Vestnik učit. ženskih roč. del. in gospodinjstva. Gospodinjstvo in ženska ročna dela. Nekaj desetletij je, odkar se skuša družiti s poukoin ž. r. d. nauk o gospcdinjstvu. Ta uk je potreben, je eminentne sociijalne važnosti. Cimbolj je narod ]zobražen, tem večja je naloga gospodinjstva njegovih družin, tem intenzivnejši je klic po izobrazbi v tej stroki. V glavniih potezah je gospodinjstvo veda, urediti izdatke po prejemkih, oskrbovati imetje in življensko udobnost cele družine, vzdrževati v hiši red, ki jamči financijalne, pa tudi moralne uspehe. Po raznih državah se je mnogo debatirilo in večina debat je dovedla do spoznanja, da se praktični nauk o gospodinjstvu le malo lahko druži z osnovno šolo. Vsi učni predmeti osnovne sole so v enaki meri poklicani položiti temelj tej vedi. Ž. r. d. tvorijo, kakor računstvo, prirodoznanstvo, kemija itd. ter odlomek iz gospodinjstva, potrebnega znanja. V vsakem gospodinjstvu ne zavzemajo razna ročna dela, katera smo letos nekoliko pretresavali, enakega stališča. So gospodinje, ki bi se rade ukvarjale z omenjenim ročnim delom, a to bi pomenilo zanje izgubo časa, ki ga lahko bolj dobičkanosno uporabijo. Plačilo za r. d. katero poverijo delavki, ne obremeni občutno njih budgeta. Imamo zopet druga gospodinjstva, kjer pomeni r. d. zlat vir pnihrankov. Enako je s kuhanjem. Naša krnetica se smeje, ako se govori o tem, da bi se rnorala iti dekleta učit kuhanja in pravi: skuhati prav dobre reči ni umet- nost; umetnost je pripraviti k hiši vse, kar je potrebno za dobro kuho. So tudi taka gospod;injstva, kjer pomeni kuhanje glavno in najvažnejše opravilo gospodinje. Še mnogo je ročnih opravkov, ki spadajo v delokrog gospodinje. V izvrševanju navadnih gospodinjskih opravkov se vadd vsaka deklica na svojem domu. Vsem našim dekletom ni in ne bo v dogiednem času mK>goče obiskovati gospodinjske šole ali tečaja. Če priznamo, da je v takih oddaljenih krajih potrebno učenje gospod. njstva na osnovni šoli, morali bi se sestaviti učni načrti za ta ponk. Učni načrt bo zabrinil, da važnost prec meta ne bo trpela po prerazličnem naziranju. Učnji načrt gospodinjskih šol seveda ni za osnovno šolo. Pri sestavi učnega načrta nam je preudariti: Katera poglavja naj se učijo? Kateri gospodinjski opravki so primerni starosti, razumnosti, telesni moči učenk? Za učenje katerih gospodinjskih opravkov ima šola primerne prostore, učila, materijal, zemljišče? Ali naj uči šola samo teoretično, kako se pere, lika, snaži obleka, stanovanje, uredi kuhinja, kako se obdeluje vrt, hrani in racijonelno izkorišča poljske in sadne pridelke? Za poglavja o mlekarstvu, mesu in masti. kuhi, zdravju, domači lekarni, dolžnosti in pravici gospodinje in služabnikov itd., kje naj vzame osnovna sola čas? Če učimo na osnovni šoli gospodinjstvo, se to gotovo ne more godjti na račun ž. r. d. Gospodijnska veda bodi predmet zase! Tako, kakor se je dosedaj zamislil ta predmet, bi zaviral napredek r. d. in bi ne dosegel uspehov. To besedo sem še morala izreči v prid ročnega dela, pastorke naše šole. Mož, ki je slovel kot pedagog ter \plival na razvoj šolstva pri okrajnih in deželnih oblastih, je izrekel nekoč pri okrajni konferenci sodbo r. d. trdeč, da je to le zabava, da služi le v kratek čas ljudem, ki nimajo važnejšega dela. To kaže, da ne poznajo povsod bistva in pomena r. d. njiti šolniki, ki jim je dvig šole najsvetejši ideal. Posamezniki hočejo napraviti iz r. d. direktnega pospešitelja obrti. Tudi to naziranje je napačno. V ta namen imamo danes obrtne šole. Kindermannove šole so služile bolj obrti in industrijalizaciji nego vzgoji mladine. Okrog leta 1860., ko je r. d. najbolj cvetelo, se je kristalizoval iz takratnih industrijskih šol ter iz umietnosti, živeče v narodih, nauk (disciplina), ki je eden izmed stebrov pri vzgoji mladine, kateri poda ročnost in spretnost, potrebno kulturnemu človeku, pa tudi umevanje važnosti, raznoterosti, lepote koristi in blagoslova človeškega dela sploh. To je napredek, to jo višek poine ročnega dela. Tej disciplini je izročil šolski zakon osnovno šolo. Ne zabavi, ne obrti direktno, ampak pedagogiki služi naše r. d. Ker se premalo umeva naloga r. d. na osnovni šoli, potiska se to disciplino v ozadje, smatra se še vedno kot neko rokodelstvo, povdarja se vedno njen praktičen, nikdar njen vzgojni moment. S tem pa izgublja v razmerah, ki so sedaj nastale zraven vzgojnega tudi praktičen pomen. Tega smo mnogo krive učiteljjce ž. r. d. same. S skupnim, smotrenim delom nam bo edinole mogoče dvigniti ugled r. d.. ki se res omalovažuje. Že to, da je treba učiteljici r. d. manj študija, manj izobrazbe nego učiteljstvu drugih predmetov, jemlje r. d. ugled. Učiteljice se čutijo manj važne, kako bodo znale v takih razmerah izvršiti velik pomen r. d. za vzgojo in za narodni blagor sploh? V prejšnji državi je bilo učiteljstvo ž. r. d. stan brez eksistenčne možnosti, čeravno so bile učiteljice razmerno za svoje delo ravno toliko plačane, kakor literarno učiteljstvo z dovršeno pedagoško omiko. A učile so navadno po 5 do 10 ur na teden in od tega dela niso mjogle žjveti. Zato je bilo le malo učiteljic, ki bi se posvetile svojemu delu iz zanimanja do šolstva ali ljubezni do poklica. Posledice teh razmer so izzvale pravičen klic po reformi pouka ž. r. d. Pri tem bi nastalo gotovo vprašanje: ali ni lažje nastaviti vedno naraščajoče število ženskih učnih moči tako, da brez obremenitve poučuje tudi ž. r. d., nego ugodno rešiti združeno vprašanje o eksistenci in izobrazbi učiteljic za ž. r. d. Pri reformiranju to vprašinje ne sme izključiti nobene sledečih točk: 1. Ročno delo je pred vsem vzgojna mloč, kakor drugi učni predmeti osnovne šole, zato, 2. ne sme izobrazba učiteljstva r. d. zaostajati za izobrazbo učiteljstva drugih učnih predmetov. 3. R. d. ne sme še nadalje ostati brez strokovnega nadzorstva. 4. V povzdjgo r. d. v narodnem duhu nam treba glasila. R. S.