasno in nedvoumno priznal prisotnost slovenske skupnosti na tem ozemlju kot dragocen in nenadomestljiv element kulturnega bogastva našega mesta. Slovenska skupnost, danes bolj kot kdaj prej, nosi težo in odgovornost narodnostne obrambe v zamejstvu; ob spremenjenih razmerah v matični domovini pa pričakuje tudi odgovoren in enoten pristop vseh zamejskih Slovencev k narodnoobrambnemu programu ki ga naša stranka od svoje ustanovitve izvaja.	K. Brešan
Tajnik CGIL Giuliano Bon pozval k ohranitvi enotnosti
Včeraj se je v Kulturnem domu v Gorici začel 12. pokrajinski kongres sindikalne zveze CGIL, ki poteka pod geslom Pravice in solidarnost. Prav sklicujoč se na to geslo je tajnik Giuliano Bon v uvodnem poročilu opredelil svoj pogled na bodočnost sindikata. Pravice se začenjajo pri temeljni pravici do dela, iz katere naj nato izvirajo vse druge sindikalne pravice. S tem v tesni zvezi pa je tudi pojem solidarnosti. Značilnost današnje družbe je ta, da je ob rasti proizvodnje zahteva po delu vedno manjša. Prav zato pa je potrebna solidarnost, da se prepreči delitev med zaposlenimi, ki uživajo pravice, in nezaposlenimi, ki bi bili izločeni. Bon je nato obravnaval probleme ekonomske demokracije, fiskalne (ne)pravičnosti, reforme socialne države, pri čemer je menil, da bo sindikat imel zahtevno nalogo, da uresniči popolnejšo in ne samo formalno demokracijo v odnosih zunaj kot znotraj tovarn.
Precejšnjo pozornost je Bon posvetil glavni novosti letošnjega kongresaC-GIL, kjer prihaja do konfrontacije med dvema nasprotujočima si tezama in to-
rej prvič do realne možnosti demokratične izbire med različnima opredelitvama glede vloge sindikata. Bon je pozitivno ocenil to novost, ki pa mora ostati vezana le na kongresno razpravo. Skratka, po kongresu bo treba nujno doseči ponovno enotnost, saj bi po lanskem razpustu komunistične komponente ponovna uvedba trajnega ločevanja med dvema ali več notranjimi komponentami bila škodljiva za sindikat. Zaradi moči v odnosu do delova-dajlcev, zaradi potrebe po enotnem nastopanju z zvezama CISL in UIL in zaradi zahteve same baze, mora biti po BOnovem mnenju sindikat enoten. Klasična formula večina-opozicija ni primerna ne priporočljiva za učinkovito sindikalno zvezo. Zato je ocenil, da je večja interna demokracija in pluralistična razprava dobrodošla v času kongresnega opredeljevanja, nato pa bo treba najti sintezo različnih stališč in dogovor za skupno vodenje zveze predvsem v interesu delavcev oz. vseh njenih članov.
Kongres CGIL se nadaljuje danes ob 9. uri z razpravo, jutri dopoldne pa z glasovanji in zaključki.
redov imajo že itak preveč. Za zaključek pripravljamo brošuro, ki se rojeva vsak dan sproti. Pika Nogavička je bila neobičajno dekletce in prav ta nenavadnost spodbuja našo domišljijo, tudi vzgojiteljsko, saj drugače ne gre.« Tik pred zaključkom se bodo tudi vzgojitelji predstavili s svojo oddajo, enaki med enakimi. Tedaj bo jasno, koliko je še otroškega in otročjega tudi v njih!
V središču ne manjka gostov. Prišel je, denimo, temnopolti Jean-Paul, študent iz Kameruna, pričakujejo Janeza Bitenca, prišel bo Marjan Marinšek iz Velenja, ki je še posebno navezan na Piko Nogavičko in torej tudi na njene prijatelje. Za nameček bodo pripravili • edinstveno razstavo posvečeno hudomušni Piki.
Poleg Pike Nogavičke v središču »kraljuje« tudi mali Kristjan Knez, najmlajši član, komaj tri leta je star, a s svojo hudomušnostjo zabava prav vse. V senci pa kraljuje Kuharica, ki je sicer skoraj nikoli ni na spregled, a se učinki njene domišljije poznajo pri vsakem obroku hrane, saj uspe potešiti najzahtevnejše trebuščke, če še tako krulijo. Da se otroci veselijo poletnega središča, smo ugotovili že pred nedavnim ob razgovoru z učenci, ko so se poslavljali od klopi. »Otroci so verjetno preveč zaposleni. Potrebe po igri, po sprostitvi pri otroku ne moremo tajiti. Morda bi potrebovali takšna središča za krajši čas tudi med zimskimi počitnicami ali kdaj drugače,« je tokrat zares resno povedal Sten Vilar. »Tu se spletajo prijateljstva, briše se težnja po individualnosti, spodbujata se čut za delo v skupini in občutek pripadnosti.« S taki-mim podložniki je Pika Nogavička menda res zadovoljna...	(nak)
■	Drevi ob 21. uri se bo v pevmski osnovni šoli sestal rajonski svet za Revmo, Štmaver in Oslavje. Na dnevnem redu bo med drugim razprava otvoritvi nove ceste v Stmaver. Prav tako drevi ob 20.15 se bo sestal tudi rajonski svet za Rojce.
■	Goriška Trgovinska zbornica in
Inštitut za strokovno usposabljanje v zavarovalništvu (IFA) prirejata danes ob 17. uri na Trgovinski zbornici srečanje na temo Zavarovalne plati mednarodnega posredovanja in prevoza.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice sporoča, da bo avtobus za enodnevni izlet v Benetke odpeljal v soboto, 29. t.m. ob 6. uri s Travnika v Štandrež in Sovodnje.
SPDG rekreacija: poldrugi dan na Storžič in okoli njega. Odhod s Travnika v soboto, 29. t.m., ob 15.30. Tel. 30835.
SPD Gorica priredi v nedeljo, 30. t.m., izlet v dolino Možnice z vzponom na Jerebico (2126m). Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod s Travnika ob 6. uri. Kdor ne namerava na vrh Jerebice, ima možnost prijetnega izleta v okolici počitniškega doma.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Pazzi a BeverlV Hills«.
VERDI 18.00-22.00 »Predator 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Vergine calda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 tel. 410340.
__________pogrebi_______________
Danes ob 9.30 Ida Košuta, vd. Pavlin iz splošne bolnišnice v Pevmo, ob U- u9 Antonija Zadnik (sestra Veneranda) lZ Ul. S. Chiara 14 na glavno pokopališče, ob 12.30 Marija Kristančič, vd. Cavs iz splošne bolnišnice na glavno pokopati5-če, ob 13.15 Emma Manzoni iz bolnišnice sv. Justa v Devin, ob 13.40 Dragič Mati iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Gabrjah.
_L	Nepričakovano nas je zapustil
T	Dragič Malič
(star 65 let)
Pogreb bo danes ob 13.40 iz goriške splošne bolnišnice, ob 14.00 v cerkvi Gabrjah. Že vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki ga bodo spremili na zadnji poti.
Žalostno vest sporočajo žena, hčerki, zeta, vnuki in ostalo soroa-stvo.
Gorica, Gabrje, 27. junija 1991
Danes v TK Galeriji Avsenikova razstava
V TK Galeriji bodo danes odprli še zadnjo razstavo letošnje sezone. V gosteh bodo imeli slikarja Martina Avsenika, ki »s picassovskim zanosom ustvarja dela, ki temeljijo na svojsko jasni in lastni kreativnosti ter hkrati unikatni izraznosti«
Pesnica, urednica, prevajalka Tržačanka Erna Maserjeva
Ko smo se 21. t.m. v Murski Soboti zbrali "vojni" maturanti tamkajšnje realne gimnazije, maturanti prvega (in zadnjega) letnika popolne državne gimnazije "Kneza Koclja" 1940/41, torej ob 50-letnici mature, smo se ob sošolcih, ki so jih pobrala medvojna in povojna leta, spominjali tudi naših takratnih profesorjev, ki jih skoraj tudi ni več. Zadnja med tistimi, ki so svojo življenjsko pot končali, je bila prav v dneh pred našim jubilejnim srečanjem, profesorica slavistike, pesnica, urednica, prevajalka in publicistka Erna Muserjeva, umrla 15. t.m. v 79. letu starosti.
Ko je leta 1939 prišla med nas, drobna, nežna a živahna blondinka, nismo dosti vedeli o njej, toda že samo dejstvo, da je prišla po štirih letih čakanja na svoje prvo suplent-sko mesto prav v Mursko Soboto, je že samo po sebi povedalo marsikaj, predvsem to, da ji takratni režim ni bil naklonjen. Zakaj, smo zvedeli kmalu.
Erna Muserjeva se je rodila v Trstu leta 1912 kot hčerka iz Slovenije priseljenega poštnega uradnika. Po prihodu Italije v Trst je morala z družino v Ljubljano, kjer je končala realno gimnazijo in leta 1935 diplomirala iz slavistike na filozofski fakulteti. Po štirih letih čakanja je dobila prvo službo profesorja v Murski soboti, po osvoboditvi pa je delala nekaj časa na ministrstvu za prosveto kot referentka za učbenike in nadzornica za slovenščino, nato je poučevala na državni realki Slovenije in na učiteljišču, nazadnje pa do upokojitve leta 1961 delala v zgodovinskem arhivu CK ZKS in na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Čaš med okupacijo Slovenije je zapolnila kot aktivistka OF v Ljubljani, kot obsojenka na 4 leta zapora pred sodiščem v Benetkah in interniranka v nacističnem taborišču v Ravensbriicku do aprila 1945. Bila je nosilka Spomenice 1941.
Toda Erna Muserjeva ni bila ne samo odlična pedagoginja, ki nas je navduševala za lepoto slovenščine (pred njo sta ta plemeniti posel na
Erna Muser
soboški gimnaziji opravljala prof. Janko Liška in pesnik Tone Šifrer), bila je pesnica polne lirične nežnosti v nasprotju s svojim upornim značajem levičarsko usmerjene aktivistke, urednica in publicistka. Literarno se je udejstvovala v gimnazijskem literarnem krožku Žar že od leta 1930, v Ženskem svetu, Modri ptici, Sodobnosti, v Mladem Prekmurcu in Naši ženi, potem v Mladih potih, Naših pogledih tudi z objavljanjem socialnih člankov s posebnim poudarkom na žensko vprašanje.
Po osvoboditvi je objavljala pesmi v Slovenskem zborniku in Naši ženi, leta 1946 pa je izšla njena prva pesniška zbirka "Vstal bo vihar", v kateri
je zbrala del svoje predvojne lirike z dodatkom pretresljivih taboriščnih pesmi iz vojnih let.
S pesmimi, eseji in zapisi je sodelovala pri Slovenskem poročevalcu, Popotniku, Ljudski pravici, Koledarju OF, Naši ženi, Kmečki ženi, Obzorniku, Novem svetu, Sodobni pedagogiki, Borcu, Delu, Medicinski sestri, Sodobnosti in še marsikje. Mnogo je pisala o ženskem gibanju na Slovenskem, o Zofki Kvedrovi, uredila je izbor pesmi Anice Černetove, Vere Albrehtove in Katje Špurove, sodelovala pri ureditvi zbornika Ravens-briick, itd. Napisala je nekaj šolskih učbenikov za slovenski in srbohrvat-ski jezik, Slovenska berila za razrede nižjih srednjih šol in za višje razrede osemletk in še in še. Strokovno publicistiko je prispevala za Slovenski biografski leksikon in za Enciklopedijo Jugoslavije, prevajalaje iz nemščine (pisma Roze Luxemburg), iz poljščine je prevedla več radijskih iger in pesmi Juliana Tuwima.
Ko se je v povojnih letih občasno pojavljala v Trstu, kamor jo je vedno vleklo, se je skoraj redno oglašala v uredništvu Primorskega dnevnika in pogovarjala sva se o minulih in sprotnih časih, o njenem delu in razmišljanjih, o naši šoli, naših zamejskih problemih in našem literarnem snovanju. Občudoval sem njen kritičen, a hkrati razumevajoč odnos do stvari in ljudi, kajti Erna Muserjeva je bila predvsem srčno dober, bogat na bridkih uskuš-njah, pa zato toliko bolj plemenit človek. Take se je bom vedno spominjal in ji ostal hvaležen za vse lepo, kar mi je nudila kot takrat še mlada, v velike ideale zagledana profesorica slovenščine.	JOŽE KOREN
V Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani se je včeraj slovesno začel mednarodni simpozij, posvečen stoletnici smrti enega naj večjih slovenskih jezikoslovcev Frana Miklošiča. Z reierati se je zanj prijavilo 90 razpravljavcev, strokovnjakov z vseh koncev sveta. Simpozij se bo nadaljeval do jutri, prirejajo pa ga SAZU in obe slovenski univerzi v sodelovanju z Avstrijskim inštitutom za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju.
V nedeljo je bilo tradicionalno pisateljsko premsko srečanje
Primorska književnost in možnosti objavljanja
V nedeljo, 23. junija, so se na gradu na Premu odvijala 5. premska srečanja, ki sta jih priredila Združenje književnikov Primorske in Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica. Letošnja premska srečanja so doživela svoj mali jubilej in potrdila kakovost in pomembnost prireditve, ki prerašča v maniies-tacijo, ki jo primorski književniki in kulturniki ne bodo mogli več pogrešati. 5. premska srečanja so imela močan odmev; izjemno dober obisk pa je zabeležil popoldanski kulturni program, ki je bil pravzaprav splet cele vrste dogajanj, ki so se napeto stopnjevala in prerasla v enkratno doživetje, k čemur je pripomoglo sončno in toplo vreme in pesniška okolica Prema in njegovega srednjeveškega bisera - trdnjave, ki je kot prizorišče ravno po meri takšnim oblikam shajanja, kakršno je bilo predzadnjo nedeljo v juniju.
V dopoldanskem delu 5. premskega srečanja so bili na sporedu trije referati. V prvem sklopu sta spregovorila prof. Marija Cenda in prof. Peter Kovačič. Odhod dveh velikih sinov Prema - pesnika Bogomila Faturja in duhovnika, misleca in pesnika Vilija Steguja - je povzročil v primorski kulturi veliko vrzel. Združenje književnikov Primorske se jima je hotelo primerno oddolžiti ob obletnici njune smrti.
Marija Cenda je nazorno in prozorno spregovorila o Faturju, razgrnila poslušalcem njegov globoki in občutljivi pesniški svet, pokazala na slogovne, miselne in jezikovne vrline njegove poezije, poudarila velik Faturjev delež pri prevajanju desetine in desetine del svetovne književnosti v naš jezik in izrisala njegov človeški lik. Njen prispevek je za poznavanje Bogomila Faturja temeljne vrednosti.
Peter Kovačič je poglobljeno, natančno in dokumentirano spregovoril o Viliju Steguju in takoj na začetku poudaril, da bo potrebno tega misleca, pesnika in kulturnega delavca, soustanovitelja revije 2000 in njenega glavnega sodelavca do njegove prezgodnje smrti, dvigniti iz anonimnosti v našo kulturno zavest in ovrednotiti njegov prispevek ne samo primorski, temveč vseslovenski kulturi. Kovačič je ugotovil, kako se spet ponavlja neka tragična slovenska stalnica v naši kulturni zgodovini, da velikega človeka odkrivamo šele po smrti (kot se je to zgodilo že s premskim velikanom Dragotinom Kettejem). Osrednja tema 5. premskega srečanja je bila: Primorska književnost in možnosti objavljanja. Temo sta si razdelila in jo v svojih refe-
Precejšnje zanimanje je vzbudilo območno srečanje mladih pesnikov in pisateljev Primorske. Na natečaj, ki ga je razpisala Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica, je prispelo enajst prispevkov. Komisijo so sestavljali Helena Pirih Rosa, Alenka Breskvar in Ivko Spetič. Srečanja so se udeležile štiri mlade pesnice oz. pisateljice in pa lepo število poslušalcev, ki so ga sestavljali pretežno udeleženci jutranjega dela 5. premskega srečanja. Mlade avtorice so dokazale, da so talentirane, da imajo izvirne umetniške prijeme in da v dobri meri obvladajo jezikovne prvine in izrazne možnosti besede. To pomeni, da raste na Primorskem čvrst in samozavesten literarni pod-lamek. Komisija je določila Lucijo Beguš, da za nagrado nastopi na osrednjem literarnem večeru.
ratih osvetlila in dopolnjevala Vlado Šav in Edelman Jurinčič.
.Vlado Šav se je najprej vprašal, kdo sploh sodi med primorske književnike, tisti, ki so se tu rodili, tisti, ki so se na Primorsko priselili, ali tisti, ki so mladost preživeli na Primroskem in se potem odselili v središče ter se tam bolj ali manj integrirali s tokovi in smernicami, ki prevladujejo v Ljubljani. Pojem primorskega književnika ostaja nedefiniran in je sploh vprašanje, če ga bo kdaj možno natančno razčleniti. Šav je nadalje ugotavljal, da so možnosti objavljanja na Primorskem zelo osebne in odvisne od avtorja kot posameznika in od dejstva, koliko je uveljavljen, koliko se njegovo delo tržno obrestuje in kakšne stike ima z založbami. Za Založbo Lipa je dejal, da se manj uveljavljenih avtorjev otepa, ker njihova dela niso rentabilna. Knjige najraje izdaja v reprezentančni obliki, ne bi bilo pa napačno, če bi se poslužila tudi cenejših izdaj, kar s pridom uveljavlja na primer založba Obzorja iz Maribora.
Šav meni, da bi morala založba vzeti resno v poštev tudi možnost, da avtor sam delno finansira svoje delo. Kar zadeva Založništvo tržaškega tiska je imel referent vtis, da je ta založba usmerjena predvsem na tržaške avtorje in je v tem smislu ekskluzivna glede na ostale Primorce. Seveda ni bil to ne očitek ne oporekanje, temveč priznanje založbi, da vse, kar je na Tržaškem vrednega, tiska v dostojni obliki.
Za revije je Šav menil, da na primer Most, Mladika in Zaliv odmerjajo leposlovju manj prostora. Več prostora mu da-
Slovensko kulturno društvo Bazovica z Reke goji že vrsto let bogate prijateljske in umetniške stike z ilir-skobistriško kulturno organizacijo. Mešani pevski zbor Bazovica je imel v nedeljo v okolici Ilirske Bistrice koncert, nato pa so pevke in pevci prihiteli na premski grad in med odmorom zapeli udeležencem literarnega večera nekaj pesmi iz svojega bogatega sporeda.
jejo Primorska srečanja, vendar prevladuje v tej reviji še vedno družboslovni koncept. Referent je tržaškim piscem (po pravici) očital, da so v Primorskih srečanjih premalo prisotni.
Kar zadeva časopise, je Vlado Šav obžaloval, da je v Primorskem dnevniku usahnila priloga Primorski književni razgledi, Primorske novice pa tako in tako ne objavljajo literature, kar je seveda velika pomanjkljivost tega časopisa.
Vlado Šav pogreša na Primorskem mentorsko revijo za mlade pisce, kajti v šolskih glasilih, kolikor ima sam vpogleda v njihovo izhajanje, je marsikateri prispevek vreden, da bi doživel tudi re-vialno objavo. Edelman Jurinčič se je uvodoma ponovno dotaknil pojma, kaj je primorska književnost in dejal, da je to pojem, ki ima zelo širok spekter in ki terja krepko obdelavo. Zanj je primorska književnost otrok, ki ga nihče ne vodi. Občutek ima, da se primorska književnost "dogaja" v prostoru, v katerem se mora pač znajti po intuciji, ker je brez
mentorjev in brez stvane (beri denarne) podpore.
Jurinčič je analiziral pretok avtorjev pri koprski Lipi od leta 1975 do leta 1990 in ugotovil, da obstajajo na Primorskem nekako trije tipi avtorjev. V prvi sklop je vključil pisce, ki so prišli na Primorsko priložnostno in jih je založba sprejela po posebnih poteh. Drugi sklop avtorjev se zbira okrog Združenja književnikov Primorske, pri Lipi in drugih založbah se redko pojavljajo, pogosto pa izdajajo v samozaložbi ali pri manjših, če ne celo pri priložnostnih, založbah. V tretji sklop pa je uvrstil mlade, še neuveljavljene pisce, ki šele začenjajo in iščejo svoj prostor pod soncem.
Po Jurinčičevem mnenju živijo in delujejo te tri skupine vsaka v svojem svetu. Med njimi ni nobene povezave, nobene interakcije. Primorski književniki se še niso uspeli med seboj povezati ne ob kakšni reviji ne ob založbi; razloge za to vidi Jurinčič v politični, ekonomski in sistemski naravi stvari. Če bi hoteli govoriti o primorski književnosti, pa bi se morale - po Jurinčičevem mnenju - vse tri navedene komponente med sabo povezati in se identificirati v neki inštituciji, ki bi znala in zmogla vse to združiti, da bi podžigala ustvarjalnost, da bi se imela vsa ustvarjalnost primorskih piscev kam stekati.
Ob koncu svojega posega je Edelman Jurinčič nanizal še nekaj predlogov, kako naj bi primorski književniki in njihova dela načrtno prihajali med bralce in poslušalce.
V diskusiji, ki je sledila, so se oglasili Filibert Benedetič, Neva Zajc, Ivko Spetič, Marjan Tomšič in Vida Mokrin.
Literarno
branje
Pod večer, ko so najhujšo vročino obložili poševni snopi žarkov zahajajočega sonca, je grajsko dvorišče nenavadno oživelo. Pisana množica se je zgrinjala v senco trdnjavskih zidov. Iz stebrovja je dihala slutnja grajske preteklosti. Ozračje je nabrekalo od pričakovanja po poeziji in glasbi. Vzdušje je bilo enkratno. Ko se je pomirila nedeljska človeška razposajenost, se je izpod volut oglasila mehka, pomirjujoča glasba ansambla Gallus con-sort; viola da gamba Irene Pahor, flavta Milana Pahorja in žametni alt Dine Slama so pozvanjali v nekem očarljivem sozvočju kot od grajskih zidov navdahnjeni. Pet skladb na Kosovelovo besedilo, ki jih je v notno obliko prelila Dina Slama, je izzvenelo kot pesniška uvertura nastopu primorskih književnikov. Filibert Benedetič, Ines Cergol-Bavčar, David Terčon, Duško Jelinčič, Irena Žerjal, Franc Černigoj, Lucija Beguš in Ksenja Mlekuž so z žlahtno
razpoloženja. Praznik besede se je nadaljeval z nastopom dveh članov dramskega odseka slovenskega kulturnega društva Bazovica iz Reke s prizorom iz komedije Glej, kako lepo se pričenja dan Zvonimirja Bajsiča. Literarno glasbeni večer pa je zaključila ženska skupina Stu ledi pod umetniškim vodstvom Tatjane Blokar. S pravim ljudskim pečatom v glasu, nastopu in interpretaciji so dekleta očarale pristone.
Zapele so šest slovenskih ljudskih pesmi v izvirni obliki. Odobravanje občinstva se je od pesmi do pesmi stopnjevalo in doseglo vrhunec pri prekmurski baladi Vora bije; pevke so jo podale tako ganljivo in pretresljivo, da je vtis še dolgo po nastopu odbr-neval med prisotnimi.
Večerni spored se je nadaljeval v grajski kleti z nastopom kan-tavtorja Iztoka Mlakarja; tam so bile na ogled tudi slike domačina Vinka Zakrajška.
pesniško in prozno besedo prelili na občinstvo svoja ustvarjalna
Na 27. evropskem košarkarskem prvenstvu v Rimu podprvakov iz Grčije ne bo v polfinalu
Vse bližje finale med Italijo in Jugoslavijo
Predvidevanja, da se bosta za evropski naslov potegovali Italija in Jugoslavija, se vse bolj uresničujejo. Včeraj so »azzurri« odpravili še Francijo in zasedli prvo mesto v svoji izločilni skupini, Jugoslovani pa so se brez težav otresli še tretjega nasprotnika, skromne Bolgarije, in prav tako osvojili prvo mesto v skupini.
V polfinalu se bo Gambovo moštvo srečalo s Španijo, ki je v fazi pomladitve, brez nekaterih svojih nekdanjih asov, saj so njen cilj očitno olimpijske igre prihodnje leto v Barceloni. Italijanom tako ne bi smela prekrižati računov, čeprav so doslej igrali vse preveč nervozno in neučinkovito, kar pa je verjetno tudi posledica hudega pritiska: od njih namreč javnost pričakuje veliki finale z Jugoslavijo in (niti ne tako na tihem) morda celo naslov.
Jugoslavija se bo v polfinalu pomerila s Francijo in o zmagi nihče ne dvomi.
Veliki poraženec tega izločilnega dela je Grčija, ki je na zadnjem prvenstvu osvojila srebrno odličje. Včeraj je sicer premagala Francijo, to pa ji po dveh porazih ni zadoščalo za uvrstitev v polfinale.
SKUPINA A
JUGOSLAVIJA - BOLGARIJA 89:68
(50:37)
JUGOSLAVIJA: Sretenovič 2, Pera-sovič 8, Djordjevič 4, KukoČ 16, Pas-palj 10, Zdovc 7, Divac 20, Komazec 8, Radja 16, Savič.
BOLGARIJA: Nedelčev, Kolev, Ra-vucov, Gergov 7, Natov 3, Petrov 2, Genov 5, Vezenkov 14, Mladenov 15, Dimitrov 3, Glučkov 7, Amjorkov 12.
SODNIKA: Rigaš (Gr.) in Mailmha-biau (Fr.); PM: Jugoslavija 7:12, Bolgarija 19:28; 3 TOČKE: Jugoslavija 6:8 (Perasovič 2:3, Kukoč 2:3, Zdovc 1:1, Divac 1:1), Bolgarija 5:8 (Genov 1:2, Mladenov 3:4, Dimitrov 1:2); PON: nihče; GLEDALCEV: približno 4.000.
Jugoslavija je z nasprotnikom opravila brez prevelikega naprezanja. V prvem polčasu je zlasti blestel Kukoč, medtem ko sta Divac in Radja bila neustavljiva pod košema. V začetku drugega polčasa so »modri« nadaljevali ležemo, tako da se je Bolgarija približala na same tri točke. Trener Ivkovič je tedaj zamenjal nekaj igralcev, na
parketu pa sta ostala Kukoč in Divac, in tekme je bilo praktično konec.
Razumljivo jugoslovanska reprezentanca ni ravnodušna na dogajanje v domovini. Izjave posameznikov in trenerja Ivkoviča pa so izredno spodbudne, saj med njimi vlada velika sloga. Ivkovič je dejal: »Politični položaj v naši domovini ne bo vplival na našo igro niti na razploženje igralcev. Vsi sedaj mislijo samo na tekme, ki nas čakajo. Navsezadnje je šport tisto, kar te fante združuje in vsi iz serca želijo, da za svojo domovino osvojijo peti evropski naslov.«	»
ŠPANIJA - POLJSKA 73:67 (36:40)
ŠPANIJA: Villacampa 6, Antunez 7, Jofresa 3, Andreu 11, Cargol 13, Oren-ga 2, Martin 23, San Epifanio 8.
POLJSKA: Zelig 19, Zielinski 14, Krolik 3, Marcinkowski, Binkowski 3, Szczubial, Wojcik 7, Jechorek 4, Duda 14, Bacik, Torgowski 3.
SODNIKA: Burr (ZDA) in Gerrard (Angl.); PM: Španija 20:31, Poljska 7:8; PON: Krolik (39), Wojcik (40); 3 TOČ-
KE: Španija 1:5 (Villacampa 0:1, Jofresa 0:2, Cargol 0:1, San Epifanio 1:1), Poljska 4:19 (Zelig (1:8, Zielinski 0:3, Krolik 1:2, Binkovvski 1:2, VVojcik 1:3, Torgowski 0:1); GLEDALCEV: 1.500.
Španija je tudi proti skromni Poljski tvegala, da izgubi mesto v polfinalu. Rešil jo je v bistvu Martin (23 točk, 7:11 pri metu, 9:11 pri prostih metih in 14 odbitih žog). Španija je bila solidna le pod košema, a dokler je Poljski šel met, je nasprotniku de41ala velike preglavice (v 14' je na primer vodila z 32:21).
LESTVICA: Jugoslavija 6 točk, Španija 4, Poljska 2, Bolgarija 0.
SKUPINA B
GRČIJA - FRANCIJA 93:81 (42:32)
GRČIJA: Galis 39, Patavoukas 9, Vannakis 17, Kambouris, Milonas, Gasparis, Lipiridis 4, Andritsos, Fasso-ulas 16, Papadakos 8, Papadoupoulos.
FRANCIJA: Demory, Rigaudeau 18, Dacoury 16, Szanyel 8, Ostrowski 22,
SPORED
A SKUPINA
Danes, 27.6.
PROST DAN Petek, 28.6.
Za uvrstitev od 5. do 8. mesta 14.30: Poljska - ČSFR 16.30: Grčija - Bolgarija
Za uvrstitev od 1. do 4. mesta 18.30: Jugoslavija - Francija 20.45: Italija - Španija
Sobota, 29.6.
14.30: FINALE ZA 7. MESTO 16.30: FINALE ZA 5. MESTO 18.30: FINALE ZA 3. MESTO 20.45: FINALE ZA 1. MESTO
Occansey 12, Gadou, Courtinard 5, Adams.
SODNIKA: Zych (Pol.) in Steevens (Kan.); PM: Grčija 18:26, Francija 18:28; PON: Fassoulas (37), Vannakis (38); 3 TOČKE: Grčija 5:10 (Patavoukas 3:4, Vannakis 2:6), Francija 5:13 (Rigaudeau 2:4, Dacoury 2:6, Ostrovvski 1:2, . Adams 0:1); GLEDALCEV: 2.000.
Tudi fantastična igra Galisa ni popeljala Grkov v polfinale. Ekipo, ki je leta 1987 osvojila zlato in pred dvema letoma v Zagrebu srebro, so verjetno pogojevale hude polemike in nezadostna priprava (igralci so stavkali v znak protesta proti drugemu tujcu v domačem prvenstvu). Francijo bi Galis in tovariši morali premagati z vsaj 17 točkami razlike (ob istočsasnem uspehu Italije proti Franciji), kar pa jim ni uspelo.
ITALIJA - ČSFR	102:80 (59:40)
ITALIJA: Fantozzi 11, Gentile 2, Magnifico 20, Dell Agnello 12, Gracis 2, Brunamonti 5, Premier 5, Pittis 2, Riva 21, Pessina 8, Costa 8, Rusconi 6.
ČEŠKOSLOVAŠKA: Vyoral, Jezdik 16, Hruby, Michalik 16, Becka 9, Mic-halko 4, Okac 10, Svoboda 2, Krejci 10, Petruška, Svitek 13, Kamenik.
SODNIKA: Radič (Jug.) in Tačev (Bol.); PM: Italija 15:21, ČSFR 9:10; PON: nihče; 3 TOČKE: Italija 7:14 (Fantozzi 1:1, Magnifico 0:2, Dell Agnello 0:1, Brunamonti 1:1, Premier 1:2, Riva 4:7, ČSFR 1:10 (Vyoral 0:1, Jezdik 0:2, Hruby 0:1, Michalik 0:1, Becka 0:1, Svitek 1:3, Kamenik 0:1); GLEDALCEV: 12.000.
Po dveh srečanjih, v katerih so njeni navijači trepetali do zadnjih minut, je Italija včeraj le pokazala svoje pravo lice. Z druge strani pa treba povedati, da Češkoslovaška gotovo ni nasprotnik, ki bi jo lahko preveč zaskrbljal, čeprav je z njo imela neugodno tradi-
Stefano Rusconi
cijo (doma, leta 1969 v Neaplju in v Mestrah 10 let kasneje, je potegnila krajši konec). Poleg tega je pri »azzur-rih« popustila tudi napetost iz prejšnjih dni, zlasti po izidu tekme Grčija - Francija, ki jim je zagotavljal mesto v polfinalu, čeprav je bila zmaga obvezna, da so se izognili Jugoslaviji. Včeraj so se zlasti izkazali tisti, ki so doslej precej nihali. Omeniti gra predvsem Magnifica, ki je odlično začel (5:5), in Rivo, ki je tokrat blestel že v 1. polčasu (4 mete za tri točke). Tako o zmagovalcu ni moglo biti dvoma.
LESTVICA: Italija 6 točk, Francija 2 (količnik 1,069), Grčija 2 (količnik 1,009), Češkoslovaška 2 (količnik 0,009).
Dež »preti« britanski tradiciji
V Wimbledonu tudi v nedeljo?
LONDON — Bo na teniškem turnirju v VVimbledonu potrebno kršiti »sveto« pravilo, po katerem je nedelja za tekmovalce prosta? Tako vsaj kaže, če vemo, da je tudi v tretjem dnevu turnirja močno deževalo, tako da so do 20. ure odigrali le pet od sto predvidenih dvobojev, skupno pa jih morajo nadoknaditi že 148. Zvečer se je turnir nadaljeval še z nekaj dvoboji, v enem od teh je Italijana Furlana izločil Američan Rostagno.
Organizatorji ohranjajo angleško fleg-mo, a poznavalci menijo, da bo tak zaostanek težko nadoknaditi. Med drugim so tudi vremenske napovedi za prihodnje dni dokaj neugodne.
Včerajšnji rezultati:
ŽENSKE: Tauziat (Fr.) - Rajčrtova (ČSFR) 6:4, 7:5, Huber (Nem.) - Martinek (Nem.) 6:1, 6:2, Kijimuta (Jap.) - Paz (Arg.) 6:1, 6:3, Shriver (ZDA) - Leand (ZDA) 6:0, 7:5„ VVhitlinger (ZDA) - Maleeva (Bol.) 6:1, 6:3, Sabatini (Arg.) - Javier (VB) 6:4, 6:0, Zvereva (SZ) - Tessi (Arg.) 7:6, 6:4, Capriati (ZDA) - Sattford (ZDA) 6:0, 7:5, G. Femandez (ZDA) - Sukova (4:6, 6:1, 6:2.
MOŠKI: Reneberg (ZDA) - Čerkasov (SZ) 6:4, 6:3, 6:4, Rostagno (ZDA) - Furlan (It.) 6:0, 6:3, 6:4.
w Vprašanje lastništva kluba prerašča v politični spor
Se vedno težave pri Triestini
Vprašanje lastništva Triestine vse bolj prerašča v politično afero. Včeraj je tržaško vodstvo socialistične stranke po hitrem postopku sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so pokrajinski tajnik Perelli, deželni odbornik Carborre in tržaški podžupan in odbornik za šport De Gioia zavrnili namigovanja pokrajinskega tajnika krščanske demokracije Tripanija, da je v zadevo o prodaji Triestine novi skupini podjetnikov, ki naj bi nasledila predsedniku-mecenu De Riuju, tako ali drugače, vpleten tudi PSI, še zlasti pa Carbone.
Afero kaže obnoviti. Še pred koncem nogometnega prvenstva B lige, ko je že bilo jasno, da bo Triestina po falimentarni sezoni ponovno izpadla v nižjo ligo, sta znana tržaška politika, liberalec Tabacco in demokristjan Tri-pani napovedala, da si prizadevata dati Triestini novo vodstvo. Predsednik De Rie naj bi bil pripravljen odstopiti svoje delnice (sicer formalno last njegovega svaka Massimilianija) skupini zainteresiranih kupcev, ki pa vse doslej ostajajo dokaj skrivnostni. Zadevi je krajevni tisk namenil veliko pozornosti, zlasti je bila poudarjena vloga politikov. Kazalo je, da bo do
spremembne lastništva prišlo že v sredo po zadnjem prvenstvenem kolu, a naenkrat se je zataknilo. Izvedelo se je, da ima predsednik De Riu (ki je v preteklosti že prišel navzkriž s finančnimi stražniki) ogromen dolg (davkariji naj bi bil dolžen 60 milijard lir) in da so mu zasegli premoženje, tudi premoženjsko stanje društva pa naj ne bi bilo čisto jasno, tako da so vso zadevo vzeli v roke odvetniki, medtem pa je ostala Triestina dejansko brez vodstva in obstajala je resna nevarnost, da se ne bo mogla vpisati v tretjeligaško prvenstvo, če pa bi se vendar, ne bi mogla imeti konkurenčne ekipe. No, in čeprav po zadnjih vesteh kaže, da bo neka banka jamčila za vpis članske vrste, med navijači in opazovalci narašča skepsa, da se bo kupčija le srečno iztekla.
Na včerajšnji tiskovni konferenci PSI je bilo poudarjeno, da je poseg Tripanija in Tabacca že od vsega začetka dišal po politični operaciji v volilne namene, saj naj bi bilo po mnenju tržaških socialistov za takšne posle potrebno angažirati vse politične sile, da bi se izognili špekulacijam. Zdaj, pravijo pri PSI, ko je izid opera-
cije negotov in politični sij, ki naj bi ga ob morebitnem uspehu pridobila Tripani in Tabacco oziroma njuni stranki, vprašljiv, skušata omenjena politika vplesti v afero tudi druge. Zlasti Carbone je v svojem izvajanju podčrtal, da njegova stranka o pobudi sploh ni bila obveščena in pravzaprav o njej nič ne ve, zato pa ji tudi ni mogla metati polen pod noge. PSI bo poskusu »dua T-T« sledila, ne da bi se vmešavala in če bo prodaja Triestine uspela, bo to seveda zasluga tistih, ki so se zanjo zavzemali, a isti bodo morali tudi prevzeti nase vso odgovornost, če bo tržaški nogometni drugoli-gaš ostal brez kupcev. Šele takrat, ko bi se izkazalo, da so vse poti izčrpane, bi se PSI, sporazumno z ostalimi silami, zavzel za rešitev Triestine.
Pri vsem tem je dokaj grenko izzvenel zaskrbljen poseg De Gioie, ki je opozoril, da se končuje izgradnja novega stadiona za 60 milijard lir. Upravo objekta naj bi po začetnih dogovorih prevzela Triestina, Občina si tega zaradi velikih stroškov nikakor ne bi mogla privoščiti.
Kaj bo torej s stadionom, če bo Triestina propadla? (ak)
Juventus: Montezemolo odhaja vrača se Giampiero Boniperti
TURIN — Trener Gigi Maifredi ni edina žrtev katastrofalne Juventusove sezone. Včeraj je odstopil še podpredsednik in bivši glavni organizator nogometnega »mundiala« v Italiji Luca di Montezemolo, upravni odbor društva, ki mu je načeloval predsednik Giovanni Agnell, pa je na njegovo mesto za polnomočnega pooblaščenega upravitelja postavil nič manj kot bivšega predsednika Giampiera Boniperti-ja. Pri Juventusu so s tem obnovili par Trapattoni - Boniperti, ki je društvu v prejšnjih letih prinesel največ uspehov.
Rešila se je Cosenza
PESCARA — V dodatni tekmi za obstanek v nogometni B ligi je Cosenza po podaljških z 1:0 premagala Salernitano. Odločilni zadetek je v 96. minuti dosegel Marulla. Tekmo si je na nevtralnem igrišču v Pescari ogledalo okrog 18 tisoč gledalcev. Po tekmi je prišlo do razgre-dov med navijači in policisti. Ranjenih je 23 oseb, med temi 15 agentov.
Aktivna »borza« trenerjev
ASCOLI — Včeraj so nekateri drugoli-gaški klubi predstavili svoje nove trenerje. Ascoli treniral De Sisti, Brescio Romun Lucescu, Modeno pa Bersellini.
Doli le k Laziu
RIM — Nemški 26-letni fantazist Hamburga Thomas Doli bo tretji tujec Lazia. Do podpisa manjka le še nekaj detajlov, ki pa baje niso sporni.
Mladi Brazilci nadigrali SZ
LIZBONA — V prvem polfinalu svetovnega nogometnega prvenstva za igralce do 20. leta starosti je Brazilija s 3:0 (3:0) premagala Sovjetsko zvezo.
Olimpija za uvod proti Partizanu
BEOGRAD - Sestavili so koledar prihodnjega prvenstva v 1. jugoslovanski nogometni ligi. Pričenja se 3. avgusta. Olimpija bo v prvem kolu igrala v Beogradu proti Partizanu. Ostali pari 1. kola: Željezničar - Zemun, Vardar - C. zvzeda, Rijeka - Borac, Proleter - Hašk Gradan-ski, Osijek - Radnički, Zagreb - Vojvodina, Hajduk - Velež, Rad - Sarajevo.
Lancia v vodstvu
AUCKLAND (Nova Zelandija) — Na predetapi avtomobilskega rallyja po Novi Zelandiji, 7. preizkušnji svetovnega prvenstva pilotov, sta v vodstvi dve vozili lancia. To pa ima malo pomena, saj se prava dirka začne danes. Vrstni red: 1. Kankkunen (lancia), ki je 2 km dolgo krožno progo prevozil v 1'28"; 2. Auriol (lancia) 1’28"; 3. Alen (subaru) po 2"; 4. Carlsson (mazda) po 2".
Chelimo blizu rekorda
HENGELO — Na atletskem mitingu na Nizozemskem je Kenijec Chelimo v teku na 10 tisoč metrov s časom 27' 11" 18 postavil drugi doslej najboljši rezultat.
Na državnem finalu minivolleya v Cattolici
Borovke so se izkazale
Z državnega finala v Cattolici so se včeraj popoldne vrnile mlade odbojkarice Bora FriuIexport, ki so tam kot pokrajinske prvakinje branile barve Trsta. Letos je bila formula tega tekmovanja še posebej poudarjeno netekmovalnega značaja, vseeno pa lahko zapišemo, da so plave na neuradni lestvici v konkurenci kar 48 ekip delile končno 17. mesto, kar je vsekakor zanje zelo soliden rezultat, še posebej, če vemo, da so izgubile le eno tekmo.
Mlade borovke (letnik 1980), ki jih je na tem gostovanju spremljala njihova trenerka Betty Nacinovi, so (kot vse ekipe) odigrale šest tekem. Nasprotnike jim je določil žreb, sistem točkovanja pa je bil povsem neobičajen. Zmaga je veljala tri točke, neodločen izid 1:1 dve točki, poraz pa eno točko. Plave so za uvod izgubile proti Comu, nato so igrale neodločeno s Teramom, Milanom in Rimom, premagale pa so Alessandrio in Brescio. Zbrale so torej 13 točk.
Kot nam je povedala Nacinovijeva, so njene varovanke (Fjona Mezgec, Giulia Sadlovvski, Ivana Flego, Tjaša Rogelja) igrale solidno, čeprav bi zmogle pokazati " še več. Nekoliko jih je zmedel spremenjeni pravilnik, po katerem igralka na servisu ni smela napadati, obvezno pa je bilo sodelovanje vseh štirih igralk v igri, se pravi, da je po vsaki menjavi servisa ena počivala. Na pokrajinski ravni teh omejitčv ni bilo.
Borova odprava se je v času bivanja v Cattolici izvrstno imela. Igralo se je v
nedeljo in torek, ponedeljek pa je bil prost za pohajanje po mestu. Lepo vreme je omogočilo tudi sončenje in plavanje na bližjih plažah.
Mladinci Juventine končali s porazom
JUVENTINA - STELLA VERDE 0:3 (0:1)
JUVENTINA: Pavio (Rassu), Scirnone, Mažgon, Ambrosi, Subani, Trampuš, Gal-lo, Lorenzut, P. Gergolet, A. Gergolet, Paoletti.
Igralci združene ekipe najmlajših Juventine so sklenili letošnji deželni finale s porazom. Sicer je bila usoda Contino-vih varovancev znana že pred zadnjim kolom, saj so po pekočem porazu proti močni enajsterici Bannie že bili praktično izločeni iz boja za najvišje mesto. Vsekakor je že uvrstitev v finalni deželni del, v katerem je Juventina v petih tekmah dosegla eno zmago in en neodločen izid, velik uspeh.
Nedeljsko tekmo proti Stelli Verde iz Rivignana šo odigrali z dokajšnjo zamudo, pod naj hujšim soncem. Naši so nastopili v znatno okrnjeni postavi, zato so zlasti proti koncu srečanja popustili na vsej črti, ker niso mogli opraviti nobene menjave. V uvodnem delu tekme so sicer belo-rdeči večkrat prišli do strela, vendar so bili zaključki premalo odločni in učinkoviti. Nerazpoloženost domačih napadalcev in še zlasti branilcev so izkoristili gostje, ki so dali kar tri gole. (A.G.)
Jutri v olimpijskem naselju v Atenah
Uradna otvoritev sredozemskih iger
RIM — Jutri zvečer bo na stadionu Panathinaikon, v olimpijskem naselju v Atenah, uradna otvoritev 11. sredozemskih iger. Te igre naj bi bile prvotno služile Grčiji kot priprava za zgodovinsko izvedbo olimpijskih iger leta 1996, ki pa so jih dodelili Atlanti.
V Atenah bo nastopilo 18 držav (Albanija, Alžirija, Ciper, Egipt, Francija, Grčija, Italija, Jugoslavija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Monaco, Sirija, Španija, San Marino, Tunizija in Turčija), manifestacija pa bo trajala 14 dni.
Včeraj so tudi sklenili, da bodo sredozemske igre leta 1997 v Bariju.
NK BOR, ŠD BREG, ŠZ ZARJA, obveščajo, da so se začela vpisovanja v Borovo nogometno šolo za otroke letnikov od 1979 do 1985. Vpisovanja potekajo do 26. julija 1991 na sedežu društev ali telefonsko na številkah 226228 (Babuder), 228511 (Laurica), 228607 (Lavriha), 226602 (Metlika), 768891 (Tence), 226483 (Žagar).
JK ČUPA
poziva vse svoje člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeležijo Trofeje Sesljanskega zaliva Sesljan - Piran - Sesljan, ki ga organizira JK Čupa, in sicer v soboto, 29. t. m. z odhodom ob 22. uri. Vpisovanje na sedežu Čupe do 28. t.m. do 21. ure.
ŠZ GAJA
obvešča, da sprejema vpisovanja za odbojkarski turnir za mešane ekipe ter za nočni tek. Vpisovanje je možno vsak večer od 19.00 do 20.30 v športnem centru na Padričah, tel. 226115 do vključno 28. t. m.
SK BRDINA
priredi za ljubitelje smučanja štiridnevni izlet na ledenik Molltal (Avstrija). Izlet bo od 4. do 8. julija, informacije dobite pri blagajni na prazniku SK Brdine 28., 29. in 30. t. m. na Opčinah ali na tel. št. 212859, 226271, 299573.
PRIMOTOR KLUB
poziva vse člane, da se udeležijo sestanka za organizacijo društvenega praznika. Sestanek bo jutri, 28. t.m., ob
21.	uri v gostilni pri Studencu v Dolini-Vabljeni!
ZSSDI
obvešča, da bo danes, 27. t. m., ob 20. uri na stadionu 1. maj v Trstu seja namiznoteniške komisije.
TPK SIRENA -
SEKCIJA VVINDSURF organizira tečaj v dveh izmenah: od 8. do 13. julija in od 7. avgusta do 13-avgusta 91. Klub nudi tečajnikom vso opremo za tečaj. Vpisovanje najkasneje 8 dni pred začetkom tečaja. Vse informacije v popoldanskih urah na tel. 422696
ŠD ZARJA
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo jutri, 28. junija ob 20.30 v Bazoviškem domu s sledečim dnevnim redom: otvoritev, poročila, nagrajevanje najuspešnejših športnikov, razprava, volitve, razno.
ŠZJADRAN
obvešča, da je sedež na Opčinah, UL Ricreatorio 1, zaprt do 15. julija 1991.
Na rednem občnem zboru športnikov dolinske občine
Pri Bregu si sprašujejo vest
Športniki, ki se istovetijo s ŠD Breg, so imeli svoj občni zbor v torek. V dvoranici športnega središča dolinske občine se jih je v resnici zbralo zelo malo. Med razpravo, ki je bila izredno živahna, so sicer ugotovili, da je bilo na prejšnjem občnem zboru še nekaj članov manj, število pa na noben način ni zadovoljilo društvu najbolj privrženih. Pod udarom je bil v prvi vrsti način, s katerim je bil občni zbor sklican, in postavljeno je bilo celo vprašanje pravne veljavnosti občnega zbora, za katerega člani niso bili pravočasno obveščeni.
Predsednik Sergij Peloza je v svojem poročilu sicer omenil športne uspehe društva. Po 16 letih bo na primer Breg ponovno zastopan v 2. amaterski ligi, napredovali so tudi košarkarji in sploh so bili tekmovalni uspehi dobri tudi pri mladinskih nogometnih in odbojkarskih ekipah.
Športne delavce Brega pa žulijo prespektive, ki niso posebno rožnate.
Okoli trenutnega stanja v društvu in tudi občini se je sukala nenavadno dolga razprava, v katero so posegli številni člani. Po eni strani so ugotavljali, da je demografski padec črna točka, po drugi pa tudi dejstvo, da se otroci iz dolinske občine udejstvujejo športnih dejavnosti izven delokroga domačega društva in da je Breg kot zemljepisna enota celo podvržen vpadom konkurenčnih zamejskih športnih enot.
Zdravila, ki bi pozdravilo vse bolezni, o katerih je tekla beseda na občnem zboru, niso mogli odkriti. Začeli pa so ocenjevati tudi morebitne lastne krivde in iskati poti, ki bi privedle do ponovne rasti.
Večkrat je bilo na primer omenjeno, da deluje v okviru društva preveč športnih odsekov in da za vse ni dovolj človeškega materiala. Treba bi bilo zato izdelati stvaren načrt v skladu z danimi možnostmi. Načrt bi lahko vseboval tudi žrtve, če bi bilo do-
kazano, da določena ekipa nima pogojev za plodno delovanje.
V	nadaljevanju pa so bili vsi enotni, da približno 5200 prebivalcev dolinske občine in možnost izkoriščanja tudi miljske le ni tako slab »kapital«, da bi društvo z današnjimi odseki ne moglo shajati.
V	katerem grmu torej tiči zajec?
Na dan so morali priti tudi odnosi med odseki društva, ki niso za medsebojne obračune izkopali bojnih sekir, so si pa med letom pomagali po lastnih močeh, znanju in organiziranosti. Neposredno izražena prednost nogometu (zaradi katerega je Breg leta 1965 nastal) ni naletela na plodna tla in jasno je bila s tem v zvezi izražena potreba, da se kakovostna rast društva lahko začne prav z notranjo konkurenco, v kateri morajo odseki med seboj tekmovati po organiziranosti in kakovosti dela.
Vsekakor je bilo ugotovljeno, da je razkorak med vodstvom društva in starši otrok, ki naj bi bili kisik za vsako delovanje, ogromen. Brez logistične pomoči staršev, društvu ni mogoče organizirati kapilarnega poseganja po vseh vaseh občine in priliv novih moči je zato upadel.
Ker zgolj kritike na račun staršev ne morejo žaleči, je bilo ugotovljeno, da si je treba ponovno pridobiti zaupanje tistih, ki so morda bili celo aktivni člani Brega v prvih letih delovanja.
Taka strategija terja predvsem novih zamisli, ki so lahko prisotne samo z novimi ljudmi. Kot v drugih domačih stvarnostih, se tudi pri Bregu ljudje ne tarejo, da bi prišli v odbor.
Slabo pripravljene volitve novega odbora niso obrodile jasnih uspehov. Ker vrsta kandidatov ni bila o svojem statusu niti obveščena, je celo padel predlog, da volitve izvedejo čez teden ali dva. Bližnje upravne obveznosti pa so pripomogle, da so se člani le odločili za kompromisno rešitev. Prisotni kandidati so potrdili ali odrekli pripravljenost do dela v odboru, od drugih pa bodo odločitev prejeli v nekaj dneh.
Predsednica zborovanja Divna Sancin, ki je nekajkrat energično posegla z namenom, da bi občni zbor ostal na konstruktivni ravni, je sklicala za torek, 2. julij^ob 21. uri, prvo sejo odbora. Na tej seji bo izšla popolna slika moči in porazdeljene bodo tudi predvidene funkcije.
Slovenska atletinja CUS-a se vse bolj uveljavlja
Margaret Macchiut odlična tudi v absolutni kategoriji
Tudi v absolutni kategoriji (mladinke in članice) se mlada slovenska tekačica na ovirah Margaret Macchiut, ki brani barve tržaškega CUS, vse bolj uveljavlja.
Po odlični dvoranski sezoni, med katero je na mladinskem DP osvojila srebrno kolajno v teku na 60 m z ovirami (od zmagovalke sta jo ločila le dva centimetra!) in na četveroboju Italija, Jugoslavija, Nemčija, Sovjetska zveza oblekla dres državne reprezentance, je tudi v uvodu poletne požela nekaj res spodbudnih uspehov.
Med te uspehe nedvomno sodi nastop na državnem prvenstvu, ki je bil nedavno v Turinu. Komaj 16-letna Margaret se je s serijo osebnih rekordov (14"16 na kvalifikacijah in 14 "07 v polfinalu) dokopala do finala v teku na 100 m z ovirami in uvrstila na absolutnem sedmem mestu s časom 14"11.
Nekaj dni zatem je na društvenem B prvenstvu v Beneventu na omenjeni
razdalji celo zmagala (14"22), odlično pa je pretekla tudi svoj del štafete 4x100 m in odločilno prispevala k zmagi svojega društva.
Vsi ti uspehi uvrščajo Macchiutovo med najboljše v Italiji, kar je res izreden rezultat, če pomislimo, da med članicami nastopa šele od letos. Julij bo zanjo še posebej zahteven. Najprej se bo z reprezentanco »under 17« podala v Španijo na dvoboj s tamkajšnjimi vrstnicami. V Cesenaticu pa jo čaka nastop na mladinskem državnem prvenstvu, na katerem bo med favoritinjami za zmago, mogoče pa bo z reprezentanco nastopila še na »olimpijskih igrah za države evropske skupnosti« v Bruslju.
Glavni cilj atletinje je vsekakor sodelovanje na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo avgusta v Solunu. Norma znaša 14"00, torej manjka Mac-chiutovi le še nekaj stotink... (L.A.)
Na srečanju z vrstniki iz Češkoslovaške
Borovi atleti solidni
Prejšnji konec tedna je tržaški odbor 2000 organiziral že drugo leto zapored prireditev »Trst kliče Evropo«. Letošnjemu srečanju se je odzvala češkoslovaška vrsta, ki je poslala v Trst kakih 200 svojih športnikov, ki so se pomerili s tržaškimi vrstniki v dvanajstih športnih disciplinah: košarka, namizni tenis, rokomet, odbojka, sabljanje, judo, atletika, rugbi, tenis, streljanje s puško, smučanje na travi, motociklizem.
Na sobotnem šolskem prazniku na stadionu na Kolonji je nastopilo tudi nekaj predstavnikov Borovega atletskeha društva. Borovi atleti so imeli tako lepo priložnost, da preverijo svoje moči s športniki iz Češkoslovaške, ki imajo prav v
je za
Borovo vrsto na 80 m nastopil David Bogateč ter po zelo dobrem startu dosegel soliden čas 11'4, ki mu je prinesel kon-
atletiki izredno bogato tradicijo. Med kadeti (letnika '77 in '78)
čno 5. mesto. Doseženi čas obenem pomeni njegovo novo osebno znamko. Tu moramo povedati, da v Italiji kadeti tečejo še v telovadnih copatah, medtem ko na Češkoslovaškem začenjajo že zgodaj uporabljati šprinterice, kar se v teku še kako pozna.
Istega dna so nastopili naraščajniki (letniki '74, '75, '76). Borovci so se tokrat izkazali ter izboljšali vrsto osebnih znamk. Od vseh dosežkov gre omeniti predvsem zelo dober rezultat Marka Sestane v teku na 400 m, kjer je tudi zmagal. Pohvala gre tudi Federicu Gelfiju za dobro opravljen skok v daljino ter Borovi štafeti 4x100 m, ki je kljub popolnoma zgrešeni prvi predaji pristala na drugem mestu. Rezultati Borovih tekmovalcev:
KADETI - 80 m: 5. David Bogateč 11 "4; NARAŠČAJNIKI - 100 m: 5. Furio Pilan 12"3; 6. Andrej Gelfi 12 "3; 400 m: 1. Marko Sestan 56 "2; daljina: 5. Federico Gelfi 5,19 m; 4x100 m: 2. Bor 50 "L (B. Race)
Ob 35-letnici nepretrganega delovanja športnega društva Sovodnje
Štiridnevno slavje z raznimi turnirji
Cicibani Mladosti odpotovali na vsedržavni finale ANSPI
Cicibani Mladosti, ki se v teh dneh mudijo na državnem finalu ANSPI v Materi, so letos želi res veliko uspehov. V tržiški skupini so namreč brez poraza premočno osvojili prvenstvo. Pred odhodom v Matero je ekipo, odbornike, trenerja Frandoliča in predsednika ŠZ Mladosti sprejel na županstvu doberdobski župan Mario Lavrenčič (na sliki M. Čubeja), ki je pohvalil mlade nogometaše ter jim zaželel podobnih rezultatov v nadaljevanju športnega udejstvovanja.
iz planinskega sveta
8. Srečanje obmejnih planinskih društev
V nedeljo je bilo na planinah pod Višem nad Nevejskim sedlom 8. srečanje obmejnih planinskih društev. Prisotnih je bilo kakih sto članov planinskih društev iz Kopra, Ilirske Bistrice, Reke, Ljubljane in seveda iz Trsta. Slovensko planinsko društvo Trst je zastopalo nad trideset članov, devet pa jih je bilo iz mač-koljanske podružnice Zlata krona. Vsi so se zbrali že zjutraj na Nevejskem sedlu >n se napotili do koče Corsi pod Višem (1854 m), kjer jih je prisrčno sprejel oskrbnik Raimondo Sciarillo. Snežne razmere pa niso dovoljevale nadaljnje-9a vzpona na vrh gore. Po krajšem postanku so se udeleženci spustili v Jezer-sko dolino, kjer so jih čakali avtobusi, ki so jih pripeljali do bližnjega Rabeljskega jezera. Tu je bila osrednja svečanost, 8 pozdravi in nagovori predstavnikov Prisotnih planinskih društev. Za PD Pla-tak iz Reke je pozdravila predsednica Mirjana Legac, za Obalno društvo Koper tajnica Maruška Lenarčič, za Integral iz Ljubljane Zvonko Kosmač, za Ilirsko Bistrico Vojko Čeligoj in za SPDT, ki je srednje tudi organiziralo, tajnik Ervin Gombač. Vsi so poudarili, da se krog Prelezenih društev iz leta v leto širi. Po družabnosti so se udeleženci pozdravili z upanjem, da se ponovno zberejo na Prihodnjem srečanju, ki ga bo PD Platak Organiziralo na Tretjem Snježniku.
Izlet na Zajavor
SPDT prireja v nedeljo, 30. t.m., avtomobilski izlet na Zajavor (1815 m) v Beneški Sloveniji. Zbirališče bo pred sod-nijsko palačo na Trgu Ulpiano ob 6.15, odhod pa bo ob 6.30. Vpisovanje bo na kraju zbirališča. Drugo zbirališče pa je v Sesljanu pri trgovini Terčon ob 6.45. Izletniki se bodo z avtomobili popeljali do Tanameje, od koder bodo dosegli vrh Zajavorja v približno treh urah hoje. Za povratek v dolino bosta približno dve uri. Izlet vodi Franc Armani, ki nudi pojasnila v večernih urah na tel. štev. 51360.
Mladinski izlet na Pasubio
V soboto zjutraj 29. t.m. se bo skupina mladih članov SPDT podala na dvodnevni izlet na hrib Pasubio v bližini Trenta. Z vlakom se bodo popeljali do Schia pri Vicenzi, nato z avtobusom do vznožja hriba, ki je bil med prvo svetovno vojno prizorišče krvavih bitk. Prehodili bodo znamenito vojaško pot, ki šteje 52 predorov in postojank. Po prenočevanju v koči se bodo vrnili v dolino po slikoviti cesti Scarubbi, nato pa z vlakom v Trst, kamor bodo dospeli ob 22.15. Kdor bi se rad pridružil izletnikom, naj se javi po telefonu pri načelniku mladinskega odseka Robertu Devetaku (55180). (R.D.)
Pred dnevi se je v Sovodnjah zaključilo praznovanje ob 35-letnici nepretrganega delovanja domačega športnega društva Sovodnje. Odborniki so v sodelovanju z občinsko upravo priredili štiridnevno slavje, ki je sovpadalo z občinskim praznikom ob 40. obletnici obnovitve občinske uprave. V petek je bilo ekshibicijsko srečanje cicibanov Mladosti, ki so zatem odšli na državni finale ANSPI v Materi, in vrstniki iz Lečnika. V soboto in nedeljo pa sta bila turnirja v ženski odbojki in nogometu. V soboto dopoldan je bil na domačem balinišču še mednarodni turnir v balinanju.
Slovesno nagrajevanje je bilo v nedeljo zvečer. Udeležence turnirjev in goste je najprej pozdravil predsednik društva Marjan Tomšič, ki je orisal plodno 35-letno delovanje. Nato sta spregovorila še predsednik pokrajinskega odbora CONI Elvio Ferigo in predsednik ZSŠDI Marko Lutman, ki sta predsedniku Tomšiču izročila priložnostni priznanji. V imenu ŠD Juventine je nato Miloš Tabaj poudaril uspešno triletno sodelovanje na mladinskem področju med goriškimi slovenskimi društvi, ki gojijo nogomet. Slovesnosti se je udeležil tudi predstavnik pokrajinske odbojkarske zveze Maurizio Pete-ani.
Na slovesnosti so nagradili najboljšega strelca nogometnega turnirja. To je bil Marko Černigoj (3 zadetki). Za najboljšega igralca so proglasili Diega Imperato-reja (Lucinico), za najboljšega vratarja pa Sandija Gergoleta (Sovodnje).
Tekmovanja v balinanju za četverke se je udeležilo 12 ekip. V močni konkurenci so prvo mesto osvojili člani balinarskega kluba Partizan iz Renč. Drugo mesto je šlo predstavnikom Gradišča nad Prvačino, tretja je bila ekipa kluba Trata iz Škofje Loke, četrto mesto pa so odnesli balinarji iz Šiške pri Ljubljani. Sledijo Sovodnje 1, Nova Gorica, Danica z Vrha, Šempeter, Mak iz Štandreža, Solkan, Iskra iz Šempetra in Sovodnje 2.
NOGOMETNI TURNIR
POLFINALE
SOVODNJE - S. LORENZO 3:1 (0:1)
STRELCI: Modula, E. Sambo, Lavrenčič, Grillo (avtogol).
SOVODENJE: Mastroianni (Gergolet), Devetak, Tomšič, Grillo, Mrak, F. Sambo (E. Sambo), Lavrenčič, Fajt, Luisa, Agosto (Modula), Devetta.
JUVENTINA - LUCINICO	3:4 (0:1)
STRELCI: Černigoj (3 iz enajstmetrovke), Miclaucig (2), Tomizza in Pituelli.
JUVENTINA: Pascolat, Persolia, Ma-russi, Cingerli, Klanjšček, Černigoj, Pete-ani, Andaloro, Tabaj, Kerpan, Devetak.
FINALE ZA 1. MESTO LUCINICO - SOVODNJE	1:0 (0:0)
STRELEC: Imperatore.
SOVCTDENJE: Gergolet, Devetak, Tomšič, Hmeljak (E. Sambo), Grillo,
Mrak, F. Sambo, Fajt, Luiša, Agosto, Modula.
Srečanja za 3. mesto niso odigrali.
ODBOJKARSKI TURNIR
POLFINALE
SLOGA - ALTURA TS2:0 (15:12, 15:10) AGOREST - AUSA PAV CERVIGNANO 2:1 (5:15, 15:7, 15:7)
FINALE ZA 3. MESTO
AUSA PAV CERVIGNANO - ALTURA TS 2:0 (15:5, 15:5)
FINALE ZA 1. MESTO
AGOREST - SLOGA	2:1
(15:12, 12:15, 15:11)
SLOGA: Sossi, Marucelli, Milkovič, Miot, Fabrizi, Pertot, Starec, Vidali.
AGOREST: Zavadlav, Vižintin, Scozzi-ero, Marassi, Braini, Krašček, Orel, Luvi-sutti, Fajt, Fabi, Sošol.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Agorest, 2. Sloga, 3. Ausa Pav Cervignano, 4. Altura Trst.(mar)
Predsednik pokrajinskega odbora ZSŠDI Marko Lutman izroča predsedniku Sovodenj Marjanu Tomšiču priložnostno plaketo.	(Foto Čubej)
Finalna dvoboja v nogometu med Sovodenjami in Ločnikom in v odbojki med domačinkami Agoresta in Slogo. (Foto Čubej)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 27. junija 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Cossiga je zbornicama orisal svoje poglede na možnosti in obliko ustavne reforme
Martellijev podpis predsednikove poslanice takoj sprožil nov val polemik in ugibanj
Francesco Cossiga
RIM — Veliko pričakovanje, ki je vladalo za Cossigovo poslanico zbornicama, je včeraj skoraj v celoti zatemnil nepričakovan dogodek »tehničnega« značaja. Cossigov dokument je namreč sopodpisal podpredsednik vlade Martelli in ne Andreotti, kot je ustaljena praksa, ki pa so jo v preteklosti že nekajkrat kršili. Vsak dokument, ki ga predsednik republike nameni parlamentu mora odobriti in podpisati tudi vlada.
Cossigova obširna poslanica, dolga je 86 strani, vsebuje pregled zgodovinskih dogodkov, ki so privedli do podpisa italijanske ustave, izredni gospodarski, družbeni in kulturni razvoj, ki je sledil in ki danes dokazuje, da ustava potrebuje korenito reformo. Cossiga nato koledarsko prehodi vse reforme, do katerih je prišlo med osmo in deseto zakonodajno dobo, navaja predloge političnih strank, o katerih je razpravljal parlament, s posebnim po-
udatrkom pa omenja nove in stare razprave, ki se nanašajo na volilno reformo. Predsednik v zadnjem poglavju poslanice ugotavlja, da se bo ustavna reforma začela v trenutku, ko bo prišlo do reforme 138. člena ustave, to je člena, ki se nanaša prav na reformo. V poslanici pa so navedene tudi tri možnosti, po katerih bi bilo mogoče stopiti na pravo pot reforme: revizija ustave s strani parlamenta v skladu s členom 138; dodelitev ustavne oblasti poslanski zbornici in izvolitev prave ustavodajne skupščine. Cossiga opozarja, da so to samo predlogi in ne navodila, in da prepušča odločitev parlamentu oziroma suverenemu ljudstvu. Od parlamenta pa pričakuje predvsem poglobljeno, trezno razpravo, brez vsakršne polemike strankarskega značaja.
Toliko o poslanici, polemika, ki jo je sprožila odločitev, da jo sopodpiše Martelli, pa se šele dobro začenja. V
spremnem pismu je Cossiga sicer napisal, da »sta se za to odločila skupaj z Andreottijem, ker politična vsebina poslanice ne obvezuje vlade, podpis pa ima le pravni pečat«. Tudi Martelli trdi, da je njegov podpis povsem legitimen in v skladu z obstoječimi pravili. Politične stranke pa niso istega mnenja, razen Forlanija, ki meni, da gre za povsem korektno dejanje. Pec-chioli (DSL) meni, da gre za »relevanten dogodek, o katerem se bo morala vlada razjasniti«. La Malfa (PRI) trdi, da gre »za hud spodrsljaj, ki dokazuje, da obstajajo nesporazumi med Cossigo in Andreottijem«. La Malfa se sprašuje tudi, ali je v tej okoliščini res nujno, da se razprava o poslanici sploh začne. Demoproletarci ocenjujejo, da gre za hud politični dogodek, ki bo imel težke posledice. Misovci pa svetujejo, naj Cossiga odstopi, če so že njegovi odnosi z Andreottijem nevzdržni.
Uradno vabilo je izročil zunanji minister med obiskom v Tokiu
Kitajska vabi japonskega cesarja
Podjetja bodo morala ovrednotiti nepremičnine
TOKIO - Kitajski zunanji minister Qian Oichen, ki je v Tokiu na uradnem obisku, je včeraj uradno povabil na obisk na Kitajsko japonskega cesarja Akihita. Če bo Akihito sprejel vabilo, bo njegov prvi obisk japosnek-ga cesarja na Kitajskem.
»Kitajci bodo z zadovoljstvom spo-rejeli obisk japonskega cesarja prihodnje leto, saj bo to pomenilo velik dogodek v odnosih med državama,« je poudaril kitajski zunanji minister. To je že drugo uradno vabilo japonskemu cesarju, naj obišče Peking. Prvič je Akihita povabil kitajski vicepremier Wu Xueqian, ko se je udeležil slovesnosti ob cesarjevem ustoličenju.
Japonski cesarski par bo odpotoval septembra letos na prvi uradni obisk na tuje. V načrtu je potovanje na Tajko, v Malaizijo in Indonezijo.
Na sliki (Telefoto AP): srečanje zunanjih ministrov
RIM - Stranke vladne večine so se včeraj sestale in pooblastile vlado, da izda odlok o obveznem ovrednotenju nepremičnin za vsa podjetja. Tako je povedal včeraj na krajši tiskovni konferenci podtajnik v predsedstvu vlade Nino Cristofori. Po njegovih besedah finančno ministrstvo pripravlja zadevni odlok, ki bo objavljen predvidoma julija. Andreottijeva napoved, da bo ovrednotenje nepremičnin za podjetja obvezno, je prejšnji teden izzval negativno reakcijo na borzi.
Cristofori je tudi pojasnil, da se je vlada sprva odločila za prostovoljno ovrednotenje nepremičnin v prepričanju, da bodo podjetja ubrala to pot in da bo državna blagajna imela od tega zadosten finančni priliv. Ker pa so podjetja ubrala drugačno pot, je vlada sklenila, da bo ovrednotenje obvezno in včeraj je ta sklep podprla večina. O vsebini odloka pa Cristofori zaenkrat ni hotel povedati ničesar.
Minister za delo Marini pa je včeraj napovedal, da bo jutri preučil položaj delodajalcev in sindikatov pred začetkom pogajanj o ceni dela. Po ministrovem mnenju gospodarske poteze vlade ne bi smele vplivati na pogajanja. Dodal je tudi, da bo do 3. julija preučil stališča obeh strani in izrazil upanje, da bodo pogajanja pozitivno napredovala.
Od danes v Bariju izredni kongres PSI
BARI — Za izredni kongres PSI, ki se začne danes v Bariju, vlada veliko zanimanje, saj ima kongres izrecno politično težo. Tajnik stranke Craxi je izdelal dokument, v katerem posveča največjo pozornost institucionalnim reformam, in poznavalci so prepričani, da se bo prav okrog tega vprašanja razvila najbolj živahna razprava. Glede zbliževanja z Occhettovo DSL so socialisti že v preteklih dneh napovedali, da izredni kongres »ni kongres za DSL, pač,pa bodo na njem mogoče nakazali smernice za okrepitev vse levice.«
Tajnik DSL Occhetto je v intervjuju za RAI dejal, da »si od socialistov obeta predvsem korenit politični preobrat, kaj več pa ne pričakuje, saj se tudi stranka sama spopada z nekaterimi protislovnimi stališči«. Vsekakor pa Occhetto meni, da bi »morali socialisti sprememniti predvsem lastno politiko. Razumeti bi morali, da preobrat pomeni predvsem pravilna izbira sredstev in programov za alternativo. Z DSL in z levico na-splošno ni mogoče uporabljati iste strategije kot s KD,« meni Occhetto.
Tajnik KD Ferlani ni dal nobenih ocen, dejal pa je, da bo izrednemu kongresu posvetil največjo pozornost. »KD z velikim zanimanjem sledi razvoju odnosov med PSI in DSL; podpiram tudi težnjo ■ socialistov, da bi čimprej dosegli socialistično enotnost, vendar bo KD nadaljevala po isti poti kot doslej, ki daje prednost povezavi in sodelovanju z vsemi demokratičnimi silami,« je dejal Forlani.
Za bivšega socialističnega li-derja Mancinija pa se je Craxi nekoliko prenaglil. »Z irednim kongresom bi lahko počakal, kajti v tem političnem trenutku si ne moremo privoščiti improvizacij.«
V pouličnih spopadih umrli vsaj dve osebi
V Alžiriji spet napeto
ALŽIR — Po hudih torkovih izgredih, ki so v Alžiriji zahtevali najmanj dve smrtni žrtvi, čeprav nekateri govorijo o štirih in več, in kakih 30 ranjenih, se je včeraj stanje s posegom vojske skoraj popolnoma normaliziralo. Napetost v Alžiriji tli že vrsto let pod pepelom, vendar pa se je zelo poslabšalo pred približno mesecem dni, ko je prišlo do incidentov med vojsko in islamskimi integralisti Fronte za narodno rešitev. Za tem so se nemiri polegli, predvsem s posegom vlade, ki je obljubila vrsto konkretnih zakonskih ureditev, ki naj bi zajamčili večjo demokracijo v državi.
V noči na torek se je predvsem v središču alžirskega glavnega mesta in obmorskega centra Borj Al Kiffan stanje znatno poslabšalo, tako da je vlada odredila odhod tankovskih enot v žarišča napetosti. Francoski radio je nato poročal o daljših nočnih spopodih, po katerih sta, kot rečeno, umrli vsaj dve osebi. Iskra, ki je sprožila požar, je bila obnovitev »vojne napisov«, ki so jo v zadnjih dneh sprožili integralis-tični ekstremisti, ko so napadli vojake, ki so imeli nalogo, da spet postavijo državne simbole na javne stavbe.
Včeraj pa je bilo v središču Alžira v glavnem mirno, čeprav so mnogi tuji novinarji zabeležili premike daljše tankovske kolone proti integralistični četrti Bab El Oued. Ne poročajo o spopadih v tem predelu.
Vojska je medtem sporočila nekaj podatkov o spopadih v zadnjih dneh. V slednjih je bil ubit »človek, ki je pozival ljudstvo k oboroženem uporu in neki 15-letni mladoletnik«, o katerem ni bilo drugih podatkov.
Medtem še ni znano, kako se bo zaključila »vojna napisov«. Alžirija ima 1500 občin, od katerih jih je okoli 900 muslimansko integralisatičnih. Vojska pa ima ukaz, da z vseh občinskih stavb sname islamske napise in na njihovo mesto da uradne državne napise. Državi so namreč trn v peti napisi »Baladya Islamia« (islamska občina), ki lahko, po mnenju vlade, sproži verižno reakcijo upora.
Medtem je predsednik alžirske vlade Ghozali dejal, da so žarišča pod nadzorstvom vojske in da je celotna država pod popolno vladno kontrolo.
Po nekaterih podatkih integralistov pa so zadnji spopadi v Alžiriji zahtevali kar 19 smrtnih žrtev.
Vatikanska bilanca pasivna
VATIKAN — Po zaključku nenapovedanega zbora kardinalov, ki je trajal dva dni, je tiskovni urad Vatikana sporočil vest, da je državni obračun Vatikana v pasivu za skoraj sto milijard lir. Seji je ob prisotnosti državnega tajnika prisostvovalo deset kardinalov z vsega sveta, ki so pazljivo sledili gospodarskemu poročilu za lansko poslovno leto.
Sejo je vodil upravitelj vatikanskega javnega denarja kardinal Rosalio Cas-tillo Lara, ki je tudi obrazložil, kako so krili to pasivno bilanco. Največ denarja so dobili s prostovoljnimi prispevki (kakih 60 milijard lir), ostalo pa so krili z aktivnim obračunom iz lanskega leta, devet milijard pa iz nekega izrednega sklada.
Kardinali so na svoji »maratonski« seji še razpravljali o posodobitvi telefonskih in tehničnih zvez v Vatikanu ter o izsledkih škofevske konference, ki je bila v Vatikanu 8. in 9. aprila letos. Na tej so se zmenili o strategiji denarnih prispevkov Vatikanu z vsega sveta, ki jih nato Vatikan uporablja za vzdrževanje cerkvenih struktur po vsem svetu.
BTPP01/16
PETLETNE OBVEZNICE
•	Obveznice BTP s koriščenjem 1. junija 1991, zapadejo 1. junija 1996.
•	Obveznice dajejo letno 12% po-sticipiranih bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu, ki se nanaša na ceno ponudbe.
S Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. junija.
•	Obveznice se koristijo s 1. junijem 1991 in je zato treba ob vplačilu, 3. julija, doplačati dozorele obresti na kuponu,ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 28. junija
Minimalna cena dražbe % Letni donos na podlagi minimalne cene
Bruto %	Neto %
95,00	13,55	11,83
Cena, ki bo dosežena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena s tiskovnim sporočilom