ZA IZBOLJŠANJE LISTA GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Amerik!« ★ gtathje opozarjamo. d* praTočamo ofaoort aarotini* no. 8 tam nam boste mnogo prihranili pri opominih, — Ako it niste naročnik, poiljite en do. Ur sa dvomesečno poaknsnjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 No. 94. — Stev. 94. Matter September 21S, IMS it tha Put OffW* at New Ycrfa. N. Y. AH «f Caocrm *f March M 187». ADDRESS: 216 W. 18th 8T., NEW YORK NEW YORK, MONDAY, APRIL 24, 1939—PONEDELJEK, 24. APRILA, 1939 Volume XLV11. — Letnik XLVU. JUGOSLAVIJA SE BO ZVEZALA Z NEMČIJO IN ITALIJO — ----------K- --- Priprave za predsedniške volitve KNEZ PAVLE JE NASPROTOVAL STOJADINOVIČU, ODOBRAVA PA POLITIKO MIN. MARKOVIČA Grof Ciano in Cincar-Markovič sta končala svoje razgovore. — Jugoslavija bo z Madžarsko sklenila nenapadalno pogodbo. — Najbrže se bo odpovedala Balkanski antanti. RIM, Italija, 23. aprila. — Italijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano in jugoslovanski vnanji minister Aleksander Cincar-Markovič sta v nedeljo dopoldne skončala svoje razgovore, ki so i-meli za posledico, da se je Jugoslavija za korak približala osi Rim-Berlin. Kot pravi poročilo iz Benetk, je vse poteklo gladko in v teku enega meseca bo Jugoslavija sklenila nenapadalno pogodbo z Madžarsko ter najbrže popolnoma sprejela politiko osi Rim-Berlin. Grof Ciano se je takoj vrnil v Rim, Cincar-Mar-kovič pa je izid razgovorov sporočil v Beograd, nato pa se je odpeljal v Berlin. * Edina težkoča je se samo ta, da Madžarska zahteva posebne pravice za madžarsko manjšino v Banatu. Madžarska je pripravljena Jugoslaviji jamčiti njene meje, toda zahteva, da imajo Madžari v Jugoslaviji posebne pravice. Ker pa sedaj Jugoslavija urejuje vprašanje glede narodnostnih manjšin, je mogoče pričakovati, da ji ne bo težko zadostiti madžarskim željam. Ker se je kraljevi namestnik knez Pavle — kot pravi neko poročilo — odločil, da bo v kratkem obiskal Rim, je s tem pokazal, da se je sprijaznil z mislijo, da položi usodo Jugoslavije v naročje osi Ri m-Berlin. Ko je bivši vnanji minister dr. Milan Stojadinovič pričel s prjateljsko politiko do Italije, mu je knez Pavle nasprotoval. Sedaj pa knez Pavle politiko Cincar-Markoviča odobruje. Benetke, Italija, 24. aprila. — Ob koncu razgovorov med vnanjim ministrom grofom Cianom in jugoslovanskim vnanjim ministrom Cincar-Marko-vičem je bilo izdano uradno poročilo, ki med drugim pravi: Bilo je 8porazumljeno, da se poglobi zvesto sodelovanje, ki obstoji med obema državama ter med Jugoslavijo in Nemčijo na političnem, kakor tudi na gospodarskem polju za ohranitev miru in za izboljšanje stabilnosti v Podonavju." Z ozirom na odnošaje z Madžarsko pravi poročilo: "Oba vnanja ministra sta obravnavala položaj, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov in sta z zadovoljstvom uvidela, da je bila odprta pot za koristni sporazum med beograjsko in budimpeštansko vlado/* Politični krogi vsled tega domnevajo, da bosta Jugoslavija in Madžarska slednjič sklenili nenapadalno in prijateljsko pogodbo. Z ozirom na osvojitev Albanije pravi poročilo, da razgovori zopet potrdili posebno prisrčne od- ČEHI PROTI ZAVOJEVALCEM Ceho so pričeli s pasivnim odporom. — Se vedno upajo, da bo njihova država obnovlje- na. i.. so PRAGA, Češka, 2.*$. aprila. — Pasivni odpor, ki so se ga Cehi naučili v dolgih letih pod tujo vlado, je zapet pričel poganjati. na Češkem in Morav-skem. Cehi, ki so v dvajsetih letih iz razvalin stare Avstrije zgradili moderno državo, upajo tin novo osvobojen je, tudi za ceno nove svetovne vojne. Ko je nek češki stotnik izročil Nemcem največje vojažko skladišče, je ipripomuil: "Pazite, da bo vse na istem mestu, kadar se vrnemo." TežJko je 'bilo za Cehe izroditi Nemcem ves vojaški ana-I terijal, toda njihova jeza je 1)1 In združena s -ponosom. Bili so veseli, ko so se Nemci čudili izbornosti njihovega orožja. Nasprotno ipa so se sami čudi-'i nad .slabim nemškim orožjem v primeri s češkim. Cehi pa se čudijo, kako u Jjinhio se obnašajo nemški vojaki, toda navzlic veliki nemški propagand češko prebival strvo zelo malo občuje z nemškimi vojaki. Do ožjih stikov med ol»ema narodoma ne bo prišlo toliko časa, dokler il>odo Nemci, ki žive na Češkem iti Moravskem, imeli takorekoč skoro popolne eksteritorjalne pravice. Cehi se sicer jeze zaradi teh pravic, toda svoje jeze ne kažejo. Pa tudi odredbe proti Židom ne bodo zbližale Cehov in Nemcev, kaj* i Cehi niso niti najmanj nasprotni Židom. 4i Arizacija" dežele le |>oča-si naipreduje navzlic nemškemu pritisku in češki uradniki store vse, da pomagajo Židom, da morejo otovati iz dežele in odnesti s seboj kar največ svoje lastnine. Nemci zelo odvažajo les in s tem uničujejo dolgoletno delo 'pogozdovanja. Češko j»olje-deljstvo se vedno bolj adru-žuje z nemškim načrtom. Škodovim tovarnam v Phzmi je bilo naročeno, da prevzc-uiejo vsa naročila iz inozemstva, zlasti pa iz balkanskih držav. POGAJANJA MED SRBI IN HRVATI Hrvatje bodo smeli porabljati svoje davke. — V beograjskem kabinetu bo hrvatski finančni minister. nošaje, ki vladajo med Italijo in Jugoslavijo in prisrčnost, ki je po sklepu beograjske pogodbe zagotovila mir na Jadranu in spoštovanje medsebojnih interesov." BUKAREŠTA, Romunska, 23. aprila. — Politiki domnevajo, da bodo razgovori med italijanskim vnanjim ministrom grofom Cianom in jugoslovanskim vnanjim ministrom Cincar-Markovičem v Benetkah imeli za posledico, da bo Jugogslavija izstopila iz Balkanske antante. Ta pritisk osi Rim-Berlin je postal posebno močan, ko se je Italija polastila Albanije. Bukareski uradni krogi pravijo, da druge članice Balkanske antante zaradi tega ne bodo premeni le svoje politike, ker je že nekaj časa Jugoslavia ZAGREB, Jugoslavija, Co. aiprila. — Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in »dr. Vladimir Maček sta v svojih pogajanjih dosegla nekaj uspeha, toda bosta morala o mnogih viprašanjih še dalje razpravljati. Uradno poročilo samo omenja, da so (pogajanja vrše v pri jateljskem ozračju in da se Ik.>-do še nadaljevala. Cvetkovič je tudi pozval javnost, da ostane mirna, ker so problemi, ki jih je treba rešiti, največje važnosti. Cvetkovič je sprejel nasledil je Mačkove predloge: Davki, katere plačujejo lil vatje, bodo porabljeni za stroške Hrvatske. V "beograjskem kabinetu bo postavljen hrvatski finančni minister. Hrvatska bo imela svoje avtonomno ministrstvo in sicer vzgojno, notranje, ju>tična in finančno. Hrvatska je najbogatejši del Jugoslavije, ker ima največ industrije, vsled česar so finančne koncesije važne. Cvetkovič pa bo od dr. Mačka zahteval, da mu natančno pojasni in določi -poslovanje dveh finančnih ministrov, ka-' t era je predlagal. SI i šii t i je tudi govorica, da bo dr. Maček zahteval za Hrvatsko "povračilo'' namreč po-vračlio za škodo, katero je i-mela Hrvatska v dvajsetih letih .pod os red no vlado v Beogradu. V bližnji bodočnosti še ni mogoče pričakovati popolnega sporazuma, toda začasen sporazum bo v kratkem objavljen. BKOGRAD, Jugoslavija, 2.T aprila. — Dijaška društva se na skupni seji za zaprtimi vrati protestirala proti sodelovanju Jugoslavije z osjo Rim-Berlin. ADVERTISE IN "GLAS NAROUA" BALKANSKA ANTANTA JE _ V NEVARNOSTI Anglija hoče antanto u-trdit*. — Nemčija skuša postaviti nov balkanski blok. — Jugoslavija bo mogoče dobila Solun. SEVEROZAPADNE DRŽAVE SO PRECEJ NAKLONJENE WHEEL ER JU WASHINGTON. D. C., 22. aprila. — Sem je dospel Joe Wolf iz St .Paula, ki je bil dvanajst let član demokratskega narodnega odbora ter je leta 1932 in I 936 pridobil Minnesoto za Franklina D. Roosevelt. Časnikarjem je rekel, da se bodo vo-lilci severozapadnih držav zavzeli za senatorja Burtona K. Wheelerja iz Montane, ako predsednik Roosevelt ne bo hotel vtretje kandidirati. ja hodila svojo pot. Znano je, da je ob času, ko je bila članica antante, podpisala prijateljsko pogodbo z Italijo, ne da bi se prej o tem posvetovala z o-atalimi članicami antante. Poročilo, da je Jugoslavija pristopila k protiko-minterni pogodbi, je napravilo v Bukarešti globok utis. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 23. aprila. — Poročilo, ki je bilo objavljeno po razgovorih v Benetkah. je bilo v Budimpešti sprejeto z velikim zadovoljstvom, ker bo zadoščeno željam Italije, da pride do boljših odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko. LONDON, Anglija, 23. apr. — Romunski vnanji minister Grigori (Jafeneu je dospel v London na važen razgovor z angleškimi ministri. V dnevih pred Hitlerjevim govorom 28. ikprila, bo Anglija napela vse svoje diplomatske sile, tla prepreči, da bi Nemčija razbila Balkansko antanto. (iafeueu iskreno želi, da bi Anglija tu iproprečila. Pred svojim prihodom v London je imel Ga ten c u razgovore s poljskim vnanjim ministrom Josipom Beokom, s kanclerjem Hitlerjem in vnanjim ministron Joaehimoui von Rihlientropom v B«*rliiiu in ■/. belgijskem kra-Ijem Leopoldom v Bruslju. V Le Touquetu pa se je razgo-varjal z romunskim 'poslanikom /v Parizu Jurijem Tatares-eom. V tem bo Anglija najbrže i-mela zadnjo besedo tako v Londonu, kot v Bukarešti, kamor bo jutri prišla angleška trgovska in finančna komisija pod vodstvom sira Frederieka Leith-Ro-sa. Anglija bo Romunski najbrže dovolila deset milijonov dolarjev jiosojila in bo skušala ustvariti nevtralni blok 'balkanskih držav in dose či sporazum med Romunsko iu Bolgarsko ter Bolgarsko iv. Grško. Nemeija in Italija pa nasprotno vstvarjate nasprotni balkanski bhrk iz Jugoslavije, Bolgarske in Madžarske. Kot pravi list "Sunday Observer", sta Nemeija in Italija Jugoslaviji baje obljubili, tla bo od Grške ildbilu Solun, da bo i-mela izhod na Kgejsko morje. Angleški diplomati bodo od Gafenea tudi zahtevali, da pojasni sedanje oihiošaje med Romunsko in Poljsko, ker je nuj-no dosedanjo pogodbo, ki je bila sklenjena za morebitni napad proti Rusiji, treba preme-niti. LONDON, Anglija, 1IU. aprila. — Angleški ministri, pričakujoč, da 41 republikaueem zmago. S tem si bo republikanska stran-} ka naprtila največjo odgovor-1 nost v svoji zgodovini. Naša naloga bo. napraviti mir ter izpreiiieiiiti revščino v prosjte-riteto. Roosevelt ova adiuini-st racija bo dosegla svojevrsten rekord. Zgodovina se je bo >po minjala kot »*dine jidministracije, ki ni v dolgih osetuih le tih naklonila narodu niti žarka prosperitete. V soboto je bil v New Yor-ku veli'k banket Narodnega demokratskega kluba o priliki proslave Jefter*onoveg:i dne. Pi»hig generalnega jHištriega mojstra Karleya iu POŠKODBAMJE PODLEGE BRDGEPORT, Conn., 22. n-prila. — V torek je splezal v vrh GG čevljev visokega hrasta 33 letni fan usti delavec Kari Karlson iz Eastona ter začel kričati: — Ni res! Jaz nisem Hitlerjev špijon! Nato si je prerezal vrat in skočil. Med vejevjem se je u-jel, nakar so ga rešili in ga odpeljali v bolnišnico. Včeraj je podlegel poškodbam. Zdravniki so dognali, da je bil iz neznanega vzroka zblaznel. Špt-jonaštva in bil namreč nikdar osumi je ti. ŽENSKA, KI JE IZDALA DIL-L1NGERA. JE DOBILA NAGRADO LOS ANGELES, Cal., 22. aprila. — Joseph E. P. Dunn, bivši načelnik tukajšnjega zveznega preiskovalnega urada, je rekel danes, da je žeu»ka, ki je izdala zveznim oblastim zna-iu^a bandita Dfllingera, dobila pet tisoč dolarjev nagrade. Pred tremi leti je bila deportirana na Romunsko kot neza-željiva tujka. Piše se Ana Sage, znana je 1>ila po«l imeuoiiL "ženska v rdečem." ROOSEVELTA BODO POVA-BDJ V ANGLIJO M A NCH FKTER, A ngl i ja, 21. Aprila. — Tukajšnji dnevnik "Daily Dispatch" poroča, da bosta angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta )H>va-bila ameriškega predsednika Roosevelt a iu njegovo ženo, naj oblsčita Angglijo. Veliko vprašanje je, če se bo predsednik odzval »va-bilu. OBRAMBNI UKREPI ŠVICE Švicarski "Zvezni svet je pol jedel- odobril nov kredit 190 milijo skega tajnika Wallace-a je bi-,nov franJkov za potreln* naro-lo navztH-ih v»r odlkSuh demo- obrambi«. V zvezi s tem je 1. ojačenje kratov, med njimi tudi «lrža\-vii gi»neralni .pravilnik Jdhu J. Bennett, .ki je |>ozival stran- zvezni «*vet sklenil splošne obrambe, 2. iapopolui-tw letalstva in proletalske o- kine roditelje, naj očistijo | brambe, 3. gradnjo novih tnl-st ran ko necwtfli in kriminal-1 "jav» povečanje in izpopolnili elementov. — Če mi tega' nitev municijskih rezerv. 5. ne bomo storili, — je rekel, — bodo to delo volilci opravili. skrtii predlogu, tla je obnovljena 'predvojna vojaška tro-zveza, in ob obvezni vojaški gi upajo, da mi v kratkem do-službi. rezerv, izpopolnitev vojnega materiala in skrb za zadostne razmere ve, 6. ukrepe za varnost železniškega prometa, telefona in brzojava. V zvezi s teiu je vojaška ol>-last v Bernu objavila tudi poziv moškim in žen&k&m, naj so javijo za prostovoljno delovno službo. 13 VI RlBBF-KifT< Monday, April 24, 1939 8L0VEK® (fQQOSUSTT ffiULt mm M GjLAS NAJCODA » nq 99 fey CUMPANt (A OorponUoaJ frul Pie.* J. • at iboTt officer«: NSW YORK, ft. I. 46th Year 1MI)U> RVRRX DAT RROEPT SUNDAY« AND ^OLIDAIS AdmtiiMMt m imnnt h rrio teto vctjB Um » -......1L Za New York u calo leto .. $7 00 ... .... tS.f-0 leto .. f7.iW ......984M) & AlU A j H> fjk K rt liktA • •■•••ta M ••■••• H3C Za pul *eu ......... Ca iDOKMUfc m celo Se pol leta ......... -OL^A NARODA" UHAJA VAAKI DAN UVZEMll PRAZNIKOV NBDBLJ tN "ULAA NARODA". tli inter u m RTSRRT, NRW TOKI. N. V. "RLRPHONR: OMMB «—1M> VROČEKRVNI ŠPORTNIKI \ SMBZHA KOSA V STAJLEM KRAJU. i V Dobli pri Domžalah jo po kratki bolezni umrla '*. aprila Rizika Hlaitiik. Stara je hila šolo lot. V -tan-in krajn zapnsoa e>tro Mrs. l?4»-/i R««iicit-li, m pro»o z*:tano«ra [M»kovsko«ja mojstra in lastnika moderne lekarn*-, Mr. Felixa Rerrcteli. i V^i-iii sorodnikom izrekamo iijiM* ir-kriMio sozalje. Peter Krvav spopad v cerkvi. V Mexico City so jo vršila iH.^onioina i«?ra. Po mnonju večine gledalcev niso razsodniki prisodili zrnato resničnemu zmaifovalcii. Maščevali so s tem, da so zažgali glavno tribuno. GO IN AFL Na ipobudo predsednika Roosevelta so *>e začela pred te-dni podajanja med Lewisovhn Kongresom aa tndustrijalno or-K«nizaoijo in med Aroerižko delavsko federacijo. Posledica tel« jtottajanj naj bi bilo ust varjen jo enotnega ameriškega delav-»»kej^a tfibauja. Konferenca jo dospela na mrtvo točko. Niti I^ewis niti (Jroen nočeta dati nobenih koncesij. Zdi so kot da bi hotela reči: — Predsednikovi želji sya ugodila, poslala na konferenc o »doIe^arte, vara so pa sleherni, ki misli, da bo kaj h tegR. Konferenca je »bila odgodena, ker so morajo delavski voditolji ipeeati baje a »dosti važnejšimi vprašanji, med katerimi so jim zdi po>Ano važno, če naj Wagnerjeva postava o-stane ta'kMia, luvknsna je, ali če naj bo izprmionjona. Zihteve po i^premembi Wagnorjove |w>stave bi so znatno zmanjšale, če bi s»e konkutončni organizaciji med seboj s|>orazumeli. tedanja agitac ija za amendiranjo postave temelji na nešteto slučajih, tikajočih so delodajalcev, ki jih jo zajela borba med Lewittom in Groenom. izjalovljen je .pogajanj jo razočaralo |predseešen mirovni načrt. Nastanek svetovne vojne Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR -—1939——- POVESTI ZGODOVINA HUMOR GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE NAVODILA Diplomatske igre zadnjih tednov .nas v marsičem spominjajo na politične dogodke med loti l!XHi in 1914, ki so končali na zadnje s svetovnim požarom. Meti Anglijo in Xem-J** nastajala počasna, toda nezadržna odtujitev. Tedanje vodilno glavo angleško politike, Hardings. so dobro videli, kam meri politika viljemovske politiko Nemčije in so razglašali. da Anglija no bo tnpola nadvlado kakršnekoli narodnosti v Kv-ropi. . do konflikta. <'leinoneeaii je tedaj že tudi vedel, da je Francija za primer tega konflikta v zelo neugodnem položaju in da bodo Metliško čete preko Bel^i- istogai lota v Kevaln sestali Edvard in car Nikolaj, Hardings in Tzvol-ki. In razgovorov, ki so jih imeli in ki so v glavnem izražali rusko skrb glede liem- , „ , ške vojaške premoči in anglo- itt vdrle na Irancosko ozemlie, • » • . , .. , " » , , . .. . \ s ko .skrb glede .silnega oboroze- kakor je razvidno ,z nekega; vanjjl NVllu..ijfl m) |Wirjl v po roe i la O razgovoru, k, sta ga TI;mlij^ sk, , (Ja ,bo . imela z anglesnim kraljem lota :~|iri,illl:i 190« v Marijinih Lažnih. V« "JJ;h dol jo torej tudi že za povod. \' Miboti^ki okolici -o mladina oklepa čn Inega volikonoč-noga običaja. Na veliki pono-;doljok zjutraj obiskujejo fan-, t j«' deklta ter jih poškropijo z i vodo. dekleta pti izmed teh si-— Jeer neprijetnih obiskovalcev darujejo > cvetjem, ono, ki so jim všeč. Prt tem volikonoč- nem obisku ^c* večkrat srečajo z. Dardanelle. Prod tem se-(tokino- ' - % i-- i-i ' - i . i * , . . 1 1 , _ , i |e Anglija gntdila ze deset let. vod so j<» imenoval liolgtjn. ' Xa neko vprašanje, kaj l»i na " pravila Anglija v primeru nem- ' škega vdora v Belgijo. -ii Nemčija pa se po izjavah ni jO rev odgrivoril: "To bi v An-dala preplašiti. Tako je zače-(gliji izzvalo veliko razbiirenje.' la Anglija s politiko obkrožo- i Veliko razburjenje v Angliji je vanja rajha. ki se ji j«* oostavilibilo že tedaj utemeljitev za nujna čelo »sam kralj Edvard Vil. j daljnosežnejše angleško akcije. Kakor potuje danes sir llud-j Pariškemu "tigru" pa o-toval -od a j kralj .Edvard VIL. po evropskih kopališčih in drugih krajih. 7A a j je bil v španski Cartageni. kier se i«' poga-! jal s kraljem Alfonzom XIT. po tem ga vidimo v Oaeti, kjer je stopil v *tik s kraljem Viktorjem Emanuel o u i, na zadnje je odšel v Koval. Najmanj enkrat na leto je obiskal Pariz in neniški konservativni ti>k jo pisal o teb obiskih: 4*Ež, ki je že dolgo predvideval, da bo an-gleško-noiniško Oboroževanje na morju prej ali -slej dovedlo Iz Jugoslavije. (<2epni lat me je olajšal za 24,000 din." tako trdovratno .zatrjuje zloglasni vlomilec Ojuro Pajčin, lo seveda profiočasno in prevor previdno. Želel si j»* >knijne j ki ga je uetlavno prijela za-posp«^šitve vseh priprav. "Ne.grobška jiolicija. Xa vos'ti ima Trafalgar, temveč nepomemb-'več vlomov, od katerih jo bil naj izdatnejši vlom v blagajno zagrebške železnicarske kon-ziimne zadruge, kjer je v druž- no mala bitka pri Waterliijn je Nap<.loonu zlomila hrbtenico.'* S tem izrekom, ki je izražal na- ziranje. da vojne ne odloča- i I »i še d veli drugih pajdašev od-jo v. vojnimi hrodovji. jo skušal angleško vodilno kroge pripraviti za uvedbo t-fplošno vojaške dolžnosti in pripravo velike eksfpcdicijsko armado. Njo govo priganjanjo za nv^'dbo splošne vojliške obveznosti je v Angliji tedaj naletelo na isto pridržke kakor danes, čeprav jo pariški 44Matin" pisal že 1. 11KJ5: "Anglija je za izkrcanje v Šlesvikndlolištajnn in za za-soo prekopa cesarja Viljema obljubila pomožni zbor 100,000 v • • moz. Proti koncu avgusta lfKW, jo kralj Edvard v Marijinih Lažnih dobil še on obisk Obiskal ga je runki minister Tzvolski, ki se je nekoliko dni pozneje z baronom Aohrentbolain razgo- Knjige Družbe sv* Mohorja SEST KNJIG Koledar za leto 1939 Zgodovina slovenskega naroda Spisal DR. JOS. MAL Življenje svetnikov Slovenske večernice POVEST—"IZUM" Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl 5. Čuda narave Spisala MARUA AHAClC 6. Ura češčenja VSEH SEST KNJIG za $1.35 Naročite pri: KNJIGARNA "GLAS NARQOA" 2X6 WESI 18th STREET NEW TOBK, N. 7. 1. 2. 3. 4. nesel s<).000 din. Vlom jo tro-jiea priznala in |»o »pričevanju onih dveh pajdašev je bil glavni iniciator vloma Pajčin, medtem ko le ta i rdi. da je samo strašil. Na vprašanje koliko je odpadlo nanj pri delitvi, jo povedal, da je dobil 24.000 din. Seveda je policijo zanimalo tn-di, kje je ta denar. Xa to vprašanje pa je Pajčin odgovoril z daljšo zgodbo. Pripovedoval je. kako ro je vozil z železnico v Njogifš, in ko je med vožnjo nekoliko zadremal, ga jo neznani žepni tat olajšal za vos izkupiček posrečenega vloma. Kljub ironičnemu posmehu nadzornika, ki ga je zasliševal, je Pajčin trdovratno vztrajal pri jsvoji trditvi, da jo postal žrtev žepa rja. Seveda mu f>o-lieija toga no verjame, ampak upravičeno sumi, da je Pajčin denar skril na pripravnem kraju, da se ga poslnži, ko bo odsedel kazen. Strašno dejanje bolnega inženirja. V bolnišnico v Karlovcu so pripeljali hudo ranjena dva mlada človeka in sicer gozdarskega inženirja Teodorja Bndi-i-avljeviča iti učiteljico Danico Kranjčevi*1. Inženir, ki je bil ustreljen v sence, je kmalu izdihnil. (medtem ko bo učiteljica, ki so jo zadelo tri krogle, ostala pri življenju, ako ne nastopijo kafcšno izredno komplikacije. Učiteljica je povedala, da jo zjutraj prinesla ca j v sobo, kjer jo že več dni ležal Bndisavljevič zaradi hudo gripo. Takoj, ko je stopila v sobo, je potegnil izpod odeje revolver in brez vsajte besede izstrelil naDjo tri strele. Ko je padla na tla, je nastavil revolver sebi na senoe in sprožil. ci in pride pirov in pretepov, nje tekmecev se je v vasi Žod-niku krvavo končalo v cerkvi' prod oltarjem. Xek;ij fantov je po spopadu na vasi prod svojimi nasprotniki prib<-žalo v cerkev meneč, da l)odo tam na varnem. Nasprotniki pa -o vdrli za njimi in po cerkvi s«» precej čas« lavili okrog kloni in oltarjev, napi^sh'd pa j«' neki fant svojega nasprotnika hudo ranil /. nožem pred glavnim oltarjem. Življenje je vendarle lepo. V So i n boni rta .-i hotela končati življenje dva mlada zaljubi jonca. Odšla sta na železniško progo, pa sta pu>tilu mimo dva vlaka, ker nista imela poguma, da bi legla na tračnici*. -Šele pred prihodom tretjega vlaka je fant pregovoril dekleta, »la sta legla skupaj na železniški tir. Strojevodja ju je pa prav«»čnln. 1C0 $ 4.7» ....................I »in. 'j-lfi f r-1— ....................Din. 1000 $41— ...........Din. UOOu V Italijo: Ur Lir 100 200 Za $ 0.30 J •••••••••• $ ~ ....................Uh ftoO 9 57.— ....................lir 1000 $112.00 ....................Ur 2000 $1«7 — ....................Lir 9000 KER HE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE GENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za «t«rmj nm jik ali link. NUJNA NAKAZILA ftinfO PO GABP4 UERfR 1A PRISTOJBINO $L— SLO VEN1C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) UC W. lttfc W, NEW YORK wm I -V .. ^ ^ fixc * tt Wv i± Ne*»oljskega popoldni' je sre eaJ zupiirk na vasi lahkoživ oka, ki je veliko It-žavo kolo vrat i I prot i ietto doma. — Vem, da jo imam. Toila. ko se j£a prav i| »oš I eno ualezem, se iri-li hmlilrti, niti /.ene tie bo jim. Xo, ker smo že bas pri p:-jaei.ipa se eno o tem. Zilaj inui jo v v-akom solnu mize, da ^ost lahko sede in mu ni treba stati kakor kruviei ipri jaslih. Pa tudi ob bari so >toli, kamor lahko človek -ode za silo ill |K)tfel>0. Rojaku, ki je pri bari vedno stoje pil, -o rekli, naj sodo. — Kak, tistega pa ne, — je protestiral. — Sedel pa že ne bom. Kajti ee so £a stoje na pijem, ti lažje sedem kot pa vstanem, ee bi so ^a sih|«> uapil. No, naj bo se ona za navi žek. Hitler in Mussolini se .siro-konstita, doslej pa nista se na nikogar naletela, ki bi se jima i*doe 110 zaper-tavil. Neslavno sem eital znaeilno zi^o<>bieo, eije **jnnafc'* jo na las slišen Hitlerju ali Mussa-liniju. V majhen salon v mestu Moorehead, Minnesota, je stopilo eloveeo, zvrnilo zapored o ma tri koza reke ženijo in za eelo zatrjevati, da ga ni v Min ne>oti in North l>akoti elove ka, ki bi «11111 110 bil kos. Še dva je izpil in trdil, da lahko 4bije slehernega v Minnesoti, North Da kot i in South Dakoti... Se enega, ipa jo žarel pretiti naj moenojšim moškim v Minnesoti, North Dakoti, South Dakoti in Wyoming!!. — Ja, — je otolažil zdravnik, — bom pa tnkajlo zapisal, naj te |>o-šljojo v prvi strelni jarok, da l»oš bolj od blimi gleilal. Prijatelj Pogorele mi poroča, da ni nie kaj zadovoljen s s svojim zdravjem. Bo že, Matija, bo že! Življenje Notranj-eev ima globoko korenine, k: dobro uspevajo, posebno ee srkajo svojo moe iz lepe in z« 1 rave* minnosotske zemlje. Iz Miami Beaeh, Fla., mi pi -še prijatelj Ivan Zupan, ured-nrk Glasila K. S. K. J.: — Pozdrav iz rajsko Flori de, dežele palm iu oranž. Pridi setn na oddih, z oranžnim ■sokom in Pabstom se bova krepila in ribarila. Nahajam se tukaj za en mesee na odihu in si-eer »prvie v petiiidvtgsetih letih mojega tlela v urtnlništvu. Blagor Ti, Ivan! Žal mi je kor «e tvojemu vabilu ne mo rem odvzati. Vzrok Ti je menda znan. Čestitam ti pa, ker si dosegel rekord. Po mojem mnenju si Ti prvi in e s\*a šh po 1'oljaiiski c«»st i. Majhna sem l ila še takrat in težko sem konten la v prevelikih cokljah. »e preplavljalo cesto, se bleščalo / okepskih Šip in ni lilo v vračne obraze ljudem, kot da hoče prodreti prav v sredo njihovih žalostnih *rc. Toda srca ljudi so ostala za-nrta. Xe nce in ne skrivnost-losladki čar velikega tedna se jih ni dojmil. Raj so bili tisi i dnevi v-d en sam veliki petek za vse. Veliki petek brez upanja na veliko soboto. V doljrih procesijah so se drenjali pred prodajalnami in čakali na mleko, kinh. morda na |H*ščieo slabega koruznega z d roba — otroci, ki ni bilo nič otročjega n« njih, starci imlade /one, bet m-i in j>ohabljenci in v-i so imeli sovraštvo v oeeii. Drug drugega je sovrnžiT in mu bil nevoščljiv wwfa, živil, na katere so čakali iti morda še zraka, ki >o ga dihali. Vsa plemenita čustva so bila mrtva takrat. Tudi mama j«' bila namenjena v aprovizaci jo. Dvakrat že ho ji moko prav »>red nosom pobrali. Zdaj je nismo inteli doma niti praha več. Co Ho še danes čakala zastonj, ne bomo imeli večerje. Tiho sva V •žalo-tne mirili zatopljeni. Meni j«' neprestano .priha»al v misel mlin, ki sem ga videla priMl leti nekoč. Vse okrog so bile tmlrte vreče )>ele nvoke. Oh, da bi bila zdaj tam, (Milno krilo moke bt »i nagrabila. Tedaj pa se je mama nenadoma ustavila. Na tleh. tira v oh robu tlaka je ležal majhen čeveljček. Pobrala ga j«'. V »iI je ličen otroški čeveljček iz tankega msn ja z rdeeo pent I ji ro na knpiei. **Joj. kako je lep!" sen i vzkliknila navdušeno in pogled mi je nehote ušel na moje nerodne, surovo zbite eoklje. *41 je kdo ga jo i»«jrt*bil ?" je bilo mami težko. "Majhen o-tročiček je mora! hiti. In čeveljček je še -skoraj nov. Morda mu jih je prav za praznike podaril kak stric. In zdaj ga je izgubil 'Bogve, kje joka zdaj, sirotck in njegova mamica je žalostna." Kar videla sem v duhu ubogega otroka, kako joka za iz-uulbljenim čeveljčkom. In sko-•raj za vpila sem: 4*«Maima, čeveljček mora dobiti nazaj. Mora ga dohiti!" "Seveda." se je mama nasmehnila. 44ko bi le vedeli, čigar jo. Kdo ga je izgubil? Majhnih otrok je veliko v našem in«vtfu." kova mama najhitreje zvedela, kje je čeveljček." Šli Kva v uredništvo. Varno, kot da je živo bitje, sem nesla čeveljček. Po širokih stopnicah sva upeji v prvo nadstropje. Ook. cok. so šklepetale najine eoklje. Na zavinku stopnic nama je prišel nasproti mož, precej mlad in visok, ogrnjen v pelerino in > klobukom pomaknjenim na tilnik. Pozdravil je mamo in se prijazno Kmehljaje sklonil nad menoj. 41 Kaj pa neseš tako dragocenega, da se tako sveto držiš?" Mama mu je povedala zgodbo o čeveljčku. Pozorno io je poslušal. Potem i ga položil na dlan in kot sam sebi rekel: "Čeveljček, kako majhen in ljubek si in kako čudovito leno je materino srce. V prahu si ležal kdo ve kako dolgo. Mnogo jih je Šlo mimo tebe, marsikdo te je gotovo videl, celo brcnil te je gotovo kdo. Potem pit je prišla inati in te pobrala. Ona edina se je spomnila otroka, ki nekje nebogljen in nesrečen joka za teboj." Vrnil mi je čeveljček in iztegnil roko »»roti mami: 44Punčka, poklekni pred njo. Kajti mati zasluži to. Mati je najsvetejše bitje na zemlji. Majhna m še, dolga je še tvoja |m;1 >kozi življenje. Mnogo prijateljev boš morda srečala. Tt.da zlatega materinega srca ne boš več luišla drugega." Vlažno so mu bhvtele oči ko se je sklonil nad menoj in nte |jogladil |io laseh. Nato se je urno okrenil in šel. Brez besed sva strmeli za njim. »Ko j«* zamrl zadnji odmev njegovih korakov, sem vipraišala mamo: 44Kdo je bil ta gospod, »ki je tako lepo govoril"? ".Ivan Cankar, pisatelj in pesnik. Ko pojdeš v šolo, ga ooš bolj.* -spoznala. Njegova mama je že umrla. Zelo rad jo je imel. Mnogo lepega je napisal o njej." 44Kako Icjmi je govoril — tako lepo . . . oj. mamica . . ." (Sama nisem vedela kdaj in zakaj sem jokala. • • * Dolino je že, odkar se j«' to zgodilo. Naš veliki Cankar že davno spi ipod nišo, toda vsak veliki teden se nehote spotn-nim tega dogodka, ki je poleg spomina na tiste .težke dni, kot svetel, dragocen kristal, neizbrisen v iiH>jein srcu. i ljudski značaj Država A Uhan i ja je ustvaritev mednarodne politike in v 27 letih svojega qbstoja še ni dobila trdne oblike, ki -voljevala zaključeno sodijo o njej. Njene zunanje meje dol- na primer v moderni Turčiji. (,'e je Tirala (preteiino mu-slinupisko mesto, »sta Skader in Drač katoliška. Albanski ever j«* katoliški ta j«* bila še pred kratkim običaj iu -še danes ni popolnoma1 . * i-..... i-.....n" . . ,, ,. __ .; / . .pred lurki, a oocuiih* rodbine izt robljcua. < Jo.-toljubnu-i do| . ... . dhljfiia. toljuhiu*sl dol . ... ,r , ... ... so >eveda |>ol|irrile. I :i K« * tujcev in zelja do -neodvisno- - ,, - , ,■ ,. . , . . . lie rodbina k rah; t /o«;i mush st» na>pr<»tt državi t»»r u temin- , . • , ,, ' . .... ■ .manska. eepra\ ie nje pleni«' oblastem sta nadaUnia znaka* , . " J J uiatisko, katoli-kii \ Arbamji ■ n Ako Vas zanima les-nT 'P° čtivo, naročite «i Slovensko - Ameri-kanski Koledar za w leto 1939. . >. i i « _ ■ . - i . . „. . iUMi>|->n<(, i\iii'Mi^i\u » rn.iiM i go mso bile določene, državno gorskega ljudstva, ki zivt m* • . . aHBHHHMBHMMBHWHaMHi ... , . * , . * , . Me v o>talein želu razsir|en der-i ozemlje se ne krije z narodnim v patriarhalnih razmerah 111 - , ,, , , - ,- -, i. Xr - . . . . .... viski red l?ekla>ev, ki pridi-' . . . ozemljem. „\a jugu zi vi nmo- pniuMivneje nego prebivaln ■ . , , - ... . iv<* n h-i Hi zvezjmo tlane.s z no- rs i » . i . . • . * .. .nuj«* .nekakšno zraltl ian«» mu-li- J ... .. .. . go <^rkov, .na fsevern, okrog mest ter ravnine <►!» olia i. . . beno pusto ovseino. Marsikaj NAJVEČJA ANGLEŠKA MATIČNA LADJA iProšli teden srj stplovili v Angliji največjo matično ladjo angleške vojne mornarice 44Tl-ln>Jtrions." Za ikumico je bila ladv Hendersonova. soproga admirala JTender.sona. I^ulja odriva 2.°> tišin* ion vode in bo imela lfiOO mož posadke. Na krovu bo lahko vozila 70 letal. KJE JE NAJBOLJ POCENI. Ija. V Ameriki živi mnogo Al- ?",J . T J, Drač. irlavn.. oriManišč,- Al bancev. in sicer v precejšnjem!^»»»»'Jonsi P"; »vul- ^anijl% j,. ,Iikovii knij. y v,!;. ii.^. -i i. »» "t"' okrog stir- , • • • ...... n|agr stanju. .N pliove na-elbi r. .... ... .. kuni i»i iMam^kimi napr.-ivaiui ne dobimo tudi v Italiji. \T, i""'™"*' in živim prometom. Tu je t„ pustolovce im». Marsikaj •*jH*ga. -larimskega iu značilne-je v Albaniji ohranilo. Avto je naročil, da bi ga odpeljal v smrt. ||I«',I||||H|||I»,|1||||--mil*1l,|IU»l|l|lM,,|ili||||||M' pGLAS NARODA" ^pošiljamo v staro domovino. Kdor ga Koče naročiti za tvoje r sorodnike ali prijate-j Ije, to lahko stori. — f Naročnina za stari \ kraj stane $7. — V \ Itali jo lista ne poši- 4'e smemo verjeti nekemu angleškemu li>tu, je življenje najbolj poceni na otoku Rodri-guezu v lndij>kem oceanu. To je firecej daleč od nas in ta o-tok sploh ni ob |K>ti, |xi kateri vozijo paniiki. I>«ži vzhodno od Madagaskarja in sicer š«» dalje od potoka Mauritius. O-tok pripada Angliji in ima o-krog H.tMMI prebivalcev. Na tem otoku r»e živr izredno |*oeeni. O.seiočhtn^ka ro> jf* in niu^ni txrfraiil preminili dDf> w|»rtlM, lU£tl) bmiJ Uutdjeui mol In mojih rok V a. John Hi Atpjrm da «te tali Sme Mtar Ml «2 m. inHt t V>oiMBl*h v ai»wn». i'li—'hita hvala tam. ki ao darovali vene* in aa tvet« mawf>. Hvala Hwnwioiuraii »utaiMw*a>«i Podporaaaiu druatvu aa točno lipli-Aaa« |.*l|Mira ter druAtvu <»rpl" it t. 00, J. 8. K. J, čig»r flu Jc hit. Kva ta vmm. ki w> «a ga ubiakall <>h urtvaikna odru In gm «t»renlU lalujo« < tata U : ANA, Mpreca; LVCUA, ANA. BtAJKV. Wen; OliA Is FRANK, abwvt. aprila. 18». N. J., V ZALOGI IMAMO NOVF. PR KOLE DNE ZEMTJE-VIBE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene po: leg mest tudi .večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25e Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str.t seznam vetjih mest a številom prebivalcev. Stane 50o SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York d__, 0 . , iiiianstvo in n- iiiik»i;m™' l?^"1""^ ^ ,k ^ lMMM,l»r C, priselili v zamtščena ozem- J<1 P1^ \ ^"J'1! ,,t,.h s,ilMM dobro razumejo. Ija. V Ameriki živi mnogo Al>"JVw'J' kri,J v kl hiinw 1 ne oooimo inke>ga časa, kakor obvladujejo rodu izrazit znak albanske- zbira vse. kar ima opravka >'grajske zgradbe oziroma raz ga ljudskega značaja in j«* vo-1politiko, literaturo in vojaško'valine tudi Skade. Leš. Berat. eati na jhhiioč. Zairorelca dila pri »gork^kib rmlovib do ter civilno oblastjo. Toda žen- Krujo, ki je tipično < red nje ve- -Ce pr:i voča sno potegnili iz vo-lirevladtjvanja plemenske nti^li ska ali dekle ko mesto itd. V»cknko pa jej de in odpeljali na |H»liei jo. kjer ter življenja po načinu starelta sami v javni lokal. Nazira- Albanija de/ela. ki fevdalne države. Krvna osve-'tija st» v mnivdčeni strožja nego iiMMlernizirala in je potovanje j zaradi bede. ■»e je pel jal čez savski nw»>t je -kočiI v S:iv»>. Šofer j«' jel kli- o Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: U vod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha*'" — Domen. — Dva prijatelja. U. ZVEZEK: Jurij Kobiia. — Tihotapec. — Vrhan Smukova ženitev. — Klošterski žoluir — Grad Ro-jinje. — Golirta. IIL ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zoher. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? c?h1 bratoma. VIII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tateabah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost« — tšpomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade.. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni mženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro pofxdriouui uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče meti Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritern, ki mestoma kulminira v gran-dioznili opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani ... $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno aliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki 4oj, kot bi Kongu v zadnjih "letih stalno v odrešenju pritisnila roko na srce in stoji pri telefonu, kotjnaraščalo. ("lani komisije ?" 44Seveda moreš; vsak dan mi moreš -nekolikokrat telefonirati, da mi čas .no l»o tako dolg. Telefon imam pri postelji. Torej mi moroš po telefonu biti saiuaritanka. Ali boš?'* "Seveda. m sroa rada.** 44Večkrat te boir. poklical; sedaj pa ravno prihaja zdravnik. Ko za trenutek počakaj pri telefonu, rekel mu bom, da naj takoj govori s teboj. Z Bogom, Flavija!** "IZ Bogom, Hans! In ti želkn, da kmalu ozdraviš.** "Hvala!" Nekaj časa jo zopet vso tiho, nato pa se oglasi drug glas. 44Hallo! Ali ste se tam, gospica Janotta?" 44 Da, gospod doktor. O, prosim vas, povejte mi brez ovinkov kako ffre mojemu bratrancu.** 4 4Torej brez ovinkov — če odštejemo majhno prasko — Kre prav dobro." "I*a ste ga vendar poslali v posteljo?" 44Samo zato, da .ne bo napravil kake neumnosJi, gospica Janotta. Malo preveč krvi je izgubil. Toda to prav nič ne škodi — ravuo nasprotno, tako vročekrvnemu, mlademu človeka, ki napravi tako norost, je tr«*ba puščati kri in da mu to ne bo škodovalo, sem ga poslal v posteljo." 44Torej morem biti zaradi njega popolimia mirna?*' "Moja beseda nato in upam, to zadostuje." 41 Ali pa ima tudi dobro postrežbo? A3i naj mogoče pridem T" 44Prav nič ni treba. Tako mlada .gospodična ni prav nič potrebna. Sluga izvrstno opravlja svojo tdužbo in v vafce pomirjen je obiskujem bolnika vsak dan." 44Prav lepa hvala! Prosim, da mi vsak dan sporočite, kako gre mojemu bratrneu.' ' m i * . (Dalje prihodnjič). — - .-B---- -LA.--:.. .......■ ,; .„. ^^ ugotovili presenetljivo dejstvo, da so si črni delavci po nasadili s svojimi prihranki kupovali žensko, ki so jim moralo potom vršiti pravo tlako. Ugotovili e^o številne primero, da je po deset, dvajset in tudi več žensk delalo za istega zamorca, medtem ko jo ta "pri-vatiziral" ali pa opravljal le najlažja dola. Da bi t e škandalozno razmere odpravili, so predlagali ]»osobon davek na ritm^ženstvo, in ten prisilno delo za tisto zamorce, ki silijo ženske, -da dolajo zanjo. vasico leži večinoma megla in zato morajo streljati s puškami, tla jih brodar sliši. .......................siiq MILIJONAR IZGINIL S PARNIKA. Fraueoska in angleška policija sta dobili težko nalogo dognati, kako jo izginil mod vožnjo čez Roka v ski preliv član londonske borze John Lewison^ Londootski -milijonar je bil v Atole ri ki. Na po vrat k u se je ustavil v Havru, od koder je: odpotoval v Pariz po ženo in' hčerjo, ki sta so mudili tam no-' kaj dni. V Havru se jo vkrcal, na parnik 44 lilo do France** na par.nik "Isle of Sark" namenjen v Southampton. V kabini prvega razreda je odložil ročni kovčeg, aktovko, svršnik in klobuk, potem je pa odšel v jedilnico prvega razreda. Kmalu po polnoči je voščil svojim sosedom za mizo lahko noč in od-šol. Angleži imajo navado voščiti lahko noč šele, kadar gredo spat. Zato so mislili, da je odšel Ijovvison naravnost v svojo kabino. Toda v kabini najbrž j sploh ni bil. Ko se je parnik hi i žal Southamptonu, jo potrkal mornar na vrata njegovo kabino in kor so ni nihče odzval, je odprl vrata in opazil, da je potnik izginil . Vse njegovo stvari so bilo na svojem mestu. Posadka jo pregledala vso ladjo pa ni našla nobenih sledov. Službujoči častnik jo izrazil domnevo, da je Low i son. najbrž ponoči padel čez krov. I Čudno pa .ie, da straža in ni-čosor videla, niti slišala. KRETANJE [»ARNlkOV Za gospodinje ZA MILIJONE GRE. Švicarska sodišča so naprosila francoskega strokovnjaka j dr. Locarda iz Lyon a, naj pro-j uči skupno s švicarskim grafo-Jogom Bischoffom iz Ijuusannol KuharskeKnjige... i Slovenske žene to splošno znane kot dobre ku- I ha rice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kak sne malenkostne stvari, kot to ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. s V knjigarni 44Gla« Naroda*' imamo sledeče kuharsko knjige, ki bi Vas morda zanimalo: flMHnnnmmniniimRKignRitr-^iiain^^ri:' srarant LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 905 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.50 r iinmr.ms«« SLOVENSKA KUHARICA Najpof»olnojŠa izdajr 728 strani. Cena $5. > KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST IHth STRKKT NBW YORK akie, ipo katerih naj bi šviear | Jj«,,,,, .......u,,..,««'"!!,, ...hiiuhh, ...murnu, ...hiihim,,, ,,m«iiiiil||.|iiiiii!i,ll. sko sodisro odločalo o dodsoim tlimn«i*!l|>iiaiuH" "nimH" "uimin* 1|iiiniiiii|M|i:inun1' ''Uuhhi" '''iitiniH« NAJMANJŠA ANGLEŠKA VAS. Najmanjša angleška vas, ki je pa <»bonom najbolj razvlečena in najbolj osamljena, je naselbina Elmlev na otoku Chep-pov, ležečem bli,zu obale Kent-*ke, južno od izliva Temze. Če pravimo, da jo naselbina na o-toku, je to lo deloma ros. V resnici so razteza Elmlev po pasu suhe zemlje, zvezanem z o-tokom po nedostopnem, tri milje širokem močvirju. Bliže imajo vaščani do Kontske obalo, namroč samo tri četrt miljo, toda tam so izliva roka v morje in ob plimi jo vse zalito. V Elmlev živi samo 20 ljudi, ki delajo večinoma na angleški oeli'ni. Najstarejši prebivalec je 87 let stara žena Doddsova, ki dobi od svoje hčerko vsak dan po pošti pismo. To pomeni, da mora priti k nji vsak dan pismonoša. l^i umora prehoditi več milj dolgo pot, računajoč tudi prevoz s brodom. Šolarji, ki jih je v vasi kmmaj šest, morajo najprej dobro miljo peč do broda, potem pa (štiri milje z brodom čez valovečo vodo in še poldrugo miljo se morajo peljati .proden pridejo do sole. V naselbini ni .ne zdravnika, ne dlektrike, ne nobene ceste. Hrano dovažajo s čolnom samo enkrat na teden, vsak četrtek ('o hoče kdo na celino, mora priklicati brod s signali. Nad v znesku 12 milijonov švicarskih frankov, ki jih jo zapustil neki ruski knez. Dotični k.noz so jo Itoa 1912 zavzel v ||Hllit|||. 'Iliuilll* fologov. da ugotovita, kaj je s voč. Predvojni inženirji. >o pa temi dokumenti. Na podlagi bili baje tudi mnogo večji stro-njune izjave bo bornsko sodi- kovnjaki kakor sedanji. Po Moskvi za 9-lotno deklico, ki je|>če odločalo o milijonskem pre- večini so izhajali iz slovite pri- m ozon j u pokojnega nirkoga bramsko rudniške visoke šole. ti jene fftarše potem zaman iskal. Pozneje sto baje s knegi-njo deklico pohčerila. Knez jo padel med rusko revolucijo, ustrelili so ga boljšo viki. Kno-ginja se je z deklico izselila v Francijo, kjer jo veljala po-hčerjenka za njeno lastno hčerko. Omažila se je z grofom Lorio-lom, pa tudi kneginja se je pozneje v emigraciji drugič omo-žila. Grof Loriol jo zahteval, naj se knežjo premoženje, ki ga je bila prinesla kneginja iz Ru- kneza. IDRIJSKI RUDNIKI IZČRPANI Prejšnje čase so tudi skrbno izkoriščali ves izkupani material ter ga prevažali v žgal ni-c», debelejši material so pa dro-Po poročilu "Istre" iz Idrijo j bili v zbiralnici s posebnimi sta bili odpuščeni že dve tretji ,»troji ter sortirali. Za prido-ni delavstva, zaposlenega v bivanje živega srebra so u|m)-idrijskih rudnikih in sicer za-1rabili tudi Thijmanjši drobiž, ki to, ker zakladi živega srebra.je mistal pri razstreljevanju v baje usihajo IjaNkih, nuMltem ko zdaj uporah- Idrijski rudnik je bil o*lkrit (ljajo le boljši material s slab-žo v 16. stoletju in jo star ko'šini pa zasitijo rove. let. Vos ta čas črpajo iz Rudniško vodstvo je izjavilo, njega zaklade, ki so se zdeli ne-{da poslej ne bo sprejelo v delo več nobenega novega delavca. SHI PPING^NE ODFLUTJA — Mmni APRILA 25. aprilu: K tir.»] m v Bremen lil*, aprila: Cuute tli Savo^a v Uenna Aqultania v Cberbtturg Cltaiuiilaiu v Havre ODFLUTJA — Mearra Maia 3. utaja : Noriuauilie t Havre llaiuhurg v Hamburg Q. maja: Hrerneu v Hremen i tt maja : ■ Vult-aoia v Trat ' IO. maja : l^ueeu Mary v Cherbourg New York v Hamburg 12. maja: Kuritiia r Hremen l.'i. maja: llf df Frane* v Havre Kex v (ifuua 17. uiaja: Aquitaula v Cherbourg llaiisa v Hamburg XormaiMlie v Havrj 2. junija : Vub*ania v Trsi C«4umbiis v Bremen 13. junija : Bremen v Bre*aen Chaiu|>laia v Havre Nieuw Amstertlaui v Bol<»ugne i 14. junija : Aipiilania v Clierl»otiri; N.tritiaiwlir v Havre j Hansa v Hamburg 17. junija : «%mte
  • rasse v Havre 25. junija : A<|uitania v Cheboi:rg Norman«lie v Havre Ilamliurt; v Hamburg 30. junija : Bremen v Bremen Mauritania v Cherbourg čeprav je število rudarjev od lota do lota zaradi vbpokojitvo čedalje manjše. nje, razdeli tako. da bi dobila i izčrpni. Nekdaj je bilo prido-polovico njegova žena. Tedaj bivanje živega srebra seveda jo pa bivša kneginja izjavila, j primitivno, a zdaj segajo rovi da je živelo deklo pri nji kot že 350 m globoko in vrtalni rejonka, da pa ni bilo pobčorje- stroji so se zarili v zemljo kino. Zdaj trdi grof T^oriol, da lomotre daleč, se mu je posrečilo .najti tri do-| Ko so začeli odpuščati dokumente, iz katerih je razvid- lavce, so se razširili glasovi, da no, da je knez leta 1912 svojo bodo rudniki kmalu izčrpani.| roienko jpohčeril. Kneginja pa Iskanje novih žil je ostalo brez'dbčini jo družina, ki ro jo ne-trdi. da so dokumdnti ponare- večjega uspeha. Izdatnejših davno pomnožila s lfi. otrokom, jeni. Zdaj bo naloga obeh gra- ležišč živega srebra baje ni V Oblakovi družini v Rad- 16 OTROK V REVNI DRUŽINI. V vasici Kadgonci v dolski goncili so jo rodilo 16 otrok v 1!) lotih — najtsarojši ^in jo 10 let star. Tudi najmlajši, ki so ;ra krstili za Petrička, jo sin V ljudsko šolo na Polnil hod 7 otrok iz Oblakovo družino Dolski ^olski upravitelj V Taufer jo sporočil redek dogo dog, rojstvo IG. otroka na mar šalat dvora. Oblakovi r^o bili zelo prijetno presenečeni, ko so prejeli iz Beograda tisočak. Tzmed 1(> otrok v Oblakovi družini sta umrla samo dva, tako da družina šteje Ifi članov. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo 2e vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — % KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jeiero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK k . -S