^ TDfiOV^I UST —
2»SSFS2Z H If LjO WK Jl% 1 kHJp 1
jnr*'S ■	w v »m*	o
Časopis za trgovino. Industrllo. obrf In denarništvo Kr,jSfifftuS
Inliaia vsak ponedeljek, sredo In petek
Uubliana• petek 21. oktobra 1938
Cena S"! T50
Pravira
močnejšega
Naše Centralno predstavništvo je ta opomin pravilno razumelo in zato je bil glavni namen zadnje seje Centralnega predstavništva v Beogradu, da se pospeši delo za ustvaritev carinske unije med Bolgarsko in Jugoslavijo.
Načelo pravice močnejšega, ki so ga uveljavile velesile, pa opominja male narode tudi k temu, da se notranje čim bolj organizirajo, da čim bolj strnejo vse svoje sile, da bodo vedno in vsak hip pripravljeni in sposobni braniti svoje interese.
Mnogi od nas so pravilno razumeli, kaj pomenijo zadnji dogodki in so tudi pravilno pojmovali, kaj pomeni za nas proklamirano načelo pravice močnejšega. Ni pa mogoče reči, da bi temu spoznanju tudi prilagodili svoje delovanje.
Tempo naše delavnosti se ni zaradi zadnjih dogodkov niti najmanj povečal, metode našega dela so ostale prav takšne, kakor so bile in vse je ostalo pri starem, kakor da sploh ne bi preživeli zadnjih tako resnih in tako važnih dogodkov. Niti to nas ni spametovalo, ko vidimo, kako si veliki narodi prizadevajo, da z vso temeljitostjo izkoristijo nauk zadnjih dogodkov da je namreč brez moči vsak, kogar najdejo veliki dogodki nepripravljenega.
Pri tej brezbrižnosti za našo večjo pripravljenost res niso pogledi v bodočnost razveseljivi. Kako naj vendar zberemo gospodarske sile za večjo nacionalno aktivnost, če pa ne oprostimo gospodarstvo iz s(>on, ki ga na vseh koncih in krajih ovirajo. Neštetokrat je bilo že povedano, kaj so minimalne zahteve gospodarstva, neštetokrat je bilo razloženo, od katerih elementov je odvisen napredek gospodarstva, toda spone ostajajo in gospodarstvo ne more prosto zadihali.
mrežo medsebojnih
oprostljivo, če so narodi živeli v prepričanju, da ni nobene nevarnosti. Danes pa je teh lepih časov konec in bilo jih je konec v tistem hipu, ko je prodrlo načelo pravice močnejšega. Zadnji čas je, da se tega začnemo zavedati in da tej zavesti primerno uravnamo tudi svoje delo.
Črna kronika
zavezniških
pogodb, tako dolgo je bilo še
DRUŠTVO INDUSTRIJCEV IN VELETRGOVCEV V LJUBLJANI
je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. do 30. septembra 1938.
OTVORJENI KONKURZI
Savska banovina:
»Star« film, zavod za posudjiva-nje filmova Antonije Špoljarič, Zagreb, Bakačeva 1.
D rimska banovina:
Aleksandar Avgusta, Valjevo. Donavska banovina:
Biti Jakob A., trg., Smederevo.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE Savska banovina:
Starec Branko, a ut. podj., Samobor,
Zorčič Viktor, Brdovac.
Urinska banovina: Teodorovic Nikola, trg., Bobota.
Donavska banovina: Jakovljevič Danilo M. Dj., Lozo-vik,
Štern I. Emanuel, trg., Ilok. KONČANIKONKURZI Savska banovina:
Barlovič Marija, Zagreb,
Ivanko Franjo, Zagreb.
Drinska banovina:
Hola Konrad, Dobanovac.
Donavska banovina: Nikodijevič L. života, Smed. Pa-lanka.
Moravska banovina:
Vlajič Ilija, Vučitrn.
Vardarska banovina:
Bojkovič Rajko, trg., Obilič,
Pri vredna banka za južno Srbijo, Skoplje,
Stamenkovič Vasilije, Leskovac, živkovič M. Jovan, Vlasotinci.
KONČANE PRISILNE PORAVNAVE Savska banovina:
Belužič Gabro, Zlatar,
Konjovič Ljubomir, Vukovar, Poje Petar, Jurčevac,
Popovič M., Sisak,
Spitzer Oto, Osijek,
Vedrina Stjepan, trg., Zagreb, Vičič Viktor, Kostajnica.
Drinska banovina: Stanisavljevič & Perzič, šid.
Donavska banovina:
Jojkič Vladimir, Novi Sad.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE Donavska banovina:
šovljanski Milovan i Srdjanov žarko, trg., žabalj-Pašičevo.
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke kakor o narokih, oglasitvenih rokih itd. daje tajništvo društva.
Kako nai se zgradi naše gospodarstvo
Pogoii uspešne industrializariie
Skoraj moramo dobiti vtis, da sploh nočemo videti vse resnosti položaja in da kot neke muhe odganjamo vsako neprijetno vest. Toda vse to otresanje resnice nima nobenega smisla, ker neprijetnosti ne izginjajo, če jih nočemo videti, temveč se nasprotno še povečujejo, ker v tem primeru tudi ne vidimo, kako bi jih mogli odpraviti. Neprijetnostim je zato treba pogledati prav odločno v obraz in potem bo takoj vidno, kako jih je mogoče odpraviti Drugače pa brezpogojno ostanejo
Proti pravici močnejšega, ki velja danes po svetu, morejo maloštevilni narodi postaviti samo pra vico do popolnosti organiziranega naroda, ki je tako dobro uredil svoje življenje, da se ne izgublja niti ena sila. Na ta način je vsa narodna organizacija podobna ne premagljivi trdnjavi, ker nikjer nima ranljivih mest, temveč se na vsakem mestu izraža celotna sila naroda. Napad na vsako dobro zgrajeno trdnjavo je tvegan in dostikrat zadostuje samo ta zavest, da napada na trdnjavo sploh ni Če pa nasprotnik vidi, da zevajo v trdnjavi na vseh koncih in krajih slabe točke, potem je gotovo da bo napadel v najkrajšem času eno teh slabih točk in postal gospodar vse trdnjave.
Dokler je oficialno še vladalo načelo kolektivne varnosti, dokler se je mogel svet še vdajati lepi iluziji, da je mir zagotovljen z
V Beogradu je začel izhajati nov gospodarski list »Privredne študije«. V svoji prvi številki objavlja anketo o programu za izgradnjo našega gospodarstva. Prvo študijo o tem vprašanju je napisal Gjoka Čurčin, glavni tajnik Centrale industrijskih korporacij.
V svojem članku pravi:
»Dokler traja današnja politična negotovost in dokler se poslužujeta politika in diplomacija oboroževanja kot najmočnejšega razloga v medsebojnih odnošajih, je težko najti kriterij za določitev gospodarskega programa, kateremu naj bi v zadnji konsekvenci služilo se narodno gospodarstvo. Ta okoliščina prisiljuje odločujoče čini-telje, da vzdržujejo avtarkijo in etatizem, ki sta na daljšo dobo vsekakor škodljiva za gospodarstvo.
Želja industrialcev (in tudi trgovcev) bi bila, da se pride do gospodarskega programa, s katerim bi se ustvarila koordinacija dela med posameznimi panogami in resori gospodarstva: da bi se na ta način preprečilo odlašanje odločb o ustanavljanju novih in razširjenju obstoječili industrijskih podjetij, da bi se omejila etatiza-cija onih podjetij, kjer more zasebna iniciativa zadovoljiti potrebe notranje potrošnje, da bi se preprečilo izdajanje nezadostno strokovno izdelanih, negospodarskih, nepravično in nesmiselno uporabljanih zakonov, ki se posredno ali neposredno tičejo gospodarstva ih §e posebej industrije.
Gospodarski program se dostikrat zahteva ne samo iz čisto gospodarskih razlogov državne obrambe, temveč tudi iz demagoških, političnih in frazeoloških pobud. Zato je neobhodno potrebno, da se najprej razčistijo pojmi in izločijo vsi razlogi, ki nimajo nikake zveze z občnimi interesi države.
Dosedanje delo je bilo tako zelo raztrgano, da se ni delalo v skladu in v harmoniji niti v eni gospodarski panogi, še manj pa je bilo skladnega dela med raznimi gospodarskimi panogami, kar je vsekakor podlaga za kateri koli gospodarski načrt. Tako se je na primer razdolževal kmetovalec na
račun svoje kreditne sposobnosti ali se je reševalo kmetijstvo na račun denarništva, denarništvo pa na račun malega vlagatelja. To pomanjkanje povezanosti med posameznimi panogami gospodarstva se je zlasti pokazalo v tem, da je n. pr. ministrstvo za trgovino in industrijo predpisalo neko uredbo o določenem predmetu, skoraj v istem času pa je ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje izdalo drugo uredbo o istem predmetu, toda s popolnoma drugimi težnjami in načeli.
Industrija težko občuti pomanjkanje neke jasno določene linije, ker se je moglo zaradi tega v javnem mišljenju pa tudi zaradi nasprotne propagande izoblikovati ne razpoloženje proti industrijski proizvodnji.
Določnejši cilji bi bili za nas nujna potreba, da se zboljša gospodarsko stanje, dvigne socialni nivo in življenjska ravan prebivalstva. To pa ne le v eni ali drugi pokrajini, temveč v vseh pokrajinah države. Vse pokrajine bi morale imeti od takšnega dela korist, sorazmerno njih moči pa tudi doprinesti žrtve, ki bi se od njih zahtevale.
Za naše razmere bi bila naj-prikladncjša rešitev v tem, če bi
Nj. Vis. knez Arsen umrl
V Parizu je umrl v visoki starosti 79 let princ Arsen, brat pok. kralja Petra in oče kneza-namest-nika Pavla.
Princ Arsen je bil rojen 1. 1859. v Temišvaru kot sin srbskega kneza Aleksandra. Po dovršenih študijah v Parizu in Petrogradu je vstopil v francosko vojsko, leta 1887. pa v rusko, se udeležil tudi rusko-japonske vojne in bil medtem povišan že v polkovnika. Pozneje se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je postal general ter se odlikoval v prvi balkanski vojni kot poveljnik konjeniške divizije. Po izbruhu svetovne vojne je zopet vstopil v rusko vojsko ter zapovedoval najprej konjeniški, nato pa pehotni diviziji. L. 1892. se je oženil z rusko plemkinjo Avroro Demidov, a se tri leta kasneje od nje ločil. Večer svojega plodovitega življenja je zaključil v Parizu.
Bodi mu ohranjen svetal spo-1 min!
žavno-blagajniških interesov je treba doseči, da kodo tudi tuja podjetja zastopali naši ljudje, temveč tudi z ozirom na naše potrošnike. Vsi vemo, da prihaja danes iz tujine tudi mnogo slabega blaga. Tujemu zastopniku, ki je pri nas le mimogrede in čigar interesi
se industrializacija razvijala v skladu z nadaljnjim razvojem na^ I ^ z našo zemljo le silno rahlo
šega kmetijstva. V socialnem pogledu bi se moral presežek pre-
zvezani, je presneto vseeno, kakšno blago vsili našemu domačemu
Pred dnevi smo zabeležili vest, da se pripravlja temeljita revizija vseh dovoljenj, ki so bila izdana v naši državi tujcem. Vsa naša javnost je to napoved pozdravila prav z veseljem, da se bo le enkrat zgodilo to, kar so naši gospodarski ljudje tako dostikrat zahtevali.
Zato vsa javnost želi, da glede revizije dovoljenj, ki jih imajo ali tudi nimajo tuji potniki in zastopniki, ne bi ostalo le pri besedah, temveč da bi se ta revizija tudi v resnici začela.
Nujno potrebna jo vsekakor. Sa-
bivalstva in njegov naraščaj po- j potrošniku. Ni pa to vseeno nase-šiljati edino v industrijo, zbog če- mu človeku, ki hoče, da si pridobi sar bi se morala povečati njena I stalne odjemalce in ki bo zato tu-proizvodnja. Našim razmeram zato d;	na t0, <ja ima dobro bla-
najbolj ustreza mešana kmetijsko- g<> v zal j Tudi na to se ne sme industrijska proizvodnja, ki bi v p^ahitj
polnem obsegu upoštevala potre-1 y j;vem interesu vsega prebi-bo racionalizacije, mehanizacije, j vajstva je zato, da zastopajo tuje znanstvene organizacije dela, na- tvrdke je na5i domači ljudje. In bave kapitala in kredita iz tujme zajQ je	da se vsa izdana do-
ter vsega, kar je v zvezi s čim I voljen ja tujcem za bivanje ali za boljšo tehnično in upravno orga- zap0slitev v naši državi temeljito nizacijo.	pregledajo in brez izjeme vsa ta
Da bi se mogla v naši državi dovoljenja prekličejo, če res niso neovirano razvijati industrializa- h7, katerih posebnih vzrokov ute-cija, je treba, da se gre na roko meljena. Zato naj se revizija teh naslednjim upravičenim zahtevam dovoljenj
industrialcev:	(	I	izvede.	Itak je imel ves
1. Poenostaviti se morajo for- liag narod že mnogo škode, ker se malnosti za ustanavljanje novih izvedla že dosedaj. Ali se naj podjetij.'	ta škoda še poveča? Ali naj bo ta
2. Določiti se mora, katere in-hj-oda kar stalna?
dustrijske panoge naj se pospešu- — ----------------------------------------
jejo in katere ne.	Novi	tovorni listi
3. Določiti je treba, v katerem Finančni minister je odločil, da smislu se bodo usmerjali novi ka- pridejo v promet s 1. oktobrom uo-pitali.	vi tovorni listi za mednarodni spo-
4. Carinska politika, devizna po- rovozni in brzovozni promet in da litika in davščine bi se morale se istočasno vzamejo iz prometa prilagoditi interesom industrije. star; tovorni listi, ki se morajo do
5. Olajšati bi se moralo predelo-1 zaključno 29. decembra zamenjati vanje domačih surovin.	|	m „ove tovorne liste.
Izgleda, da si železniška uprava | ni pravočasno preskrbela zadostne količine novih tovornih listov, tako da so ti ponekod pošli. Nekatere postaje so bile mnenja, da se stari tovorni listi ne morejo več [ uporabljati, ker pa novih ni bilo na razpolago, je tovorni promet na mo v Beogradu je več ko 1000 tu-laičnih postajah zastajal, jih zastopnikov, ki imajo vsi na- Na posredovanje Zveze indu-ravnost sijajne plače. Skoraj vse Utrijcev v Ljubljani je ljubljanska te ljudi bi mogli nadomestiti naši J direkcija državnih železnic telefo-ljudje. Nad tisoč naših ljudi bi s I nično zaprosila Cloncralno direkei-tem dobilo dobro eksistenco. Po-|j0 za navodila. Ta je odločila, da dobno kakor v Beogradu je tudi v SP niorcjo, dokler ni zadosti novih drugih mestih. Povsod zastopajo I tovornih listov na razpolago, upo-tuje firme le tujci, dočim morejo rahljati stari tovorni listi, ki se dobiti naši ljudje le podrejena morajo primerno dokolkovati. Kar mesta. Niti ena druga država ne I se tiče zamenjave starih tovornih trpi, da bi poleg tujih proizvodov listov za nove, nas je direkcija dr-prišli še tuji nameščenci v državo. I žavnih železnic opo/x>rila, da m»-Takšne »gostoljubnosti« so običaj-1 rej0 stranke stare tovorne liste za-ne le v kolonijah, ne pa v politič- menjati pri pristojni davčni upra-no neodvisnih državah.	I	vi, za kar je potrebno,	da vložijo
A ne samo iz socialnih in dr-1 nekolkovano prošnjo.
Vprašanie	tuiih
in zastopnik
Potrebni so konkretni ukrepi
E
li je zatemnitev vso noč res potrebna?
Prav je, da se delajo razne vaje, e katerimi se naj pouči prebivalstvo, da se bo znalo pravilno rav-mati v primeru zračnih napadov. iZato je tudi prav, da se napravijo Vaje z zatemnitvijo Ljubljane in drugih mest. Jasno pa je, da se morajo te vaje organizirali tako, da ne bo zaradi tega trpelo poslovno življenje. To pa se bo zgodilo, če bo zatemnitev trajala od 39. dalje vso noč. Predvsem mislimo, da bi se efekt zatemnitve prav tako dobro pokazal, če bi se ta začela namesto ob 19., gele ob 20. In vendar je za poslovni svet velikanska razlika, če je zatemnitev ob 19. ali ob 20. In zakaj naj bi trajala zatemnitev vso noč? Če bo trajala vso noč, potem lahko gostilničarji in kavarnarji kar zaprejo lokale. Ker kdo bo hodil po popolnoma zatemnjeni Ljubljani na-lokoli? In zakaj vso noč? Ali se ne flbi tudi že v dveh urah pokazalo, «5e je zatemnitev popolna ali ne?
Prosimo, da se doba zatemnitve skrajša, ker je zatemnitev vso noč tudi nepotrebna.
Ločene zbornice v Zagrebu
Že pred leti so dosegli hrvatski obrtniki, da se je ustanovila posebna obrtniška zbornica v Zagrebu. Sedaj zahtevajo svojo zbornico tudi industrialci, ki so to svojo zahtevo tudi obširno utemeljili trgovinskemu ministru inž. Kabalinu ob njegovem zadnjem bivanju v Zagrebu. Sedaj so se jim pridružili tudi trgovci. Tako piše zadnji »Tr-govački vjesnik«, ki je glasilo Zveze trgovskih združenj savske banovine, da trgovci popolnoma razumejo zahtevo industrijcev in da zato upajo, da se ustanovi tudi samostojna trgovinska zbornica, ker je to enodušna zahteva vsega trgovstva. Če zahtevajo ločitev zagrebške trg. industrijske zbornice tako industrijci ko trgovci, potem se bo ločitev zbornice tudi najbrže izvedla.
Izenačenje pomorskega prava balkanskih držav
Zasedanje Stalnega pomorskega odbora balkanskih držav je končano. Zadnjo sejo so imeli člani po svojem povratku iz Dubrovnika v Split. Iz razgovorov članov odbora se vidi, da je bilo zasedanje uspešno, zlasti glede izenačenja pomorskega prava balkanskih držav. Kodifikacija pomorskega prava, ki ije bila dolgo na mrtvi točki, se je sedaj premaknila z mrtve točke ter je upati, da se bo začela polagoma tudi izvajati. Neenakost pomorskega prava ije povzročala velike težave in to je bil tudi glavni vzrok, da se je sklicala pomorska konferenca.
Važno zborovanje lesnih trgovcev v Celju
Energično le treba nastopiti proti šušmarstvu
Ugodnostna tarifa za prevoz oglja
V »Saobračajnem vestniku« z dne 16. oktobra je objavljen razglas Generalne direkcije državnih •železnic, s katerim se priznava ugodnostna tarifa za prevoz lesnega oglja po razredu 19, katere so se mogle dosedaj posluževati le topilnice rud, livarne kovin in tovarne kemičnih proizvodov, tudi električnim centralam, ki imajo napravo za pogon na plin od lesnega oglja. ______
Slinavka in parkljevka
6ta se v Mariboru zopet pojavili in sicer v klavnici pri transportu bikov iz Hrvatske. Klavnica je zopet proglašena za okuženo in je za zunanji svet zapi la. Mestna občina je zopet odredila preventivne mere kakor pred dobrim mesecem in pol. Do nadaljnjega parkljarji ne smejo v mesto in ne iz njega. Vsi živinski, svinjski in seneni trgi so do nadaljnjega prepovedani.
Tudi v Ljubljani je bil zadnji živinski sejem zaradi teh bolezni Odpovedan.
V soboto dne 15. oktobra je sklicalo Združenje trgovcev za okraje Celije, Gornji grad iu Šmarje pri Jelšah važno zborovanje lesnih trgovcev, da se izvoli odbor sekcije lesnih trgovcev ter da se najdejo pota za čim uspešnejšo zaščito lesne trgovine. Sestanek je bil zelo dobro obiskan ter se ga je udeležilo 70 lesnih trgovcev.
Sestanek je vodil predsednik združenja g. Ludvik Košir, ki je toplo pozdravil vse navzočne trgovce, zlasti še zborničnega svetnika Cukalo ter predstavil zastopnika mestne policije. Nato je na kratko razložil namen sestanka. Glavna skupščina združenja je prepustila lesnim trgovcem samim, da izvolijo odbor lesne sekcije. Med letom se v ta namen sestanek lesnih trgovcev ni mogel sklicati, ker so bili večinoma vsi trgovci zelo zaposleni. Zato je bil sklican sestanek šele sedaj. Veseli ga, da je sestanek tako dobro obiskan, kar dokazuije, da hočejo lesni trgovci odločno braniti svoje interese. To je dober znak za bodočnost, ker se morejo premagati vse težave, ki jih preživlja lesna trgovina, samo s krepko stanovsko zavestjo. Samo pomanjkanje stanovske zavesti ije tudi krivo, da se je tako zelo razpaslo
šušmarstvo.
Vsi lesni trgovci občutijo na lastni koži, kako veliko škodo imajo zaradi šušmarstva. Kljub temu pa ne more združenje doseči, da vi se trgovci res energično borili proti šušmarstvu. Pomoč, ki jo je dobivalo združenje pri preganjanju šušmarjev od trgovcev, je popolnoma nezadostna. Združenje je sicer vložilo lani 65, letos pa 41 ovadb proti šušmarjem, ni pa moglo vseh ovadb tako konkretizirati, da bi bile te res uspešne. Sreska načelstva pa se ozirajo samo na konkretne ovadbe. Zato poziva predsednik Košir vse trgovce, da priskrbc združenju potrebne podatke, da natančno sporoča, kdaj in od katerega lastnika je kupil šušmar les, po kateri ceni in pa konr- je ta les prodal. Le tako bodo ovadbe proti šušmarjem uspešne. V vsakem naselju je vsaj en legitimen lesni trgovec in če bi ta strogo pazil na delo šušmarjev, bi se ta nadloga že davno zatrla. Zato naj se vsak primer šušmarstva z vsemi potrebnimi konkretnimi podatki takoj javi združenju in to bo poskrbelo, da bo potem šušmar tudi kaznovan. Prvič bo morda šušmar kaznovan milo, po vsaki novi prijavi pa bo tudi njegova kazen težja in polagoma bo potem tudi šušmar spoznal, da se mu šušmarstvo ne izplača, ker mu to ne bo prinašalo uiti toliko, da bi z njim mogel kriti naložene mu kazni.
Posebno neupravičljivo pa je, kar se je ponovno dogodilo, da so lesnj trgovci rešili v zadnjem
hipu šušmarja pred kaznijo s tem, da so izjavili, da so ti šušmarji kupovali za njihov račun. Takšno postopanje ni mogoče dovolij ostro obsoditi in večjega dokaza stanovske nezavednosti res ni mogoče najti. Da se takšni žalostni primeri ne bodo več dogajali, naj sekcija sklene, da se bo vsak trgovec, ki dokazano pomaga šuš-marju, kaznoval z globo 1000 din. Samo navidezno je ta kazen visoka, ker korektnega trgovca ta kazen nikdar ne bo zadela.
Grda potuha se daje šušmarjem tudi s tem, če legalni trgovci odkupujejo od šušmanjev les. Še najbolj žalostno pa je to, da plačujejo nekateri trgovci šušmarjem les draže, kakor pa svojemu tovarišu — lesnemu trgovcu- Konkurenčna
strast pravega trgovca pač nikdar ne bi smela tako daleč zapeljati!
Z velikim odobravanjem so sprejeli zborovalci govor predsednika Koširja.
Sestanek je nato prešel na dnevni red:
na izvolitev lesnega odbora.
Na predlog zborničnega svetnika Cukale se je sklenilo, da šteje odbor 10 članov, in sicer izvoli celjski okraj 4, gornjegrajski 5 in šmarski okraj 1 člana. Soglasno so bili nato izvoljeni: za celjski okraj: Ivan Srebotnjak iz Sv. Petra v Savinjski dolini, Štefan Borlak iz Sv. Jurija pri Celju, Henrik Hofbauer iz Verpet in Jeronim Marinc iz Braslovč;
za gornjegrajski okraj: Karl Pečovnik iz Šmartnega ob Paki, Franc Goltnik iz Mozirja, Jože Juvan iz Ljubnega, Anton Marovt iz Bočne in Maks Petrin iz Rečice;
za šmarski okraj: Ivan Veršec iz Podčetrtka.
Za predsednika sekcije se izvoli soglasno Ivan Srebotnjak, ki je tudi izvolitev sprejel, čeprav bi želel, da bi prevzel to mesto mlajši trgovec. Obljublja, da se bo z vsemi močmi trudil, da doseže odbor čim več uspehov, prosi pa vse odbornike, da ga čim bolj podpirajo. Predsednik Košir čestita sekciji k srečni izvolitvi ter apelira na vse člane, da krepko podpirajo novega predsednika, ker morajo vsi složno delovati za napredek lesne trgovine.
Predsednik Košir je nato prešel na drugo točko dnevnega reda,
na potrebo uvedbe strožjih predpisov glede usposoblje
nosti lesnih trgovcev.
Udomačila se je razvada, da se v lesni stroki vajenci in lesni pomočniki niso prijavljali, temveč je pri priijavi obrta prosilec samo predložil potrdilo kakega lesnega trgovca, da je bil pri njem zaposlen najmanj pet let. Ta razvada ni dobra in se mora odpraviti. Tudi v lesni stroki se morajo začeti izvajati predpisi obrtnega zakona o strokovni usposobljenosti. Zato je potrebno, da se vajenci in pomočniki redno prijavljajo. Tudi sinovi lesnih trgovcev naj se prijavljajo kot vajenci in pomočniki, da ne bodo imeli pozneje, ko bi se hoteli prijaviti kot lesni trgovci, kakih sitnosti.
Zbornica za TOI je sicer dosedaj priznavala prej omenjene
izjave o zaposlitvi pri tem ali onem lesnem trgovcu, pričakovati pa je, da bo v kratkem začela te izjave kot nezadostne odklanjati. Je pa tudi v korist samih lesnih trgovcev, če se zahteva od vsakogar dokaz strokovne usposobljenosti. Ni v interesu lesnih trgovcev, da šteje združenje mnogo članov, temveč želeti ije, da ima vsak Član primeren zaslužek. Zato je samo koristno, če se preveliko naraščanje novih obrtov zajezi.
Izvajanjem predsednika Koširja se pridružuje tudi zbornični svetnik Cukala, ki opozarja, da je ravno v lesni stroki potrebna trgovcu dobra strokovna usposobljenost. Trgovci, ki so nezadostno pripravljeni za svojo stroko, so drugim svojim tovarišem le v škodo, ker ne poznajo dolžnosti dobre in reelne trgovine. Z glasnim odobravanjem so sprejeli zborovalci izvajanja obeh govornikov.
Predsednik Košir je nato opozoril še na potrebo uvedbe
obvezne prijave nakupovalcev lesa.
V ta namen naj sekcija sklene, da mora vsak lesni trgovec, ki zaposluje nakupovalce lesa, te prijaviti združenj-, nakar bo to vsem izdalo predpisano legitimacijo. S temi legitimacijami bo zelo otež-kočeno delovanje šušmanjev. Tudi orožniki bodo laže nastopali proti šušmarjem, ko bodo te legitimacije uvedene. Seveda pa je potrebno, da se izdajajo legitimacije samo osebam, za katere bo dotična tvrdka prevzela jamstvo. Dostikrat se -je namreč pripetilo, da je nakupovalec z legitimacijo kupil les za tvrdko, na vse zadnje pa tvrdki oddal le manjšo količino, večji de! pa sam prodal naprej.
Zbornični svetnik Cukala se pridružuje mnenju predsednika in opozarja, da je mnogo bolje, če trgovci namesto nakupovalcev nastavljajo vajence in pomočnike, ker bodo nad temi imeli mnogo laže pravo kontrolo.
Sklene se načelno, da se uvede obvezna prijava nakupovalcev in izdaja legitimacij, da se te legitimacije izdajo, podrobnosti o izdaji pa naj določi odbor.
Ko so se obravnavale in pojasnile še nekatere druge stvari, se je zahvalil predsednik Košir vsem za udeležbo, pozval vse lesne trgovce, da složno delajo za napredek svoje stroke ter nato zaključil sestanek.
Politične vesti
Mednarodni borzni indeks
Pomirjemje politične situacije je povzročilo nadaljnji dvig tečajev na borzah, da je na podlagi tečajev na velikih borzah izračunani povprečni ind narastel od 62*9 na 64-4 točke. Gibanje tečajev je razvidno iz naslednjih indeks-nit številk (tečaji 1.1927.=100°/o):
	24. 9.	1.10.	8.10
London	593	62'4	61-3
Pariz	49-2	52-0	53'3
Berlin	46-0	47'9	48-1
Milan	115-2	1171	1217
Praga	—	—	—
Bruselj	38-7	41-9	44'8
Amsterdam	540	58-9	59-6
Stockholm	26-8	28-4	27-9
Curih	58'2	61'5	62'8
New York	76-2	82-7	87-4
Naše terjatve proti Nemčiji padle
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 15. 10. so naše terjatve proti Nemčiji padle za 1,238.079 RM. (Istočasno se je na borzi nemška klirinška marka utrdila za 6-5 točke, kar pa seveda ni v direktni vzročni zvezi, temveč le posledica
živahnega povpraševanja po marki.) Od drugih sprememb je najvažnejša veliko nazadovanje naših terjatev proti Italiji, ki so se zmanjšale za 5-2 milijona din.
Stanje kliringov se je v tednu od 8. do 15. 10. izpremenilo takole (vse številke v milijonih dotične valute):
proti
15.10.	ali
Pasivni kliringi:
Švica šv. fr.	4-98	—	0-06
Češkoslov. Kč 162 24	-}-	0'58
Belgija belg .	2-58	—	0 02
Romunija din	5-24	—	2-50
Madžarska din	37 50	—	0'68
Aktivni kliringi:
Italija (novi) din	80-24	—	5'21
Bolg. (redni) din	1-76	—	001
Bolg. (tur.) din	0-53	—	0-01
Turčija din	18’83	+	0-02
Poljska din	117	—	2 57
Španija pezet 2-90 nespr. Nemčija RM 19-78	— 1‘23
Učenka z dovršeno malo maturo in trgovskim tečajem želi vstopiti kot brezplačna praktikantinja v trgovsko pisarno. Cenj. ponudbe prosimo poslati na naslov: Marica Širca, Ljubljana, Stožice 171.
Poljski zunanji minister Beck je nenadoma obiskal romunskega zunanjega ministra in bil nato sprejet tudi od romunskega kralja v avdienci. Beck je hotel doseči, da se Romunija ne bi upirala skupni poljsko-madžarski meji in da ne bi vztrajala na tem, da ima skupno mejo s češkoslovaško, če bi Romunija sprejela te predloge Becka, potem bi dobila nekaj novega ozemlja, Madžarska pa bi ji za vedno jamčila njene sedanje meje v Transilvaniji.
Poskus poljskega ministra Becka, da bi pridobil Romunijo za razkosanje Podkarpatske Rusije, se je definitivno ponesrečil. Tem bolj čudno se zato bere izjava Becka, da Poljska sedaj nič več ne zahteva od Češkoslovaške in da so sedaj nastali med obema državama zopet normalni odnosa ji.
Poljska je nastopila proti svobodni Podkarpatski Rusiji, ker se boji, da bi postala ta država Piemont za vse Ukrajince in da bo tudi 7 milijonov Ukrajincev na Poljskem zahtevalo po narodnostnem načelu samoodločbo.
Kljub temu, da se je praška vlada že odločila, da žrtvuje še Košiče, se Madžari niso hoteli niti sedaj zadovoljiti ter so izjavili, da ne morejo pogajanj več nadaljevati. Praška vlada se je nato odločila, da pošlje k Hitlerju tri slovaške ministre, in sicer ministrskega predsednika dr. Tiso, ministra Durčansliega ter ukrajinskega ministra Bačinskega. Ti so imeli nato najprej razgovor z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, nato pa so bili sprejeti od Hitlerja. Ni izključeno, da se bo slovaškim ministrom posrečilo, da bodo ohranili Slovaški tudi Košiče.
Češkoslovaška je odpovedala zvezno pogodbo s sovjetsko Rusijo, ker jo spremenjene razmere silijo tudi k spremembi njene zunanje politike.
Komunistična stranka je bila na Češkem in Moravskem razpuščena. Vsi komunistični listi so ustavljeni.
Praška vlada razglaša, da še ni
mogoče sklicati narodnega predstavništva, ker meje nove češkoslovaške še niso definitivno določene. Zato tudi še ne more biti predsedniških volitev. Vse vesti, da je že določen kandidat za predsednika, so brez vsake podlage.
Prvi italijanski prostovoljci so se vrnili iz Španije v Italijo. V Neaplju so jim priredili veličasten sprejem.
Min. predsednik Chamberlain se je odločil, da bo priporočil angleškemu parlamentu ratifikacijo sporazuma z Italijo, ker so se prvi italijanski »prostovoljci« umaknili iz Španije. Ratifikacija bi imela za posledico tudi priznanje italijan ske aneksije Etiopije.
V Angliji se posveča oboroževanju vedno večja pozornost. Vsa angleška javnost se zaveda, da mora Anglija svojo oboroženo silo povečati. V ta namen se namerava ustanoviti posebno ministrstvo za narodno vojaško službo. Kot kandidat za oboroževalno ministrstvo se imenuje zlasti bivši guverner Bengalije Anderson, ki velja kot »močni« mož. Tudi namera, da se pritegnejo v vlado še zastopniki liberalne in delavske stranke, izvira predvsem iz želje po povečanju angleške oborožene sile.
Winston Churchill je v svojem govoru na Amerikance, o katerem smo že poročali, med drugim dejal tudi naslednje: »Aleksander Veliki je nekoč pripomnil, da so narodi Azije sužnji, ker se niso nikdar naučili izgovoriti besedo »Ne!« Naj ne bi postal ta izrek nagrobni spomenik za angleško govoreče narode ali za parlamentarno demokracijo Francije ali še drugih liberalnih držav Evrope. To je na kratko povedano sklep, ki ga morajo napraviti sile svobode in napredka. Pretežni del sveta je na naši strani. Treba vse sile samo združiti in jih ubogati. Na vsak način se moramo oboroževati. Anglija bo uvedla splošno vojaško dolžnost ter odločno zavrgla tradicijo stoletij.«
Češkoslovaška vlada je sklenila, da se začne takoj delati drugi tir na železniški progi Praga—Nšme-cky Brod—Tišnov—Brno, ker dosedanja dvotirna proga Praga— Brno ne vozi več samo po češkoslovaškem ozemlju. Takoj bo nastavljenih 3000 delavcev. Poleg tega je čsl. železniško ministrstvo začelo uvajati avtomobilske zveze povsod tam, kjer so bili češkoslovaški kraji zaradi nove razmejitve odtrgani od železniške zveze s češkoslovaškim ozemljem.
Maršal Goring bo baje imenovan za vrhovnega poveljnika vse nemške oborožene sile na suhem, na morju in v zraku.
Japonci z vso naglico prodirajo proti Kantonu in Hankovu, da bi zasedli obe mesti še pred zimo.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 15. oktobra navaja naslednje iz-premembe (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga v blagajnah in v tujini se je povečala za 0.1 na 1.892,3.
Devize izven podloge so se zmanjšale za 22.3 na 476.5.
Eskontna in lombardna posojila
so se skupno zmanjšala za 30.3 na 1922.2.
Vsota kovanega denarja se je znižala za 0.9 na 385,1.
Razna aktiva so padla za 15,8 na 2.462,1.
Obtok bankovcev se je znižal za 176,5 na 7.064,5. Od 1. oktobra se je zmanjšal obtok bankovcev za 399 milijonov.
Obveze na pokaz so se povečale za 162,7 na 2.011,07.
Obveze z rokom so se zmanjšale za 70 na 280, razna pasiva pa so se povečala za 14 na 282,5.
Haupno kritje se je zvišalo od 26*78 % na 26'82 %, samo zlato kritje pa od 25'95 % na 25*99 %. *
Vloge v madžarskih bankah so
se v septembru znižale za 12*8%, v tekočem računu pa za 1*396. Koncem septembra so znašale hranilne vloge 613 milijonov, vloge na tekoče račune pa 727 milijonov Pengov.
Skoraj vse emisijske banke poročajo o znižanju obtoka bankovcev. Tako poroča švicarska narodna banka, da se je njen obtok bankovcev znižal za 69*6 na 1733 8 milijona šv. frankov. Zlati zaklad pa je narastel za 22'6 na 2873'4 milijona šv. fr. — Po izkazu Češkoslovaške narodne banke se je znižal obtok bankovcev na Češkoslovaškem v času od 8. do 15. oktobra za 363'7 na 74148 milijona Kč. Kritje češke krone je naraslo na 32*6%. — Po izkazu Poljske banke se je v prvi dekadi oktobra znižal obtok bankovcev za 86'8 na 1460,7 milijona zlotov. Zmanjšanje je v zvezi s padcem kratkoročnih kreditov ter lombardnih posojil.
Skupno so znašali dolgoročni krediti. ki so jih dovolile U. S. A. v tujino leta 1937., 11.074 milijonov dolarjev. Od teh odpade polovica na Kanado, po eno četrtino pa na Evropo in države Južne Amerike.
Prošnje za dovoljenje predplačil v inozemstvu
V zvezi s čl. 3. odst. 5. deviznega pravilnika je izdala Narodna banka pooblaščenim zavodom naslednja obvezna navodila:
>1. Prošnje za dovoljevanje pred plačil se ne smejo več vlagati ne posredno pri Narodni banki, temveč le preko pooblaščenih zavodov.
2. Pooblaščeni zavodi, ki dostavljajo take prošnje Narodni banki radi odobritve, morajo pribaviti od izvozniške tvrdke po predpisanem obrazcu pismeno izjavo, da se bo izvoz in izkaz blaga izvršil v predpisanem roku in da se bo tudi plačilo izvršilo v vsem po obstoječih deviznih predpisih. 1/r-vozniške tvrdke morajo prošnje za odobritev predplačila opremiti s »cmj podatki, za katerih točnost so moralno in materialno odgovorne:
a) koliko dotične vrste blaga, za katero zahtevajo dovoljenje predplačila, je tvrdka uvozila v poslednjih treh letih in v kateri vrednosti;
h) koliko po količini in vrednosti ima u vozniška tvrdka v rezervi (zalogi) blaga, za katero zahteva dovoljenje predplačila;
c) če gre za nabavko surovin, kolikšna je letna normalna potreba surovine, za katero se zahteva dovoljenje in <*) iz katerih držav se je doslej nabavljalo t0 blago (označiti je treba državo izvora in državo plačila).«
Iz naših organizacij
i... j..:	...	rt	i	•
Uradni dan Zbornice za v Ptuju v četrtek due 27. in ni bil 20. oktobra, kakor prejšnji teden sporočilu
TOI bo oktobra
smo
Sodobni srečolov
Vsaka	tretja	srečka	..Bran
Mnogo pozornosti vzbujajo v Ljubljani dobitki, ki so razstavljeni v velikem izložbenem oknu Tiskovne zadruge na vogalu Knafljeve in Šelenburgove ulice. Dobitki vzbujajo pozornost ne samo zaradi svoje velike raznovrstnosti ter svoje številnosti, temveč predvsem tudi zato, ker so ti dobitki namenjeni za čisto nove vrste sre-čolov, za res sodobni in moderni srečolov.
Zadnji namen tega srečolova ni namreč le ta, da z lepimi dobitki omogoči čim večjo prodajo srečk in s tem čim večji čisti dobiček za koristno stvar, kateri je namenjen, temveč hoče tudi poživiti trg in spraviti čim več trgovskih predmetov med svet.
Oče tega modernega srečolova je veliki ameriški gospodarski strokovnjak in znanstvenik in najuspešnejši propagator modernih metod v trgovini — Herbert Cas-8011.
V času velike svetovne gospodarske krize je namreč ugotovil, da se te ponavljajo v aritmetični zapovrstnosti, in da jih gospodarski svet sprejema z neko usodno malodušnostjo in s fatalizmom, kakor da se proti tem krizam sploh ne bi bilo mogoče boriti. Casson pa je vedel, da se da z uspehom boriti proti vsaki krizi in zato je organiziral čisto svojevrstne srečo-love. Pozval je ameriške trgovce večjega mesta, da mu pripravijo kolekcijo svojih izdelkov, na katere bi zlasti radi opozorili publiko. Nadalje jih je naprosil, da mu istočasno dajo določeno število množinskih industrijskih izdelkov, ki ne veljajo več ko 50 centov. Na podlagi poslanih kolekcij in izdelkov je nato organiziral Casson velik srečolov, pri katerem so bile kolekcije veliki ali glavni dobitki, dočim so industrijski izdelki omogočili veliko število dobitkov, da je vsak kupec sreče skoraj mogel računati na to, da bo nekaj gotovo zadel.
Casson je dobil na ta način v večjih mestih po 40.000 dobitkov, za katere je pripravil 160.000 srečk. Vsaka četrta srečka je torej morala zadeti. S spretnimi prodajalci in seveda tudi s pomočjo lepih kolekcij se mu je posrečilo, da je v enem dnevu prodal vse srečke ter so se dobitki tudi takoj razdelili med ljudi.
Uspeh teh Cassonovih srečelovov je bil presenetljiv in srečolov s 160.000 srečkami je dal do 80 tisoč dolarjev čistega dobička SO' cialni akciji, kateri je bil name njen. Poleg tega pa so trgovci s svojimi kolekcijami, katerim je bil dodan tudi bogat in učinkovit re-kalnini material, opozorili na svoje blago najširše kroge kupcev ter s tem znatno povečali svoj promet Povečati promet — to pa pomeni najuspešnejšo borbo proti krizi. Tako so dosegli Cassonovi srečolo-vi tudi v tem oziru popoln uspeh.
Podoben srečolov je sedaj organiziral v Ljubljani Branibor. Zaradi dobrega odziva trgovcev, ki so pravilno razumeli ne le potrebo te naše silno važne narodno-obramb-ne organizacije, temveč tudi spoznali n a rod no-gospodarski pomen nameravanega srečolova, je mogel ^Branibor« zbrati tako veliko in tako lepo število dobitkov, da je mogel prekositi celo Cassona. Pri Braniborovem srečolovu ne bo
namreč zadela vsaka četrta temveč že vsaka tretja srečka. A tudi dragocenih dobitkov bo v tem prvem modernem srečolovu Slovenije več, kakor jih je navadno.
Vrhu vsega pa je Braniborov srečolov tudi najcenejši, ker ne bo veljala ena srečka 50 centov, temveč le 2 dinarja.
Srečke >Branibora« se začno prodajati v Ljubljani to soboto in
v nedeljo (dne 23. t. m.) se že raz-dele dobitki.
Kdor je pogledal razstavljene dobitke, ta se je tudi že odločil, da bo kupil srečke. Komur pa je na srcu usoda naših bratov za mejo in kdor hoče, da se poživi naše gospodarstvo, ta pa bo sodeloval pri srečolovu že zaradi stvari same.
Prvi sodobni srečolov v Ljubljani bo prav gotovo popoln uspeh.
Pred razdelitvi/o nih kvot za
Seia ETEC-a sklicana
»	barva,	plesira	in
Ze v 24 urah •?““
obleko. klobuke '*d Skrnbi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete Pere. suši. manga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip t C. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Stalna delegacija lesnega gospodarstva kr. Jugoslavije v Beogradu j© prejela od predsednika odbora ETECa, g. Kempcsa povabilo, da se udeleži po svojih delegatih seje eksekutive, ki bo 16. novembra ob 11 in glavne skupščine, ki bo dne
17.	novembra ob 11 v Stockholmu, v Sodra Blasieholinshamnen 4.a.
Glavna točka dnevnega reda je določitev izvoznih kvot za 1. 1939. Zato je potrebno, da se udeleže skupščine vse delegacije s potrebnimi pooblastili.
Predsednik angleške organizacije lesnih trgovcev (Timber Trade Federation) g. Harris j© predložil predsedništvn ETECa naslednji predlog:
Naš oddelek za mehki les je z veliko pazljivostjo proučeval učinkovitost sistema ETKCovih kvot ter smatra, da se ta sistem že zadosti dolgo uporablja, da morejo naši člani presoditi njegove posledice za trgovino.
Razumeli boste, da je la sistem iste važnosti za angleški trg ko za evropske izvoznike. Zato predlagamo postopek, s katerim bi se bolj dobro spravile v sklad ponudba in povpraševanje na lem trgu.
Naš oddelek je mnenja, da je obseg in svoboda trga v Angliji z ozirom na današnje omejene pogoje v mnogih uvozniških državah vzrok, da postaja Anglija vedno bolj naravno zatočišče za vse presežke dobav, ki nastajajo v teku let. Zalo se prvotni proračuni o potrebah angleškega trga spreminjajo z zelo neugodnimi posledicami
za interese angleškega uvoza, kar pa zopet povzroča zelo neljube posledice na vsem svetovnem lesnem trgu.
Naš oddelek zato odločno Nagovarja predlog, da se v bodoče pri določevanju kvot določi posebna kvota za Anglijo. Velika uvozna količina, ki jo sprejema angleški trg, to izpremembo dosedanjega postopka zadostno opravičuje. Fluktuacije v trgovini, ki podirajo vse načrte o določenih dobavah, so splošne na vsem svetu ter zelo zmanjšujejo vrednost dosedanjega elastičnega sistema.
Omejevanja v predprodaji med Anglijo in drugimi državami uvoznicami naj bi bila le del postopka, o katerem se govori. Kvote, ki se določijo za Anglijo, bi mogle imeti tudi varnostno mejo navzgor ali navzdol, ki bi se dokončno določila kasneje v sezoni.
Angleški uvozniki lesa polagajo na te predloge največjo važnost in upajo, da jim bo ETEC posvetil tudi potrebno pozornost.
K temu predlogu se iz krogov jugoslovanskih lesnih interesentov pripominja, da je za naše izvozni ke mehkega lesa angleški predlog sprejemljiv, ker gre večina našega izvoza mehkega rezanega lesa v klirinške države ter je ta izvoz vezan na posebne pogoje, na katere ne morejo vplivati sklepi ETECa. Nam more loti kontingentiranje izvoza mehkega rezanega lesa v Anglijo le v korist, zlasti še, če se vzame kot podlaga za določitev kontingenta lanski izvoz.
Co/imo	štaiersko
Pod tem geslom se odpre v soboto, dne 22. t. m. ob 11. dopoldne v Mariboru banovinska perutni-narska razstava, prva te vrste v Sloveniji. V glavnem gre za naij-lepše eksemplare štajerske kokoši, rjave, jerebičarske in bele. Razstava je nameščena na verandi Uniona in je prijavljenih nad tisoč krasnih živali, petelinov in kokoši vseh vrst, vendar so vse čistokrvne. Posebna komisija je pripustila le one živali, ki so res neoporečne in ki imajo vse posebnosti te domače kurje pasme.
Odveč bi bilo govoriti o važnosti te velike gospodarske prireditve. Gre v prvi vrsti za obširno propagando štajerske kokoši, ter za rejo te lepe in, zlasti pri petelinili, temperamentne živali. Razstavljenih je več potomcev živali, ki so na velikih mednarodnih prireditvah kakor v Londonu, Rimu in Leipzigu prejele prve nagrade in ponesle sloves štajerske kokoši daleč čez meje.
Banovina stremi že več let za tem, da se ta kokoš v naših krajih čimbolj razširi. Zato z vsemi silami podpira kurjerejo z oddajanjem prvovrstnih plemenjakov in jajc za valenje. Tudi na tej razstavi bo banska uprava pokupila vse živali, kolikor bodo sploh na prodaj, ter jih bo dala interesentom, v prvi vrsti kmetom, po zmerni ceni. Tudi kmetijsko ministrstvo, kakor tudi savska banovina bosta kupili čim-
več kokoši, da uvedeta to pasmo tudi v drugih banovinah. Saj je bilo nedavno sklenjeno, da se štajerska kokoš proglasi v sedmih banovinah naše države za standardno perutnino, ker daje največ koristi.
Na razstavi Iro videti tudi nekaj lepih rac, gosi in puranov. Razstavljeni bodo tudi razni predmeti, ki jih perntninar potrebuje pri gojenju. Razstavljena bo močna piča »Ova«, ki se sedaj izdeluje že tudi doma v isti kakovosti kot v inozemstvu. Marsikateri perutninar se ima zahvaliti za lepe uspehe baš temu, ker je vestno krmil perutnino s to krepko pičo. Krmilo se dela iz krvi, ki jo vsaka klavnica smatra za odpadek, potem, iz tropin oljnatih pogač, iz melase, ki je tudi stranski pridelek sladkornih tvornic in iz raznih soli.
V zvezi s to razstavo bo v nedeljo dopoldne kongres za rejo štajerske kokoši, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki ministrstev in banskih uprav. Svoj prihod je napovedal tudi kmetijski minister Stankovič z več referenti.
Istočasno se odpre velika sadnn razstava, ki jo prirede podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Tudi ta razstava je dobro založena in je na razpolago v predpisanih zabojih najrazličnejše sadje iz severne Slovenije, predvsem seveda krasna jabolka, ki so baš letos večinoma dobro ob-
rodila. Za sadni trg se zanimajo trgovci tudi iz drugih banovin, pa tudi iz inozemstva .
Razstavi odpre ban dr. Natlačen. Zunanji posetniki imajo na železnici polovično voznino do 26. t. m. Razstavi ostaneta odprti od sobote do ponedeljka, dne 24. t. m. zvečer.
A. B.
Pred začetkom trgovinskih pogajanj z Madžarsko
Kakor se poroča iz Budapešte, se prično prihodnji mesec trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko. Namen teh pogajanj je, da se poveča obseg trgovine med obema državama. Tudi funkcioniranje sedanjega klirinškega sporazuma se bo obravnavalo na teh pogajanjih. Ni pa še določeno, kateri dan se začno pogajanja.
Nazadovanje našega izvoza pšenice v septembru
Po uradnih podatkih smo izvozili pšenice letos v septembru 19.434 ton v vrednosti 36*9 milijona din, lani pa 37.172 ton v vrednosti 63 2 milijona din. Skoraj vso pšenico smo izvozili v Nemčijo. To nazadovanje pšeničnega izvoza je bilo posledica zadnjih dogodkov, ker je bil za čas zadnjih dogodkov ustavljen vsak promet na Donavi. Kakor pa se sedaj poroča, so jugoslovanski vlačilci že odšli naprej na tuje trge.
Pričakujejo, da bo prihodnje ledne izvoz naše pšenice znatno narastel. Tudi v bodoče bo šla skoraj vsa pšenica v Nemčijo.
Zunanja trgovina
Narodna banka je izplačala do 20. oktobra v italijanskem klirin-gu nakaznice do št. 17.576 z dne
18.	julija 1938. V poljskem kliringu je izplačala nakaznice do št. 1573 z dne 15. oktobra 1938. V turškem in bolgarskem kliringu ni nobenih sprememb.
Monopolska uprava je prodala zadnje dni Franciji 150.000, Poljski pa 300.000 kg hercegovskega tobaka.
Romunska žetev je bila izredno dobra ter je dala 495.000 vagonov pšenice v vrednosti okoli 20 milijard lejev ter 530.000 vagonov koruze v vrednosti približno 16 milijard lejev. Tudi letina drugih pridelkov je bila izredno dobra.
Trgovinska pogodba in plačilni sporazum med Turčijo in Italijo bosta še ta teden podpisana, kakor se poroča iz Ankare.
Občni indeks cen na debelo je v Italiji v septembru narastel od 96 0 na 96*8. Indeks cen za surovine se je povečal za 0*7%. Indeks cen na drobno pa se je dvignil od 93*4 na 93*9 odstotkov.
Gradbena delavnost je na Madžarskem nazadovala. Dočim se je lani v prvih osmih mesecih izdalo 655 novih stavbenih dovoljenj, se je letos izdalo samo 570.
Proizvodnja avtomobilov je v V. S. A. znašala pretekli teden 50.540 voz, prejšnji teden pa samo 37.665 voz.
Po Združenih državah Sev. Amerike, Itanadc in večine evropskih pšeničnih držav sc se sedaj zedinili se ministrski predsedniki Avstralije, da bodo umetno dvignili ceno za avstralsko pšenico. V Avstraliji se bo na domačem trgu dvignila cena pšenice od 7,10,0 na 12,10,0 funta. V kritje tega poviška bo uvedla vlada posebno trošarino na pšenico.
Cene petroleja so zadnji teden v Ameriki nepričakovano padle za 10 centov pri barilu. da velja sedaj en baril okoli 1 dolarja.
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika v Vrd-niku sprejema do 27. oktobra ponudbe za dobavo smrekovega jamskega lesa; do 9. novembra oglatih in plošnatih pil ter 20 volnenih kocev.
LICITACIJE
Dne 24. oktobra bo pri tehnični komisiji št. 3 v Škofji Loki licitacija za dobavo 500 m3 smrekovih trupcev.
Dne 2. novembra bo pri štabu mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 2000 ton domačega premoga.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Tržna poročila
žitni trgr
Na domačem pšeničnem frgu ponudba zopet popušča. Prizad je zopet kupil 55 vagonov pšenice. Skupno je dosedaj kupil Prizad 12 842 vagonov. Prizadova cena je nespremenjena in znaša 160 din vlačilec Tisa. Izvozna pariteta pro-t: oktobrskemu terminu v Liverpoolu je 57.70, proti novembrskemu v Rotterdamu pa celo 47'60.
Na tujih trgih je postala tendenca zopet slaba, razen v Chicagu, kar pa je posledica ukrepov ameriške vlade.
Na domačem trgu se prodaja koruza le za domačo potrošnjo, ker ni izvoza. Vagonsko blago se plača pariteta Indjija po 100 din. Izvozna pariteta za novembrski termin v Rotterdamu je 7475.
■ Tudi na tujih trgih cena koruze popušča. Efektivnega blaga je dosti na trgu in zato cene padajo.
Sadni trgi
Dne 19. oktobra je prišel na Dunaj 1 vagon svežih jugoslovanskih češpelj, ki so bile dobre kakovosti. Nadalje je prišlo iz Smedereva in okolice 10 vagonov .grozdja. Trg za grozdje je ugoden.
Iz Slovenije so prišli trije vagoni jabolk, ki so bili dobre ka-
kovosti. Cene so ostale nespremenjene.
V Švico so prišli na curiški trg trije vagoni našega grozdja, ki se je prodajalo po 30 do 32 šv. frankov Iranko postaj Buchs. Bolgarsko grozdje je bilo po 38 do 40 šv. fr. Izgledi za grozdje so slabi, ker se je na švicarske trge že začelo dovažati francosko grozdje.
živinski trgi Na dunajskem govejem trgu z
dne 17. t. m. so bile naslednje cene: izredni voli po 0‘65 do 105 RM,
biki po 070 do 079, krave po 0'54 do 0‘69, mršava živina po 0'43 do 0'53 RM za kg žive teže. Za prima blago so bile cene stabilne, za slabejšo živino pa so cene popustile za 3 do 5 fenigov.
Na dunajskem svinjskem trgu dne 18. oktobra so bile cene naslednje: la težka mangalica po 1-03 na 1‘05, kmetska po 1'05 do t'06, banatska po 106 do 170, angleške križane po 1'07 do 1‘08, srbske [jo 1'05 do 106 RM za kg žive teže. Trg je bil še precej živahen, cene pa so ostale nespremenjene.
Doma in po sveto
Nekatere vesti časopisov o voliv-ni borbi so se izkazale kot neresnične. Tako se Ljotič ni priključil skupnemu opozicionalnemu bloku,
temveč bo najbrže postavil svojo samostojno listo. — Boža Maksimovič je bil sicer res pripravljen pridružiti se skupni opozicionalni listi, zaradi ugovora Ace Stanojeviča pa je bil njegov sprejem na listo odklonjen. — Dr. Demetrovič še ni izstopil iz JNS, temveč je sklical banovinski odbor JNS v Zagrebu k seji, ki naj odloči, kako se naj odloči JNS v sedanjem vo-livnem boju.
Za kandidata JRZ v Kranju je
postavljen predsednik Kmetske zveze Janez Brodar, za njegovega namestnika pa Janez Majeršič, župan v Tržiču. — Za kandidata JRZ
r
Ne kupujte tehtnice!!!
preden niste voraSali pri nas
9letna garancija!
Izdelujemo 3 vrste avtomatičnih tehtnic
5
9letna garancija!
od 2 do 20 kg v prvovrstni kvaliteti raznih barvah
L Titan d. d., Kamnik
Ustanovljeno 18 5 0
Zaloga v»eh vrat »tekla, porcelana in keramike. Stavbno in umetno »te« klaritvo. Specialna aaloga In okvirlenje slik
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA
Wolfova ulica štev'. 4
Telefon 3 3-80
Ustanovljena leta 1881
mm posojilnica
LJUBLJANSKE OKOUCE
r. z. z n. z. v Ljubljani
Nove vloge
so vsak čas izplačljive in jih obrestuje po 4% vezane na 3 mesece pa....... .	po	5%
Vlagajte svoje prihranke v najttarejši slovenski denarni zavod
v radovljiškem okraju je postavljen odvetnik dr. Albin Šmajd.
V Zagrebu bodo kandidirali na listi opozicije: dr. Trumbič, ki zaradi bolezni ne more v Split, kjer je navadno kandidiral, nadalje dr. Žiga šol, dr. Josip Reberški in M. Majer.
Djordje Genčič, bivši minister v Obrenovičevi Srbiji, je umrl v Beogradu. Po 1. 1903. se je umaknil iz politike ter se posvetil svojim rudnikom.
Novi jugoslovanski poslanik v Budapešti Svetozar Rašič je bil
sprejet od drž. upravitelja Horthy-ja v nastopni avdienci.
Šestdesetletnico je praznoval te dni prelat in prof. dr. Grivec. Jubilant si je pridobil posebne zasluge kot raziskovalec dela sv. Cirila in Metoda, kot zgodovinar in delavec za zedinjenje Cerkva. Slovi tudi kot pisatelj. Na mnoga leta!
III. razred nameravajo uvesti na motornih vlakih na ozkotirni progi Sarajevo—Dubrovnik. Motorni vlaki samo II. razreda imajo namreč premalo potnikov.
Paroplovno podjetje Barbarič iz Milne je kupilo v Angliji nov velik tovorni parnik. — »Oceanska komercialna plovidba« je kupila v Angliji nov parnik z nosilnostjo 6300 ton. Novi parnik se bo imenoval »Drava«.
Brezposelnost je začela v Mariboru naraščati, ker so se začeli tudi vračati sezonski delavci iz Nemčije. Pravijo, da si kljub težkemu delu niso mogli nič prihraniti. Na borzi dela je prijavljenih že 1656 brezposelnih.
V Pragi je umrl slavni ruski igralec Južni, bivši direktor »Modre ptice«.
Zdravje predsednika turške republike Kemala Atatiirka se je zelo poslabšalo ter je vsak čas pričakovati katastrofe.
Kakor poročajo angleški listi, zahteva Nemčija, da bi se uredilo razmerje med angleškim in nem škim letalstvom kakor 100 proti 150 letalom. Jasno je, da Angleži na tako premoč nemškega letalstva ne bodo pristali, temveč zahtevali, da je angleško letalstvo tako močno, kakor najmočnejše le talstvo katere koli sile na evropskem kontinentu.
Med nemško in češkoslovaško vlado je bil sklenjen dogovor, da bodo nemška letala fotografirala par kilometrov širok pas ob novi razmejitveni črti ter se bo na podlagi teh fotografij določila definitivna meja.	_____
DONAiE
ČISTILO
Fond londonskega župana za pomoč češkoslovaškim beguncem
je dosegel že znesek 110.000 funtov, zbirka lista »News Chronicle« pa 36.000 funtov.
Francoska vlada je izjavila, da .e njen lastni finančni položaj tako slab, da ne more nuditi češkoslovaški nobene finančne pomoči.
Čsl. prosvetno ministrstvo je odredilo, da se začno vpisovanja le na čeških univerzah v Pragi in v Brnu in na čeških tehnikah v Pragi in Brnu. Na nemških visokih šolah v Pragi in Brnu, na slovaški univerzi v Bratislavi, na slovaški tehniki v Košicah, na veterinarski visoki šoli v Brnu in na i'u-darski visoki šoli v Pribramu še ne bo nobenih vpisovanj.
Kanadska vlada je sporočila londonski vladi, da je pripravljena dovoliti 20.000 beguncem iz češkoslovaške naselitev v Kanadi. Begunci pa morajo imeti potrebna sredstva, da se morejo naseliti kot farmerji.
»Der osterreichische Volkswirt«, znano dunajsko narodnogospodarsko tedensko glasilo, je prenehal izhajati.
Vest, da je prenehal dnevnik »Prager Tagblatt«, se je izkazala kot neresnična.
Angleške čete so v Jeruzalemu
naskokom zavzele staro mesto in sa preiskale. Ker je sedaj v Palestini zadosti angleških vojakov, upajo Angleži, da bodo mogli v kratkem zatreti upor Arabcev.
Rim je štel v septembru 1,274.000 prebivalcev.
Vam je pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, medenine, emajla, steklenine itd. res neobhodno potreben, ker Vam osnaži vse brez uporabe kakih drugih pripomočkov. Ovoj z modro deklico je znak naše kvalitete. Za cenjena naročila se priporoča
SlAVfN!
"Najugodneje kupite'
vsakovrstne trgovske knjige, kot amerlkanske w žurnale, glavne knjige, blagajniške knjige itd. pri
A. Janežič. UubUana,Florjainkaul.12-14
ker smo jim cene vsled velike zaloge v engros in detajlni prodaji globoko znižali //
Trgovina s papirjem, šolskimi, pisarniškimi in knjigoveškimi potrebščinami na debelo in na drobno Lastna industrija trgovskih knjig m šolskih zvezkov
Sejmi
23. oktobra: v Marija Gradcu, Laškem.
24. oktobra: v Krškem, Dol. Logatcu, Središču, Velenju.
Ž5. oktobra: v Novem mestu, Ormožu, Mariboru, Ljutomeru, Lembergu, Dol. Lendavi.
26. oktobra: v Celju, Ptuju, Trbovljah. Vidmu na Savi.
27. oktobra: v Št. Rupertu, Turnišču, Križevcih. Martijancih.
28. oktobra: v Mokronogu, Ložu, Radovljici, Mariboru, Dolnji Lendavi, Žužemberku, Gornjem gradu, Koračicah, Muti, Slov. Bistrici, Sv. Juriju pri Celju,trg.
29. oktobra v Brežicali, Celju, Trbovljah.
Sobota dne 22. oktobra. 12.00: Plošče — 12.15: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura — 17.40: Plošče — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40:	Pogovori s poslušalci —
19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Joža Vombergar: SOS (Jaka Smodlaka v konkurzu), vesela zvočna igra. Izvajajo člani rad. igr. družine, vodi ing. Ivan Pengov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja dne 23. oktobra. 8.00: Radijski Šramel — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) — 10.00: Charlie Kunz igra na klavirju (plošče) — 10.30: Pevski in orkestralni koncert društva »Grafika« — 12.00: Plošče — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 17.00: Sadjevec in domači kis (Franjo Kafol) — 17.30: Koncert narodne glasbe. Sodelujejo: g. Friderik Lupša, član ljubljanske opere in radijski orkester — 19.00: Napovedi, poročila —	19'30:	Veliki
igralec Pera Dobrinovič — 19.50: Koncert. Sodelujejo:	ga. Nada
Udovč-Brejc, g. prof. M. Lipovšek (spremljava) in radijski orkester
— 21.30: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Narodne pesmi s spremljevanjem harmonike. Izvajata: gdč. Poldka Zupanova in g. A. Stanko.
Ponedeljek dne 24. oktobra. 12.00: Instrumentalni solistični koncert (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi
— 18.00: Razvoj higiene v Sloveniji (dr. Ivo Pirc) — 18.20: Koroške narodne (plošče) —	18.40: Kulturna kronika: lOletnica slovenskega radia (V Zor) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Potomci uskokov v Sloveniji (Viktor Pirnat) Ljubljana — 19.50: Zanimivosti (g. Mirko Javornik) — 20.00: Jubilejni simfonični koncert v okviru proslave 10-letnega delovanja radijske postaje. Sodeluje: Simfonični orkester in radijski komorni zbor, dirigent: Drago Mario Sijanec — 21.30: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Kon-Icert na wurliških orglah (plošče).
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. zav.
LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, fitrace.
i o n r n a I e, šolske zvezke, mape, odjemalne k n i i-žice. risalne bloke itd.
Vanilij
Emajlirani napis* za predale
8X2 cm din 4-50	12X3	cm	din	5	50
franko-franko kraj kupca, 7» vnaprej, 7« s povzetjem. Čekovni račun štev. 50.684. Naročilo se izvrši v roku 8 dni
»Zephir« d. d., Subotica
Telefon
22-62
KOŽUHOVINA
Velika zaloga krznene konfekcije
Sprejemamo vseh vrst P®Pra j8,!? prikrojevanje po najnovejših modelih
JOSIP DOLGNC# krznar
LJUBLJANA., Sv. Petra 19
Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander