o>
•r—}
! ce f k fl
• r-(
■4^
>rXl
c3
S
©
Sh
&
02
O
w3
N!
* pH
xjl
>V
• PH
S
§5:
03
-4-s
Q0
33
N
o
qj
O
SC
P*
«2
-O
s
s
• >-H
oe
• pH
•v
C3
«F=^
O
H
■22
O
O
4*
• fH
03
O
!■■■(
03
M
O
44
08
M
c*
trn
• F"*
C5
_ 5^
a- m
o
e
0)
•	vH
0)
'JI
k
•	^ s o
M
•v
o
4—'
<£>
O
k
• pH
n
o
p-5
GG
• pH
OD
>	
	#c?
OG	
3	
cS	
N	s'
ss	>U1
	• pH
98 S	B 5h
	P*
83	d
	
£	O)
	M
	o a
S,	
03 M
Izhaja vsak petek popoldne. Velja za celo leto 10 lir; za pol leta 5 lir; za tri mesece 2 liri in 60 stot. Posamezna številka 20 st. - Uredništvo in uprava Trst, via dclle Zudecche štev. 3. Telefon' 19-50. — Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot. — Oglasi trgovcev in obrtnikov po 60 stot. — Plača se naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek „De!a* v Trstu, via dellc Zudecche štev. 3
V Trstu, dne 23. aprila 1920«
»Prazna vera in prazna narodnost sta se izživeli v vojni, .srca in misli zastrupljajoča kultura se je pogreznila v vojnem blatu".
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE « JULIJSKI BENEČIJI
Leio !, - Št« 10.
Med raznimi očitki, ki se ponovno čujejo, je tudi oni že nekoliko starejšega kova, ki pravi: »Socija-lisli hočejo odvzeti narodu njegovo domovino, opehariti hočejo naše ljudstvo za Djegovo dmovino. Brezdomovinci so, in ti, oj sin domovine naše, čuvaj se, da ne zagaziš v njihove vrste, ako ti je domovina ljuba in draga!«
To je gotovo hud očitek, gotovo tehten ugovor proti komunizmu in mora oplašiti vsakogar, ki ima količkaj razvit domovinski čut, in nekaj tega čuta se — hočeš nočeš —ajahaja v vsakem človeku. Buržuazija, ki je gorenji očitek iznašla, je toraj prav pravilno špekulirala, kakor tudi prav pravilno špekulira, ako ugovarja komunizmu s svojega verskega in svojega narodnega stališča ter na ta način dregne \ našo čuvstver.o stran, češ, ali te ni nič strah, da s svojim' komunizmom postavljaš v nevarnost cb-staj --naše« vere, »našega^. narcda, »naše« domovine, To so vendar svetinje, za katere i moral tudi delavec vse žrtvovati!
V tem smislu nas je tudi vzgojila šola, ki sloji d?nes pod mogočnim vpliv etn kapitalistične buržuazije in je stopnjevala naš naraven •domovinski čut prav do vrtoglave višine. Zdaj pa vam pridejo tl koimažstš med >dobro •, >.verno«. 'ljudstvo in mu hočejo vseli domovino!
1’astoj prijatelj, da se pomeniva! Naravno je, da morem js^ komu nekaj vzeti le, če d-otični človek to reč res — ima. Dobro! Zato se najprej vprašajmo, ali ima delavstvo, recimo v našem slučaju, slovensko delavstvo, tudi domovino? Če jo ima, je njegova dolžnost, da jo ljubi, da zanjo umre, kakor pravite vi; če je pa nima, potem, prijatelji, pa je — drugačn a !■
Kaj je domovina? Skupno življenje enega človeškega plemena, ki sc vrši na več ali manj določno ob mejen i zemlji {deželi, pokrajini), in ki po lom skupnega dela, telesnega in duševnega, razvija na tej zemlji prav lastno mu materijalno kulturo, ier prav lastno mu duševno kulturo potom skupnega načina mišljenja, skupnega jazika, ukusa itd. Del} časa ko prebiva dotično pleme na eni in isti grudi, bolj je njegova‘kultura navezana na oni kos zemlje, in s tem tudi obstanek plemena, in bolj pridobiva beseda domovina na zemljepisnem pojmu.
Buržuazija pa, ki je do skrajnosti izvedla načelo o zasebni lastnini, podala je temu domovinskemu pojmu že neko drugo primes, na kateri pojm o domovini danes pravzaprav temelji. Skupni užitek domovinske zemlje in vseh dobrin, ki iz njei izhajajo, so vladajoči razredi že kdaj odpravili, na njihovo mesto je stopila zasebna lastnina, zasebna zemljiška posest. To je imelo za poledico, da je buržuazija bolj in bolj odrivala večje plasti v isti domovini prebivajočega ljudstva od domovinske grude in vseh dobrin, ki iz nje izvirajo ali izvirati morejo. Tako je zadobil pojm o domovini za one, ki so ostali v delni posesti njene grude in njenih dobrin, res glcbji, na drugi strani pa je n\oral ta pojm izgubiti na svoji vrednosti. Vpraša se, jeli dobiček večji, ali pa je večja izguba? Buržuazija pa je pojm o domovini tudi razširila, seveda po svoje. Dognala ga je do točke, da si danes domovine brez imperijalizma t. j. brez težnje neopravičeno razširiti sveje meje in svoj vpliv preko sosednih narodov in plemen ne moremo niti več misliti. Imperializem je postal častno vprašanje domovine, je postal pogoj za njen obstanek. Jeli tako pojmovanje o domovini in njenih nalogah zdravo, to smo videli pred vojno, med vojno in opazujemo zdaj po vojni.
Poglejmo torej, koliko ima delavsko ljudstvo od te »domovine«, kakor jo pojmuje buržuazija, in kakor jo moramo pojmovati tud< mi delavci, ako se hožemo za to domovino res žrtvovati.
Koliko dobrot uživa delavstvo, recimo slovensko delavstvo od »svoje domovine? Ali je upravičeno govoriti o svoji domovini, ali ima res dolžnost žrtvovati ji na .prvi mig svoje življenje, bodočnost svoje družine, prospeh svojega delavskega razreda? Poglejmo natančno in priznati moramo žalostno resnico, da dclavec nima domovine in je ne ho imel, ker je v kapitalistični družbi ne more imeti.
Da je pa tako, temu nismo krivi komunisti, tega ni povzročil komunizem. Komunisti samo konsla-trramo dejstvo; ki (bi ga buržuazija rada utajiia, ker leži buržuaziji mnogo na tem, da v delavstvu ne zamre domovinski čut, s katerim tako uspešno špekulira. 'Domovina je v nevarnosti, vsi na krov!- to je bojni klic buržuazije, ki dobro ve, da ta klic še vedno vleče posebno one, o katerih je buržuazija v svojem srcu prepričana, da domovine nimajo več.
Kdo je vzel delavnemu ljudstvu domovino? Odgovor je kratek in točen: kapitalizem. Kapitalizem je v svoji požrešnosti polagoma razlastil po cele ogromne skupine malega kmeta, v svoji grabežljivosti mu je postopno odjemal domovinsko grudo šn njene dc-hri>ne. Vrgel ga je na svetovno cesto, kjer je revež tonil. Živeti je bilo treba le par let v kakšnem večjem pomorskem mestu ter gledati on* •nepregledne mase izseljencev, samih poljedelcev, ki so po kapitalizmu razlaščeni morali zapustiti > svojo . domovino, da odidejo v Ameriko ali kamor si bedi v svei, kjer pa nove domovine niso več našli. Kdo je temu bednemu ljudstvu odvzel domovino? Komunizem?* Nikakor ne! Izsesujoči kapitalistični sistem je to storii,
Ni treba izgubljali mnogo besed. Kc je pri kmetiču zapel boben, in je revež postal fabriški delavec ali rudokop, isti hip je odpela tudi domovina zadnjo pesem v njegovem srcu. Odšel je s kletvijo na ustnih z domače grude in od tedaj je postal brezdomovinec; ludi če so se mu pozneje vračali še otožni spomini na rodno vas. V drugem rodu so ti spomini že zamrli. Drugi red pri svojem neprestanem klatenju s trebuhom za kruhom ni več poznal nobere domovine, ne stare, ne nove.
Nekoliko počasnejše se vrši ta duševni proces, pri oni masi razlaščenih brezdomovincev, ki kot tvorniški delavci ostanejo še v rodni deželi. Še jc nekaj vezi, ki ga navidezno vežejo ob domovino, ki mu pa ničesar več ne ponuja, ntti brezskrbne starosti, niti jamstva za napredek njeSove dete, da,
odpravili tlnovi 1
niti jamstva, jeli ne bo moral tudi on jutri izseliti se iz domovine, da r>c umre gladne smrti. Ali je po vseh človeških in prirednih pravicah in zakonih možno zahtevati, da v takem, za njegovo domovino opeharjenem človeku še visoko plamti domovinsko čuvstvo? Bedast je oni, ki ti kaj takega zahteval od ročnega ali duševnega proletarca: Hinavska in zločinska pa je ta zahteva od strani buržuazije, one buržuazije, ki je delavno ljudstvo oropala r.jegove domovine, ki je brezdomovinskega proletarca ustvarila. Vzroki rode posledice; tako je tudi tu.
Lepo je od buržuazije, da se postavlja prej vsem svetom s svojim rodoljubjem in domoljubje; i. Bur-žuazija to lahki) stori, ona ima domovinsko zemljo in vse dobrine, ki iz nje izvirajo, v svojih rokah, v svoji posesti; nji veljajo vse ustanove kulturnega napredka, Buržuazija ima domovino, zato je njena prekleta dolžnost, da jo ljubi; noro je pa, da to zahteva od onega, ki mu je ona sama domovino | vzela, ki mu je postal pojm o domovini — prazen ' nič.
Buržuazija od svoje domovine uživa vse, kar ji ta more dati, proletarec pa ima le pravico umreti — za buržuazijsko domovino, tako da mi. potem lastna deca berači po svetu. Oh, za tako biiržuazij-sko domovino umreti — »kolika slast«! Sano to je čudno, da se ravno buržuazijci lake krčev to branijo užiti — to slast. In že <to je sila sumljivo!
Kaj pa komunizem? Dejali smo že, da je komu* nizera vso to zadevo o domovini in brezdemovins! v ti jasno razkril. Da, še več, pokazal je tudi Se onim malim posestnikom nevarnost, v kateri neprestano žive, namreč da od dne do dne lahko tudi oni izgube svojo domovino, in da jo bodo slednjič tudi izgubili.
Komunizem pa gre še dalje. KosKUuzeat hoče vsem tem brezpravnim masam vrniti domovino, ustanoviti hoče domovino za vse ljudi! Te se pač
drugače čuje negeli uvodoma omenjen očitek ' domoljubne:: buržuazije! Komunizem hoče, da bo vsakdo imel res svojo domovino, Zato pa mora v istini najprej odpravili tisto buržuazijrko »domovino«, ki je ustvarjena le v korist malo izvoljenih. Tisto domovino«, ki sloni na načelu zasebne lastnine, zasebne posesti, tisto mora komunizem odpraviti, ako hoče ustanoviti za vsakogar novo domovino. Komunizem nikakor ne nameruje odpraviti narodne posesti kot take, hoče ,pa, da se .zasebna zemljiška posest in vse kar iz nje izvira spremeni v skupno narodno posest, do katere imej prav vsak član naroda iste pravice. Jeli s tem odjemi j" narodu zemljo, jeli mu odjemlje domovino? Nikakor: Temveč nasprotno je res, da hoče odpraviti rop posameznikov, izvršen na narodni posesti, da hoče narodu vrniti, kar mu je »domoljubna- buržuazija ukradla. Komunizem stremi za tem, da z odpravo zasebne lastnine 'prirednih bogastev zemlje, rudnikov, kamnolomov, gozdov, solin itd. ter prirednih vodnih sil in z odpravo zasebne lastnine proizvajajočih sredstev (strojev, tvornic ivd.) ter prometnih sredstev (železnic, ladjevja itd.) titanovi podlago na kateri naj bi se zgradila nova, lepša, srečnejša domovina. Vse to naj postane skupna last naroda, da lahko vsak član naroda itudi uživa svoj delež na tej skupni lasti, a ne eden vse, vsi drugi pa nič.
In tako hoče komunizem tudi z duševnimi, dobrinami, s šolami, knjižnicami, muzeji itd,
Res take domovine si begati buržuazijci ne morejo želeti, ker vračati bi morali, kar so nagrabili skozi stoletja. A delavec, ki danes nima domovine, in mali kmet, ki svojo domovino jutri lahko izgubi, ta dva sta prepričana, da pri novem preustroju človeške družbe le pridobita, da pridobita za vedno domovino. In če bo potem prvi delal v tvornici in drugi na pclju, vedela bosta, da res delata v svoji domovini, ki je kapitalistična pohlepnost ne cgro-žuje več.
Tako komunizem poglablja pojm o domovini; poleg tega ga pa tudi širi. Komunisti govore, da je ves svet, z vsemi svojimi bogastvi naša skupna domovina, in da morajo bogastva te obširne domovin« priti v korist prav vsakemu članu iste, t. j. vsakemu človeku. Če si narodi na komunistični podlagi pre-urede svoje » domovine«, potem bodo same ob sebi morale pasti meje, ki jih je med narodi posti vil kapitalistični imperijalizem, in zginili mora VSe gorje, ki iz tega stanja izvira, najprvo vojna.
Seveda je ta komunistični pojm o domovini kajpak sila različen od dosedanjega tesnosrčnega pojma o domovini, kakor ga širi (buržuazija v — svojo korist. Tak velik pojm .res»mora oplašiti one naivne nacionalistične idealiste, hlapce kapitalistične pete, in vrtoglavost jih -mora prevzeti vpričo njega da potem cvilijo bedaste fraze.
Ali komunizem gre svojo pot. Poglobil in razširil je pojm o domovini ravno s tem največ, da nalaga vsem in vsakemu brez razlike iste dolžnosti in iste pravice do domovine.
Danes je domovina — buržuazijski žep, za katerega naj se delavec in mali kmet žrtvujeta, jutri ps bomo mogli.zares ogvoriti o domovini. Danes delavec nima domovine in jo kmet vsak čas izgublja, jutri bo imel vsak nared res svojo domovino in človek tudi, ker mu po komunističnih načelih mora postati slednjič ves svet res prava domovina.
vsem onim oslarijam, ki so nam jih znali dan za dnem pripovedovati buTŽuazni listi in njihovo peto kolo — našminkana tetka »Edinost«. Kar tiče slednje, se je nagubančena tetka pred 'par tedni prav temeljito spokorila >ter je v dolgem članku dokazala, da treba ruski boljševizem — respektirati, ker je izrastel na domačih, t. ij. ruskih tleh. Prej sicer !*i bila tega mnenja. Seveda pri nas, je dostavila je strogo izključeno, da se tak komunizem obveljavt. Mimogrede povedano, če tak ali podoben komunizem, to menda ne bo tetke v krinolini motilo v njenem — slovanskem čuvstvo vanju; ali pač?
Zaka-j ta sprememba? Hm, odgovor ni težak. Kolčaik in Denikin, ta stebra carske reakcije, sta zaigrala; prvi je že med ranjkimi, drugi pa nekje na neki angleški tcrpedovfci, ker mu na ruski n! bilo preveč varno. Od tam še pošilja Svoje »proglase« na .ruski nared, ki se pa na te proglase požvižga, ker uvideva. da mu je zdaj bolje nego kdaj prej. Poleg tega so rustkd1 bcljševiikif uplenili ves Kc-lčaikov zaklad, 40 milijonov rubljev v zlatu. To pač dviga valuto. Anglež je tudi odstopil od svojega vojevanja z Rusijo, ker so mu hlače bližje ... negoli klobuk; radi Indije namreč. Sicer pa ima Anglež že s svojimi Irci in Egipčani dela dovolj. Tako so ostali slednjič Je še Japonci, ki se’ resno vojskujejo proti Rusiji.	*
Ali pustimo to in vrnimo se k vestem, ki danes prihajajo iz Rusije in .6 Rusiji.
Pogajanja enierite z Rusijo glede miru se vlečejo na dclgc. Buržuazna ententa namreč na dnu svojega hinavskega srca še vedno nekoliko upa, če drugo ne, vsaj v —japonski čudež. Japonci so jim danes prav dobrodošli, dasi jih v Parizu niso hoteli priznati za enakovredne z belokožoi in dasi jim Japonci ta poklon že danes yračajo z napovedjo, da pač ait daleč čas, ko bedo temeljito obračunali z entento, z Angleško v prvo vrsti in sicer s pomočjo — it naj takoj udari strela! — s pomočjo Nemčije. Lepa se nam kaže!
Pogajanja med Francijo in Anglijo na eni in Rusijo na dvugi strani, kr so-se vršila v Kcdaoju (Kopen-bagen) so se obustavila. Francoski in angleSki delegati so že zapustili mesto. Zdi se, da bo sestanek v San Rpmu določil nadaljno vedenje entente. Zii sv pa sicer tudi, da nameruje Češko-Slovenska prevzeti uloigo posredovalca med Rucijo in entento.
Med tem pa Rusija pridno-dela na preuredibi svojega notranjega ustroja. Veliko pozornost so bcljšc-viki že od nekdaj posvetili šoli. Zdaj se doznava, da bodo v vseh večjih mestih ustanovili »pcletnv šole«, ki započno svoje delovanje že v tem mesecu, tako da bedo mestni otroci tekom toplih mesecev uživali pouk v prosti naravi. Velika skrb se obrača tudi do učiteljstva, toliko glede njegovega gmotnega stanja, kolikor tudi glede njegove praktične izobrazbe, osebi to v poljedelstvu.
Dalje se ustanavljajo v Rusiji posebna ooJiečo mladoletne zločince,
16. 1. m. pa so se v Moskvi zbrali zastopniki ruskih strokovnih organizacij, '2000 delegatov, ki so zastopali tri milijone .organiziranih članov. Na tein zborovanju je šzpregovoril tudi Lenin veleznačilne besede. Dejal je, da mora izginiti vsaka razlika med delavcem in kmetom. Kmetje so delavci in. mali posestniki 'ob eaem, zato morajo sodelovali z delavci, ker se drugače socialistična ideja ne uresniči. Vse postranske koristi, ki bi le ene ali druge zadovoljile treba odriniti z dnevnega reda. Danes je potrebna le disciplina dela, skupno delovanje, nravstvena vzgoja ter globoko čuvstvovanje lastne odgovornosti. Tako dosežemo skupno konečno zmago.
Dasi so se mirovna pogajanja med Rusijo in cn-lenlo razbila, vendar se pa nadaljujejo pogajanja med obema strankama glede povzetja gospodarsko-trgevskih odnošajev. V imenu Italije se je pogajal z Litvimom poslanec Cabrini, sklenil je tudi pogodbo ter pri tem spoznal marsikater umazan manever naših »zaveznikov«.
Tudi Češko-Slovenska pošlje posebno komisijo v Rusijo, da prouči na (kakšen način bi se dalo pričeti z izmenjavo iblaga med cbema državama ter se hkrati prepriča o v.elenju češkoslovenskih čet {legijonar jev) v Rusiji, ki baje ni bilo vedno uzorno, dasi češko-slovenska vlada ponovno trdi, da je češko-slovenski nared vedno gojil veliko navdušenje za ideale svo bode in rusko revolucijo.
Sicer pa, če je čeSko-slovenska vlada malce hinavska, vendar češko-slovensko delovno ljudstvo ni, ki je započelo dne 18. t. m. v Kladnu splošno stavko v znak simpatije do sovjetske Rusije. Stavka se bo razširila na druga mesta,	,
a i
jg v Is
V Turinu jc izbruhnila zopet splošna stavka in sicer radi trdovratnosti delodajalcev, ki se začetkoma niso hoteli pogajati glede zahtev kovinarjev. Stavka pa se je razširila tudi v sosednih pokrajinah ter zadobiva od ure do ure večje oblike.
Agitacijski odbor splošne stavke poroča dne 20. t. in. iz Torina:
»Odboru prihajajo potrdila o popolnem uspehu splošne stavke v pokrajinah Novara, Alessandria, Pavia. Kmetje, delavci, železničarji, kovinarji, tkalci, občinski uslužbenci itd. so zapustili kot en mož delo, prepričani, da je treba z vsemi silami podpirati torinske stavkujoče. Vrše se velikanski shodi v mestih in po vaseh. Vse organizacije v Ctmeu čakajo na naš migljaj, da stopijo v stavko. Ligurske organizacije so izjavile svojo solidarnost. Tudi v oddaljenih mestih se pojavljajo gibanja železničarjev, da preprečijo prevoz vojaških čet in kralj, redarstva v Torino. Vojaški transporti so se ustavili v Genovi, Pisi, Livornu.
Ti čini dokazujejo, da se .je proletarijat v Italiji izrekel za našo stvar ter da je pripravljen k še odločnejšemu nastopu,
V Torinu (v mestu in pokrajini) se stanje r.l iz-premenilo. Kramirstvo se ne pojavlja. Stavkujoča množica se vede hladnokrvno, ali trdno in odločno vstraja pri svojih zahtevah, ker jc prepričana, da je ta borba odločilna za njeno bodočnost.
Pogajanja z zvezo delodajalcev ayso dovedla do nobenega uspeha.«
Med tem se je v genovski luki tudi že proglasila stavka, ker delavstvo noče • prevažati tja dospelih čet proti Torinu.
Poleg tega imamo v Italiji še stavko uslužbencev državnih monopolnih obratov, državnih delavcev in cbstrukcijcnizem poštnih ter brzojavnih uslužbencev.
Oj kako krasno se razvija življenje v kapitalistični družbi!
IZ SOVJETSKE RUSIJE
Ni dvoma več; -vse oči so uprte v prvo komunistično republiko, v Rusijo, ono predvčerajšnem še tako barbarifko matužko, ki danes kakor rdeča devica koraka na čelu vsega sveta, kateri se zvija ,v svojih povojniških bolečinah, ter se pogreza bolj in bolj v svojem blatu, v svojih orjaških dolgovih, ki jih vse 'borzne špekulacije ne morejo zmanjšati.
Vesti, ki danes prihajajo iz Rusije, niso več tako krvavo pobarvane kot nekoč. Buržuazijsko časopisje dn z njim vred njeno pelo kolo — tetka Edi-nest- so slednjič vendarle izprevideli, da jim noben zdrav človek ne verjame niti stotine onih grozotnih vesti, ki so nam jih pisali o Rusiji izia — svojega zapečka. Danes bi se niti »krave ne smejale, več
Leninova 50*ietnica.
Mož, ki ije trdno zaupal v revolucijo, Iti je z jasnim pogledom zrl v bodočnost, ki je vedno verjel v prebujenje delavskih mas in ki še danes verjame v svetovno revolucijo, Lenin, ali kakor je njegovo pravo ime Vladimir Mija Uijanov, praznuje te dni 501etnico svojega rojstva.
Njegova osebnost in njegov nastop sta tako velika, da jima v zgodovini zaman iščemo para. Imenovalo se bo nekoč njegovo ime med najbolj blestečimi imeni cr.ih mož, ki so se kedaj borili za ljudske pravice in svobodo. Sodobniki njegovi pač ne moremo še ločno preceniti,njegovega orjaškega dela, njegovega velikega duha.	a
Skromen, kakor je bil nekoč kot pregnanec, in prvi ter najmarljivejši delavcc, tak je Lenin, oni mož1 jeklenih živcev in mogočne volje, ki je 7. novembra 1917. prevzel v svoje roke vajeti novopro-glašene sovjetske ljudovlade. Prerokovali so buržuazijci te,j republiki naglo smrt, ali še danes stoji, silnejša kot nekoč, in Leninov veliki duh vodi njeno usodo, •
Stavbo železničarjev v Js^slaviji
Delavci in uradniki Južne železnice cd Dunaja do Payerbacha stavkajo. Hkrati pa je započela stavka" železničarjev tudi v Jugoslaviji. Stavka ima sicer ekonomično podlago. Trdi se pa tudi, da je v Jugoslaviji hkrati politično prebarvana, oziroma da je v nji opaziti protimonarhično tendenco. Koliko jc na tem resnice, se danes ne da- ugotoviti,
Vsled stavke je cbustavljen osebm in blagovni promet preko Podmelca, Logatca itd. ter omejena tudi zveza Trst—Pariz, oziroma Orijent-Ekspres.
BelssstM prsti Izzloju tiiilos
Poročali smo v zadnji številki Dela -. o izzivanju a-rdiiov^v Medeji v Furlaniji in o. dnevnetn redu, ki ga je izročil izvrševalni odbor Delavske zbornice v Tržiču in deželni politični odbor v Furlaniji generalnemu civilnemu komisarju. Kot kronisti zabeležimo, da^se je ravno iste dni s strani' arditskih častnikov izvršil napad na osebo glavnega urednika bratskega nam »Lavoratora«, ni sodr. Passiglia, ki pa jc napadalcem energično pokazal vrata. Namen napada je bil, da bi sodrug Passigli izdal ime dopisnika o Medejskili dogodkih. Zaračunali so se! —■ Kot kronisti .pa opozarjamo tudi 'na ardi tske napade na Del. dom v Trstu in slične, ki so .se vršili v Pulju, Pazinu, Miljah mnogo poprej negoli v M.adeji. V vse.-i je terej videti gotov sistem.
Proletarijat vstraja slej ko prej na svoji, civilnemu komisarju izročeni zahtevi. V soboto 17, t. m. so se zbrala naša politična in strokovna zastopstva ter po temeljitem preudarku sklenila sledeči dnevni red;
»Politična in strokovna zastopstva Julijske Bene-* čije zbrana dne 17. aprila v prostorih Delavske zbornice v Trstu, da razpravljajo o skle.pu deželnega' političnega odbora Delavskih zbornic, v Tržiču in Gorici glede proglašenja splošne stavke vsled na. milnega vedenja nekaterih arditkih častnikov,,
uvaiujejo, id a dogedki v Furlaniji niso posamezni pojavi, temveč pravcata podjetja, ki se organizirajo po vsej Italiji na škodo preletarijata, konslatirajo, da. vsem tozadevnim vladnim oblju* bam ni sledilo nikoli dejanje, ter sklenejo započeli skupno s strankinim .vodstvom ter Splošno delavsko zvezo posebno akcijo, ki naj- odpravi obsedno stanje v Julijski Benečiji -tez dovede do razpustitve arditskih čet;
zato vabijo scaruge Julijske Benečije, da se podvržejo temu sklepu in tudi drugim sklepom, ki jih bosta Stranka in Zveza smatrali kot potrebne, da st obvarujejo koristi proletarijat a.*
Na seji se je sklenilo tudi povabiti našo parlamentarno skupino, da započne odločneje izvrševati svoj mandat.
Z ozirom na to je deželni politični odbor izdal sledeči cklic na delavstvo v Furlaniji:
>.Z ozirom na sklep strankinih političnih zastopstev ler zastopnikov Delavskih-zbornic Julijske Benečije, ki stremi za tem, da z energično akcijo skupno s Strankinim vodstvom in Splošno delavske zvezo temeljito reši zadevo glede vedenja arditskih častnikov ter odpravi obsedno stanje v vsej pokra-« jini, vabimo vse furlansko delavstvo, da počaka na naša navodila predno započne s kakršnimsibedi korakom.
Uvažujtc stodrugi, da mora biti vsak naš korak edinstven in discipliniran. V edinosti in disciplini je naša zmaga.«
O velevažni akciji bomo seveda poročali v prihodnji številki.
§¥„
Brezbožni Pariz tega ni zmogel, pokvarjeni London tudi ne, pametno je tedaj c d buržuazije, da se je obrnila slednjič do svetnika. Morda reš sv. Rem kaj pripomore, da se slednjič rešijo vsa sporna vprašanja ter se svetu zagotovi večni njir za rvadaljr.ih' — pet let. Končno bi bil tudi čas, da se po 18ih‘ mesecih buržuazija med sabo pobota, ter s tem poda— »razbojniškemu;; profetarijalu lep zgled, kako sc lahko vse na lep in dostojen način uredi in poravna1. Zgledi, da! Buržuazija zahteva krctkos-t, pokornost, ponižnost in spravljivost od drugih, ki so lačni, sama pa ne čuti potrebe do- lakih čednosti ker je sitar To pa ne ovira njenih zastopnikov, di svojo »mirovno konferenco« prenašajo iz kraja t 'kraj, kakor mačka svoje mlade.
Zdaj so se sestali torej v sv. Remu v Italiji, kjei se jim ponujajo vse ugodnosti in vse udobnosti/ d i ne bodo preveč trpeli pri svojem mučaem in — brezplodnem delu, o katerem poročajo v svet to -kar jim je ravno prav.
Pričeli so s svojim .»delom v ponedeljek, 19, t m. brez — ameriškega delegata. Zato pa so prispel.
>N
, ® 04 68
$
S
S
•m
88
a
i*
©
>
%
•p*
8
68
•pp
S
©
O
*
•w
e
ifi
88
•tj
>©
88
S
68 . S
68
fef
v sv, Reei razna odpo.laiTstva, ki jih nihče ni vabi!, in jih gospoda tudi m prav vesela; tako odposlanstvo po Amjle/jh tlačenih Egipčamjv, neka »odposlanstva-- iz Reke in dalmatinskih mest, o -katerih sopel-nf prav-jasno, kdo jih je pravzaprav poslal itd, Seveda taka in *liona »poslanstva« nimajo ofiJ .-ijflnp.aa pris.lr.aa. h kc:iferenoi, vendar za kcvar-jeoje po hodnikih jim bo preostalo časa dovolj. Najprej se je lotila konferenca turške zadeve1. Prevladalo je mnenje Anglije, ki je zahtevala popolno razkosanje turske države, kolikor jo je 5b ostalo, Posamezni kosi n.~pr. Arabija, Kurdska, A* menska, Sirija zadobe svobodo — v kolikor. ‘jim jo .ho pustila Anglija. Smirno sprejme Grška itd. Carigrad ostane-£e turška posest, -ali le po imenu, iker "uzd cjita in njegovimi morskimi ožinami bodo Aa-jj.ja, Francija in Italija izvrševale svojo- — kontrolo. Kooiercnca v -sv? Remu sc ho baje pečala tudi z jadranskim vprašanjem. Videti hočemo, s kskfco salomonsko modrostjo bo raz v c zijal a to zamotano štreno. Zajiimivo bo vsekakor!
KRVAVA OGRSKA
•Ta je pa res lipa! Najprej je Ogrska »uzo-raa« vlada po/vabila zastopnike vseh držav in vseh strank, naj le brez strahu pridejo na Ogrsko, kjer se bodo na lastne oči prepričali, kako krasen red, kakšna zadovoljnost vlada sedaj V republiki —* krone sv. Štefana. Zdaj pa, ko so se slični- zastopniki oglasili in re&io mislijo prepričati se na lastne oči, kaj se vrši v sveti- republiki svetega Štefana z' razpoložljivo krono, zdaj jun to ni iprav. Dostojni ljudje vendar ne prihajajo takej na prvo povabilo v hišo, posebno če je hiša- Še umazana sveže človeške krvi.
Naša dva sodrnga, poslanca Della Seta in Vela sta sc namreč takoj odevala povabilu ter sla b*ez drugega odpotovala na Ogrsko, v prvo je njiju cilj Budimpešta. To sicer ni vsakdanje potovanje, ker če tudi dofaro veš kod in kako prideš v sveto deželo, vendar nimaš popolnega jamstva, kako jo boi i: spustil.
Obisk najinih sodrugov je tudi že razdražil občutljive živco oaega dovršenega človeka, ki se kliče Friedrich, in ki je bdi še včeraj ogrski vojni minister. V narodni skupščini je ta mož izjavil: »Ža-iibog je še večina komunistov svobodna. Ker vse Ogrske ni možino pozapreti in pobesiti!) Ti ljudje sc doznali, da nas obiščeta dva italijanska socijalistična poslanca, in zdaj jima bodo t ožariti, neopravičeno sicer, o ogrski vladi. Opozoriti je treba torej, da kdor se bo pritoževal čez ogrsko vlado, ter jo tako črnil pred svetom, zagreši čin veleizdaje in bo temu primerno kaznovan.«	'
Dobro tedaj! Čemu pa potem vabijo ljudi v svojo &veto državo? Menite li, da bo zdaj kdo tako neumen, da bi radi »točne informacije našima sodr.i-ge-ma tvegal,svoj vrat? Ej, Friedrichov« roke segajo tudi danes prav daleč! Ne, lega pa ne.
Ono širckouslao .povabilo ogrske vlade je pa5 krvava norčija. Ni ga bilo treba. Saj vemo itak, kaj se na Ogrskem pod reakcijonarno vlado bitržnazijc vrši dan za dnem, ne da bi šli tjakaj. V znamenju vislic stoji vsa dežela, in kar te ne zmorejo, pobija bela« garda.
Mb zo topoilpce
(»Učit. Listu«.)
Pod naslovom »Utopije* je prinesel »Učiteljski List« v s<vo'ji 4. števiik? hrvaško spisan člančič nekega učitelja v Istri, ki v sila naivnem tonu opisuje, kako je,postal socijaiisi-tkomsinisi, a kako je zopet izstopil iz stranke, 'ker — čudite se s odrini! — mu je bilo zairranjeno z naše strani, da poljedelcem svojega okrožja, -ki so vsi posestniki j!) tolmači komunistične ideje, češ da bi to neugodno vplivalo na limcte-posestnike.
Člančič zasluži mal odgovor, ker sc ravno takih fraz kaj rada poskižaje »rodoljubna« .buržuazija, in ker člankar ta-ko jasno kaže, kako ga jc buržuairij-«ka ideologija pctpclncma preslepila ter mu omotila možgani.
Člankar je s svojimi vrsticami storil gotovo lepo uslugo bogati batržuaziji, ia je le črna nehvaležnost iste, ako dopusti, da tak zagovornik njenih interesov še vedno strada in da bi še bolj stradal, da se^ni učiteljstvo, natsTonivši se ob delavstvo, nekoliko opomoglo. Sete pa je člankar podal siaoo izpričevalo, ker meni, da se dado Uidi drugi, k; globoko čutijo prepast, v katero divi ves svet, prepričati s tako bedasto plitvimi argumenti,. k j so baje njega, ^bivšega« socijelista-komunista prepričali.
V prvo povemo naravnost, da čiank&rju enostavno ne verjamemo, da bi bil sploh kedaj naš sodrug, sploh kedaj vSlanjem bodisi politično, bodisi strokovno, bodisi gospodarski v naših vrstah. Drugače bi ne govoril tako naivno in bi bil o kmeti jkem vprašanju, kakor ga namerujejo rešiti različni naši soc
mamssmam^
pisatelji, kakor se je o njem debatiralo na raznih naših zborovanjih in predavanjih, in kakor se je o njeni pisalo-in se še piše v našem soc. časopisju, tudi v »Delur, vsaj nekoliko bolje poučen in bi vedel, da socijalisti ravno o kmetijskem problemu zadnji čas najraje razpravljajo, in da nikakor ne tmslijo-natikati nagobčnika onemu, ki hoče o tem vprašanju govoriti našemu kmetu, temveč baš nasprotno.
O tem ga lahko pouče tudi — dejanja n. pr. kmetijski odsek na§ih •:Delavskih kons. zadrug: in marsikaj drugega, o čemur pa »gospod* člarkar ničesar ne ve, ker nikdar ni- bil član našJi organizacij, dasi se nazivlja naš — -brvsi« sodrug. fake sodruge* poznamo, gospodi ne!
Poleg te nevednosti, pa je člankar, k* ze \ok let službuje v Istri, odkril še drugo svo;o nevednost, ki pa je še hujša. Znano je danes vsakemu vrabcu že, da Istra pridela ravno toliko, da se s svojimi poljedelskimi pridelki preživi le tri mesece v l*tji> Izvzemši par magnatev-ederuhov, ki so £,A.up:čiI* par veleposestev, istrski »kmet« in »posestnik« ne bi niogel c!b samem kmetijstvu živeti izvze.nši tri mesece v letu, in tudi ne živi! Druge mesece, in teh jc večina, si mora služiti kruh drugače ta »seljak-poseslnik«! Eto, prijatelj! Ia če bi bili vi res le eno uro pravi naš sodrug, bi vas nar a vnest cdiisevala misel priskočiti "bednemu istrskemu kmetu na pomoč, zanesti pravo besedo med njegove vrste, odpreti mu oči, povedati mu brez vsega strahu, kaj je pravzaprav, namreč do mozga izsesan bedni ra-tar, ki so mu v zasmeh dali navrielc »samostojen posestnik«, zato da gospoda na še bolj krvav način brije norca iz njega. Če bi tako postopal’, in to oi bil pošten postopek, bi vam izmed nas gotovo nihče ne branil, da izobrazite zapeljano* -besvesnu masu*. Ali člar.kar med drugam tudi svojih dolžnosti kot »član komunistične stranke« ni poznal. Lep — član! Ne bi li, vi sila vestni »bivši .komunist«, mogli pokazati na uprav neverjetno razcepljeno grudo v Istri, na one prav smešno: majhne parcele, ki istrskemu kmetu in njegovi družini ne zadoščajo, ter mu pokazati, koliko neobdelane grude ima svet, t. j. bur-žuazijjska veleposest! No bi h vi mogli opozoriti, da so pred vojno ostale kar po cele vasi v Istri prazne, ker so se »scljaci-posestniki« izselili v Ameriko, da vsaj ne umro gladne smrti! Ne bi li vi mogli omeniti, kako so med vojno izumirale kar cele istrske vasi, ker niso »seljacd-posestniki« pridelali ni!' kruha za s vej o deco!
Ali vaše — in tu tiči jedro! — vaše »redoljubno« srce vsega tega ni videlo in ne vidi, ker vaše src« je plaho in se boji — komunizma, ker so vam trebušasti »narodni - buržuazijci natveziK bajko, da jc komunizem — utopija, vsaj za kmeta, in da bo vsled komunizma poginil jugoslovanski narod. Zato gori vaše srce za — -rodoljubno« buržuarijo in zato ji gralis in Iranko ponujate svoje nespretno sicer, s buržuaz.iji kljubu temu dobrodošlo pero.
Nič se ne bojte: ni treba vam, da črpate iz živega vrelca globokih del naših socijologov, ni treba, ^da imate odprte oči in ušesa za sodobne dogodke. Ostanite, kar ste biiiivedno — podlaga buržuazijskc pete. Niti ne stavkajte, če ram dado premalo plače, ker stavka jc — komunistična iznajdba! Bodite gluh in slep, ali prepričani bodite, da komunizem ni utopija, (uči vas poljedelska Rusija!) in da v komunizmu ne bo poginil noben narodi
»Učit. Listu* pa sestavljamo *■«■*«<* vprašanje, ali spadajo talci oči vidno hujskajoči članki v glasilo, ki se peča s šolskimi ivprašanji, s šolsko politiko in strokovnimi učiteljskimi vprašanji? Če spadajo, potem pa mora. »Učit. List« takoj s prihodnjo številko dovoliti tudi tovarišem-socijalistom, da se lotijo 3 svoje strani takih vprašanj. Storili bodo to gotovo temeljiteje kakor ono revše žz Istre, ki samo ne ve, kaj ga boli in kje ga boli.
Kar naši trgovci, v prvi vrsti josivinčarji, s prav malo častitimi izjemami počenjajo, to je že tako nesramno, je že tako od sile, da treba takemu početju narediti konec, predao nas ti velecenjeni gospodje oderejo na meh. Od dne do dne višajo samovoljno cene, da, od ure do ure. Nič ai pomagalo, da so oblastni je .posegle vmes ter .pozaprle par stotin prodajalen. Kaj pa je trgovcu na tem ležeče, če mera slednjič plačati par stotakov gldbe, ko je že tisočake izsesal iz ljudstva. In tudi ona globa ni izgubljena;.saj jo bo zopet pridobil, ko mu čez par dni cdpro prodajalno. Celo s krvavo norčijo se pobaha pred svetom, da kot »naroden« trgovec ^daruje« v čast zapre tj a par petakov v narodne namene. Kaj pa mu morejo! Če so mu zapečatili sprednja vrata, prodaja pri stranskih. Sicer pa ima svojo organi-
zacija, ki poskrbi- za vse-drugo.
■Tem velecenjenim gospodom trgo v ceru, ki so jim oblastnije in njihovi ukrepi deseta bnga, treba je glasno povedati, da .jc ljudstvo do grla sito njihovega umazanega početja. Ljudstvo je žc enkrat napravilo red v cenah, in niti tako dolgo ni od tega. Če so gospodje pozabili na to, pa ljudstvo ni. Če se oni požvižgajo na oblasinije, pa bo ljudstvo poseglo zopet po korenitem zdravilu, da poda gg. trgovcem zopet eni pouk, ki so ga prav zares že potrebni.
Najlepše pa je, da se organizacija teh velespoštovanih oderuhov na vse kripljc trudi, da bi dobila v svoje roke aprovizacijo t, j. razpredajo vseh živil, ki sc dobe na izkaznico, zdaj, ko likvidira aprovizačaa komisija. To bi se reklo izročiti ovco žc kar zvezano volkovom. To se ne sme zgoditi! Čemu pač imamo naše koas.umne zadruge? Njim na) se poveri razprodaja aprovizačnih živil, potem nam fco zajamčena cena, dobrota in pravična vaga; drugače pa ne._______________________
Magdalenska podružnica »Ljudskega odra« ponovi dramatično predstavo v treh dejanjih s petjem »Stari Ilijan v nedeljo 25. t.'m. tožno ob 16. uri v. nanovo oarketirani dvorani g. J. Miklavca, p. d. Kačitn pri Sv. Mar. Magd. Spodnji. Po predstavi, tečno ob 19. uri bo pričel- ples. Med predstavo in pri plesu bo Evirala skupina »Viktor Parma« iz Trsta. — Vstopnina k predstavi 1 L za osebo, sedeži po 1 L, k plesu pa ženske 2 L in moški 3 L. Ker nam je redarstvena cblast prepovedala ponovitev predstave za 11. t. m. vsled stavke občinskih uslužbencev, se je nakupičilo še precej stroškov; radi tega najvljudneje vabimo c. občinstvo, da sc udeleži "v obilnem številu te naše lepe domače predstave, kjer bodi vsak gotov, da se bo z zadovoljstvom povrnii na svoj dom, ko bo preo»i. par u,ic v naši sredini pri Sv. M. M. Sp.	Odbor.
vatnih -čevljarje v, 3. »aja 'je otvoritev pri Sv. Jakebo, ul. Giuiiani 23, vogal z ulico Pozzo.
* Stav&osLLtt delavcem v obvestilo. Ker mi edved strani prihajajo pritožbe, da se zanemarja agitacijo in shode med slovenskimi stavbinskimi delavci, moram obvestiti, da imajo čisto prav, da so nezadovoljni, ker smo mi sami nezadovoljni. Ali sodrugi naj bodo prepričani, da to se ne vrši vsled naše krivde temveč radi preobilega dela, ki ga tajništvo mora izvršiti po celem okraju, kjer se ravno sedaj vrše povsod mezdna gibanja, pri katerih.moram biti navzoč. Sotinigi- bedo razumeli, da je nemogoče odložiti mezdno gibanje ali pogajanja radi enega shoda. Radi tega moram scdrugor.i sporočiti, da dokler ne zaključimo vsa' ia gibanja, ki so sed«] v teku, se ne morem zavezati za- nobeden shod. Ko bodo enkrat gibanja končala, bc.n s ©drugem zopet na razpolago. Toliko v obvestilo. — Jcsip Petejan.
ljudski oder
DomaS vratnik
Radi stavke v papirnicah in tozadevnega pomanjkanja papirja, na katerem trpe vsi naši časopisi, smo morali natisniti to številko na papirju, ki nam je bil dan na razpolago, žal, da v nekoliko manjši obliki. Čitatelji naj nam oproste, k krivda ni naša.
Upraviiištvo.
Novo skladišče Delavskih konsumnih zadrug se je otvcrilo v Trstu v ulici Moiin a vento štev. 72. Novi člani se lahko vpišejo v skladišču sanaem.
Llaiiski Izženmlci
Trgoviiia, t. .j. trgovina na drobno, se kaj lep9 »razvija« v Trstu. Ni dvoma več, kam s fantom, če ti je ga usoda naklonila. V trgovino z njim; v kratkem bo milijonar in dobro mu fco na zemlji. Tudi posebnih šol mu ni treba za to,-da ima le nadarjenost in drzno čelo, da od dne do dne viša ceno blagu, ki ga prodaja.
Stavka delavcev kemičnih industrij.
Dne 20. t. m. je bila v Trstu proglašera stavka delavcev, delavk in uradnikov zaposlenih v kemičnih industrijah. Krivda, da je prišlo.do tega koraka pada na delodajalce, ki jim je bila že pred tremi ledm predložena spomenica o delavskih zahtevah,, a so
uto- odgovor zavlačevali.	_	,
Stavka je popolna. Nekatere tvrdke so se ze izjavile pripravljene da sprejmejo • delavske zahteve tako Tržaška tvomiea nula,- pivovarna Dreber m druge. Druge bodo pač tudi -morale sprejeti pogoje stavkujooh. Čemu tedaj delodajalci nočejo mirnim potom dati delavstvu tega, kar mu gre, temveč vedno puste, da pride do stavke?
Ustanovni občni zbor”produktivne zadruge čevljarjev, sc je vršil v nedeljo dne 18. marca, v prostorih izobraževalnega društva (Karl Učekar) Predsedoval je sodrug Visintini. V imenu pripravljalnega odbora je sodrug Lizzi preči tal pravila, ki *o bila enoglasno sprejeta. Pri drugi točki dnevnega reda, volitev odbora 5-n nadzorstva, je predlagal sodrug Batti-lana sledeči odeor: Predsednik' Visintinr, odborniki Lizzi, Vrabec, Battilana in Conteili, nadzorstvo Cucit, Trevisan -in Finocchiaro. Volitev se je, vršila tajno potom volilnih listkov, ter so biti vsi brez izjeme enoglasno izvoljeni. Predsednik se je zahvalil za izkazano zaupanje, ter priporočal navzočim naj vsi delajo in agitirajo, na to, da se enkrat rešimo izkoriščanja delodajalcev in postanemo svobodni sami gospodarji svojega pridelka. K tretji točki dnevnega reda, raznoterosti se je oglasil k besedi naš stari bojevnik sod. Lizzi, ki je spominjal na zgodovino socijalizma -v Trstu, ko so bili čevljarji med prvimi us-tanovniki st f oko vsi c organizacije m da so potem vsled brezbrižnosti zaostali med zadnjimi. Danes naj bo zgodovinski dan za tržaške čevljarje, ko srno se zbrali ravno v društvu, ki nosi ime našega prvobcritelja Karla Ucekarja. Postavili smo temeljni kamen našemu podjetju, o katerem smo trdno uverjeni, da se fco delavstvo pcsluievalo edinole svoje novoustanovljene zadruge mesto pri-
Tc-m petem se opozarjajo vee podružnice in vse k-io, ki želi imeti kakšna pojasnila-, naj si bo v kakor-šnem keli ozirj glede delovanja, in sploh vseh zadev tikajočih se »Ljudskega odra naj se obrnejo na tajniški urad vsak ponedeljek, sredo in petek od 10—13 ure. S tem se preprečijo nepriUke, ki s o se dorariaj dogajale, kakor n. pr. občni zbori, predstave ali druga zborovanja, ki je s&mo list za nje znal, medtem ko »Matica- o tem ni bila obveščena.
V nedeljo, dne 25. marca, točno ob ifl. uri s« vrši dvorani »Kccsamnega društva? pri Sv, Jakoba -ustanovni cbčr-i zbor podružnice »Ljudskega odra«. Vabljen: so vsi že vpisani in nevpisani člani, kakor ftril vsi oni, ki jim je ležeče na tem-< da si sezidajo lastno trdnjavo pri Sv. Jakobu, da se gotovo in polnoštevilno udeleže ustanovnega občnega zbora,
Dacrni red:
1. Otvoritveni nagovor spravnega tajnika, zastopajočega »Matico«.
2. Čstanje in edobrenje <pravil.
3. Volitev odibora.
4. Slučajnosti.
Podružnica »Ljud-s-ke^a odra« na Kontovelju priredi dne 25, marca ob t6. uri v prostorih -iGospc-* darskega društva« domačo veselico s sle'dečiia vsporedom:
Vilhar: Lunica,‘mešan fcfeor. Gerbec: Goadolirjova, ženski zibor. Adamič: Vasovalec, moški zbor. H. Satiner; Pcgled v uedolžno oko, četverospev. H. Sattner: Po zimi iz šele. -mešan zbor. -— Dobrodošli. Kdaj -pejdete domov? enodejanka.
Pevske točke vodi g. učitelj Just Martelanc. Po končanem vsporedu društveni ples s spremljevanjen* sal^^rkega orkestra do 23. ure. Vabijo se vsi prijatelji društva in člani bližnjih podružnic, da mnogoštevilno priVte med Kontoveljčr.ne, ter se z njimi par uric pošteno poasbav a jo.	Odbor.
♦ * *
Magdalen-rka podružnica Ljidskcga odra« je imela v nedeljo, 18. t. ni. občni zbor katerega se je udeležilo lepo število članov in članic. Razpravljalo se je marsikaj koristnega in važnega za procvit in napredek naše podružnice ter v blagor mladine našega l&raja. Vsi člani so bili vidno za-dovcijni, da se je izvrš:! I. cbčni zbor aaše podružnice v najlepšem -redu. Tajnikovo, blagajnikovo ki knjižničarsko poročilo je bilo z odobren je m sprejeto. Pri volitvi novega odbora se je po večini želje članov na predsedniško mesto volilo po listkih ter je bil z veliko večino izvoljen predsednikom Benedikt Gcdina. Ostale odbornike se je volilo ustmenim petom, nakar se je cdbcr v prvi seji 19. t. m. kcnstiluiral kakor sledi: Miklavec Just, podpredsednik: Pregare Silvester, tajnik; Gregorič Dragotin. tajnik, namestnik; Stepančič Ivan, I, blagajnik; Pregare Zdravko, II. blagajnik; Brezovec Fran, knjižničar; Stepančič Justina, knjižničarjeva namestnica; Kuret Vekoslav in Macarol Josip, odbornika. Predsednik se je zahvalil na izkazanem zaupanju ter priporočal, da se čim več mogoče oklenemo-naše podružnice ter je zaključil toli ospcii občni zbor.
IMK0SMI REVOLOCIIH
Vežna sta tudi izvanredno stališče in vpliv Pariza y predrevolucijonarni dobi. Kraljeva vlada in dvor sta osredotočila v Parizu čimveč možno sil. Na ta način je postal Pariz središče poetičnega in kulturnega življenja, postal je »glava Francije«. Bil je Pariz največje trgovsko in obrtno mesto z močnim, dasi .nezavednim prole tari ja toni. Pariz je bil merodajen na polju okusa, mode, gledišča; iz Pariza je pričakoval sleherni Francoz vsako novo misel, sodbi Pariza ni nihče ugovarjal. V vsej Franciji n', bilo mesta, ki bi mogk) tekmovati s Parizom ter mu podati protiutež. Zato je dežela skoro izključno potegnila s Parkom-, ko jc ta dvignil prapor revolucije.
Mnogo več povoda k nezadovoljnosti negoli meščanstvo pa so imeli prebivalci na deželi. Po številu so tvorili krog štiri petine vsega prebivalstva. Obdelane zemlje pa je imela v lasti krona eno petino, cerkev eno petino, plemstvo eno petino in le ostali dve petini prebivalstvo na deželi, t. j. poljedelci. To razmerje gotovo ni bilo zdravo in roditi je moralo zle posledice. Razumljivo je tudi, da sta bili ti dve pelini obdelane zemlje razkosani večinoma v zelo mala posestveca. Poljedelci zopet so tvorili tri različne skupine; bili so dninarji, najemniki in kmetje,- Najbolje pr c skrbi je n i so bili še dninarji, posebno na večjih posestvih. Slabše t« je godilo najemnikom, *že radi visokili najemnin, ki jih slednjič niso mogli zmagovali. Kmet pa je bil revež skozi in skozU Na povsem prematih posestvih je pridelat baš toliko, da ni ravno poginil gladne smrti, Pogibelj deželnih prebivalcev so bile njihove rnno-golične obveznosti:	Plačevati	so	morali,	krvni	da-
vek, desetino, mitnino ia druge davke, robotati so jnoraM ter vrhu vsega tega prenašati nasilno prevzetnost nrivilig-iranih stanov. Poleg tega je vladala
še kričeča samovoljnost pri odanerjevanju davkov in to v kolikor je zadevalo posameznika, kakor tudi posamezne pokrajine, ki so bile ločene med seboj po mitnicah, kakor državice v državi. Najusodnejši davek pa je bila takczvr.na »taille-:, neka vrsta dohodninskega davka. Davek na pijače je pospešil pogi-belj vinorodnih pokrajin; davek na sol je povzročil, da je kija sol v pokrajinah, ki so imele soline, zelo cena, drugod pa neprimerno draga. Iz označenega je razvidno, da sta morali dve petini obdelane zamlje nositi vsa davčna bremena države, ker ostale tri petine so bile davkov proste. V tem je tičala velikanska krivica.in je tičal tudi polom države. Stanovi, ki niso producirali in niso plačevali davkov, so živeli razkošno življenje na račun itak že do mozga izsesanega delovnega ljudstva, Zalo so pa tl priviligi-rani stanovi nahujskali celo armado dacar-jeV na preko mere obremenjeno ljudstvo.
Če so bili davki razdeljeni na najbolj krivičen način, bila pa je davčna uprava z druge strani najbolj brezmiselna, kar si je moremo misliti. Država je namreč oddajala iztkjevanjc davkov podnajemnikom, ki so ji za to pravico plačevali gotovo vsoto denarja. To vsoto denarja so potem ti podnajemniki — denarni magnatje — z bogatimi obrestmi vred iztrskovali iz ljudstva. Tako je slednjič pač le podnajemnik določeval višino davka, Pri takem načinu pobiranja davkov ije imela država pač majhno kocast, ker se je ogromni dobiček stekal v žepe podnajemnikov, ki jih je ljudstvo seveda obsovražilo. Ali podnajemniki* so dajali državi predujme in tako so postali nenadomestljivi. Država je živela od dolgov ia zopet od dolgov, nešteto državljanov je pa neumestna davčna uprava gospodarsko uničila.
Sklenimo račun iz vsega desedaj rečenega! Nižje duhovništvo nezadovoljno, nižje plemstvo obubožano in nezadovoljno, podčastniki in moštvo v armadi nezadovoljni, buržuazija -nezadovoljna in hlepeča po »jeneni bogastvu primerni politični močr,
produktivni stanovi — kmet in delavec — izsesani, obremenjeni s služnestimi in davki, brezpravni in tlačeni. Vrhu vsega pa plava bliščeča, zlata skorja priviligiranih topoumnih, lenobnih ter užitku in intrigi udanih stanov. Splošna necadoToljnost so morala postati pripravna tla za revolucijo.
To splošno nezadovoljstvo je pomnožilo tedanje svobodomiselno slovstvo. Srednji vek je zidal na avktoriteto ki vero. Dvom in znanstveno raziskovanje sta podrla ta dva stebra. Človeški duh je zapustil dosedanja izročila ter se je ponosno zravnal, v svesti si svoje lastne moči. Prircdcpisne vede so pričele meriti, računati, dokazovati, in tradicija je zletela pod mizo. Vedno glasneje je odmeval krik Vse zlo izvira iz despotizma; tedaj odpravimo &b-
Podružiuca »Ljudskega odra« ▼ Lonjerju je imela dne 4. t. m. izredni cbčni zbor, ki je bil precc; dobro obiskan. S^cer obstoja naša j>odružniea šele sedmi mesec, a nesoglasje med člani in odborent je bilo že tako napeto, da je ta poslednji m orel sklicati cisčni zbor, posebno pa še radi tega, ker 3& se že nekateri v vasi veselili, ..vsled omenjene napetosti, razpada društva. Toda na; tem občnem zb c ra se je pokazalo, da se take nepristranske in ehče-kcrislne ustanove ne dado kar tako uničili. Ra-pldno naraščanje članov nas je uverilo, da sc je tudi naša vas prebudila, zavedajoč se, da nam je danes delo na vi eh poljih, posebno pa na kut*,>r-aem polju potrebno bolj nego kedaj poprej. — V naši podružnici imamo tudi pevski zbor, ki mu je priredil že tri veselice, ki so dobro uspele, nadejamo se, da nam ta zbor pri prihcdiji veselici-poda še kaj lepšega kot dosedej. Žsjl. da tu ne dob:nra niti enega naših starih pevcev; Želeli bi, da se »udi ti zopet enkrat pokažejo pred javnostjo in skeč to pot zajednb z nai*a*čajem.	tmo med tem
časom tudi 7 predavanj, predavatelji so bili, iz-vzemši enega, sami domačini. Upamo, da bomo v kratkem imeli zopet priliko kega pOStošati, kar je tudi splošna želja. — Le na delo, Lcrjerci, brc* straha naprej po začrta«*i poti. ker na-nen je ^ i in zmaga gotova.	  ..
solutistično vladavino!«
Za vlade Ludovisa XIV. £o pesniki In pisatelji sledili kraljevemu dvoru. Se'laj se je to izpremenilo. Stopili so v o-pozicijo, siljeni po novih svetovnih idejah. In to je sla značilno. Kakor podgane potapljajočo ladjo, tako so pisatelji — ta cvet naroda — zapuščali krono, mnogo prej aegoli je padla v prah. Le pomislimo na vlogo velikanov ruskega slovstva od Tolstoja, Dostojevskega pa do Gosrkija itd., ki so biM vsi v odkritem nasprotetvu s svojo vlado in prestolom, pregatijam, v verige vko^itu glasniki boljše dobe, svobode, katere zarjo so videli prihajati, ko je rusld narod še spal Ietargičnu spanec do krvi bičanega. Sami ob sebi ti pisatelji nimajo res onega direktnega vpliva, ki jim navadno podaja zgodovina, ali jasno znamenje so in vnebo-vpijoč krik trpeče ljudske duše dotičnih časov, ker li visoko nadarjeni jnteHgenti, ti umetniki so večinoma ali po rodu, ali pa po svobodni izbiri sinovi trpeče mase — dafles proletarijata. In »po tem znamenja* spoznaš pravega umetnika tudi danes.
{Dalje prih.)
KmetljsRl pregled
»Kmetijah« ia vrtnarska gospodarska zadruga« r Tists javi)«, da se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. ob
3, popoldne V Boljmicti y gostilni Sancin zborovanje kmetov is. Boljunca io ^ižnje okolice. Z ozirom na vseobče koristi organizacije našega kmeta io z ozirom na težko gmotno stanje in slabih razmer ki pritiskajo največ na kmeta, sc pričakuje obilne udeležbe, kajti edino v organizaciji Je naša moč. naša rešitev. Zatorej kmetje združite se ia organizirajte se vsi v - Kmetijski in vrtnarski zadrugi'.
»Kmetijska in vrtnarska zadrega v Trsta javljal vsem svojim čdanem, tla se glede svojih potrebščin (žvepla, m. galice, semen, orodja itdj obrne K) naravnost do njenega skladišča v *L	*	Pri"
(ličje, o-zirema do podružnih skladsSč v Plavjah, Bo. ljuncu, Sv. Aa-lcnu. - Pojasnila dobe «rtoU^ Novi zadružniki se sprejemajo vsak C.*občinstvo se opozarja na lišča na trgih PontcrossO,
Pojasnila se podajajo v neria št. 7, L nadstropje (Trst),
razprodaja-* pisarcl t:L Raffi-
prav gotovo, kar naenkrat je zakričal*. Izborno 'je igrala v (varianti, o-d začetka do konca.
Nikita (g. Kralj) je igral, glavno irlcgo in je bil bržkone v tej ulogi na vi-šku v letoSnfi sezoni. Videlo sc je, da se je dobro podkoval. Njegova marljivost se je pokazala tudi pri.lepi sceneriji, kar je, seveda Utdi njegova zasluga; Posebno de&er je bil v 3. dej,, ko pride z Akulmo iz mesta d-omov. Njegov »^pijanost, prevzetnost ter resignacija. so bile izborno po-godene. Dober je bil ittdi v varianti {4. prizor), ko vzkipi nad materjo Matrjoao: »Proč od mene! Ubijem te! Zdaj mi je že vseeno. Ubijem te!« Škoda le, da so motili to dejanje nekateri topoglavci, ki so se
■—i,	■	    .	......
“ Slousnsbs sietCaifšte ...
»Moč teme«. Preteklo nedeljo se je predstavljala v gledališki dvorani 'Nar. doma svetovno-TTnajia dradfa LevS Nik. Tolstega — petero dejan k a Moč teme* (Vlast trni), ki ima tudi podnaslov Koder se pero-ti' ujede razpno, tam vse ptičke pomre -.
Drama »Mo* tesne* je mogočen opomin, ye klic k moralnemu življenju, ki ga zahteva človeška vest.
Na plastičen, drastičen način je pokazal Tolstoj greli in njegove posledice, ki so se »jedle v človeško družbo kakor zajedaikc, da jo razkrojijo, ugonobijo.
Toktoj. je m&d to d«n» v straSku zgled in v	OTerekftli	in	niso	nehali	Ječati	in	foe-
svarilo s-vojšn kmetskim rejakem, ljubljenim Jasno-1' Podal	-	-	-	...
poljancem, med katerimi je tila tudi zajeta snov za .dramo, »Meč teme pa ni ostala v Jasni poljani, marveč je prepotovala doslej že ves svet, od vzhoda do zahoda. Nikakor pa ne smemo mislili, da so razmere, Iti jBt je naslikal v tej drami splošno tipične za ves prostrani ruski narod, ali Tel s loj je hotel fibvarnvati narod pred sodomsko kugo, ki se je po-javila huntam med rojaki.
Naj posnamem po M. Go veli str je vi, ki je prevedla dramo v sksvenščinc, na kratko vsebino drame.
Gta«i junak drame, Nikina, je spočetka le lahkomiseln in v mladostni razuzdanosti neznačajen ljubimec, a pezaeje se ga loti pohlepnost po imetju m neodvisnem gespodarstvu. Uda se zapeljivosti mlade, lahkožive gospciinje Anisje ter postane pre-šestavk, ko je že c-nesreči! in zapustil blago deki.co Marino. Nikita pa ima (udi lakomno, brezvestno mater zločinskih najlonov, pravo zver, Matfjon».
Deloma iz ljubezni do sina, deloma pod pritiskom bede In iz hrepenenja po boljšem življenju zavede Mati^oo* strastao Aninjo, da zastri^pi svojega bolehnega afdta. Pjotra ki da mu name nato denar, ki ga je bit namenil otrokom svoje prve in drugi žene. Msfefooa tad-i izdeia načrt, ki se ji popolnoma posrečf, aasoreč da postaneta ,po Pjotrovi smrti Ni-kfflfa io Anisja mož in žena. Toda sreče s tem ne dosežeta. Kfltttiu izve Nikita, kdo je umoril Pjotra in čemu; začne ga peči vest, zanemarja delo, pase lenobo, p4j<B&Saje ki zapravlja ter zasovraži Anisjo, tja* ga (Nrived* do tega, da zapelje svojo pastorko Aku&w.	sovraži in zaničuje svojo ženo mo-
rilko, a odteci ti se jej ne more več, saj živi od njenega premoženja. S tem se izpremeni življenje v Kšidtovi družini v peklo. A k ali na rodi otroka baš v noči, ko pride v hvšo njen snubec. Zopet je Matr-j-ona na delu, in Aaisja ji pomaga. Akuiino, ki sovraži AtfajO in ljubi Nfikitc, je treba spraviti od hiše, da sejalno pohujšanje med očmem io pastorko ne bo nadaljevalo. A kaj z otrokom? Malrjcna ve Za s ret: dete je treba umoriti in zakopati. S tem misii spraviti živi dokaz greha s sveta, da pofde potem nadalje vse v redu na srečo Nikite in Anisje,
In zverinska- moč obeh žensk, žene in matere tako dc-ioje na N&što, da kljub uporu vendarle umori sam Svoje dete ter ga zakoplje v jamo, ki jo je izkopal z lastnimi rokami v kleti. Tako postane Nikita sokrivec že drugega umora. Tedaj pa so Nikitove duševne stle tudi že pri kraju. Vest ga peče noč in dan, nobene mirne ure nima več. Kakor blazen tava okoli in ve&o «b4i ječanje svojega otroka in škripanje njegcv& drobnih ko&eic, ki so popokale, ko je sedel nanj v i&runi kleti. Ko se vrši Akulinina poroka, se srečapo dolg*« času zopet z Marino, ki ga ji iskre-fto Ijabila. Tedaj izprevkli Nikita, kaj je izgubil z Marine, kam je zablodi! zaa-adi Anisje ia k »ko globoko je paW. Gfes vesti mu Ejaeša m.sli in v obupu se hoče obecfti, kar prepreči samo naključje, v slavno zazrt in opit hlapec Mitric, alkoholik in kme-tiški filozof. In ta Mitrič pove obupanemu Nikiii, da je vse bede človeštva kriva bojazen prod ljudmi fin sArah pred reeiišco. Bati pa se ni ijudi. Nikita spozna, da govori Mitrič resateo. Gre torej-, vrže od sebe strah, razgali pred zbranimi svati svojo dušo in se izpove pred njimi. Vse zločine, ki iih je storil nevede in pod vplivom matere Maiijone in žene Anisje, prevzema sedaj Nikita nase; skesan si nalaga sam križ na rame, da najde odpuščanje in zadobi duševni mir. Nikitov preprosti, jecljavi, bogaboječi oče, starček Akhn, ki je razen nepokvarjene Anisjine hčerke iz prvega zakona, Anjutke in poštenjaka M-itriča, edena simpatična oseba v %sej drami, pa kliče v ekstazi: -Rog ti odpusti, otrok! Ti nisi imel nobenega usmiljenja s sebej, zato sc te usmili bog!-;
>»Moč teme« je težka drama, ki zahteva globoko razumevanje in rutino. Vse več se pač zaiiteva od igralcev, ki imajo stalen repertuar, ki mu lahko posvetijo vse svoje misli, vso svojo pažnjo, ki ča izoo-
sedičiti, dasi so bili dvakrat opozorjeni, da motijo predstavo. V speanji dvorani se je namreč naselila neka zalega puhloglavih plesalcev in verižnikov, ki noč in dan gonijo svoj »wan-step«, ali kakor sc že imenuje ta reč, kakor da bi ne Mo v teh resnih-časih acbenega važnejšega opravila za človeštvo.
Pa da bi ti vrtoglave! v^aj drugih ne motili! ----------
Mogočno in učinkovito je vplivala Kraljeva igra v izpovedi v Jzprememii zadnjega dejanja, ko se izpove pred' svati. Ta prizor je bil pretresljiv in je vreden pohvale. Ensambel pa je bil tu slab, top, brez življenja, brezčutno, kakor da bi ne vedel, kaj se gedi na cdru. Ensambel mora tudi igrati, čeprav nemo igro, ne pa stati tam kakor mrtva snov. To je utvar režije!
Akim (g. Požar) je dobro n>emo>rirai in je imel dobro masko ter fcj bil kboren tip, ko bi njegov glas ne bil Jako deMamatoričen in jokav. Uverjen pa sem, da ima g. Požar dar za resne uloge, dasi je celo desetletje igral izključno komične ulcre. Resne rloge, k>i jih .‘.gra v zadnjem času, so mu skorajda novo polje. Kadar se dodobra .uživi v resnih ulogah, bo dober karakterni igralec, ki ga ne bcano suieli pogrešati.
Matrjona (g. Silova) je bila brezdvomno najdovr-šenejši tip. Maska, obleka, kretnje, glas — vse je bilo na mestu. Igrala je skozinskoz izvrstno. Kako Imenitno se zna postaviti v karakteristično' pozo, kako sijajao si je vihala rckave ob zaključku 2. dej. V začetka 4. dej. je bila nekoliko preživahnih kretenj, sicer pa — klobuk z glave!
Marina {gdč. Mezgečeva) je bila na odru prijetna, simpatična prikazen, mor.de za siroto delavko na žele in.! ci nekoliko pregizdavo opravljena. V 5. dej. bi morala nastopiti drugače oblečena. Svojo ulogo je izpeljala brezlšibao.
Mitrič Ig. Terčič) je izvrstna moč. Poglo.cil se je <v svojo ulogo in je bil skozinskoz na mestu. Vidno napreduje.
Vse druge manjše uloge so bile več ali manj v dobrih rak Ah.
Scenerija krasna; posebno lepa je bila v 4. dej., namreč tisti — skedenj s slamo in žrdjo. Tudi nekaj lepih rekvizit je'bilo, ki so razveselile oko, posebno tista kolovrata«, pe tem krasna ruska noša in kme-tiška peč, ki se ji je zgodila v 1, dej. mala nezgoda, katero pa je g. Kralj lepo popravil. Pomagati si je znal tudi v 2. dej. (8. prizor), ko mu hoče podali Matij ena neko. pismo {razsodbo), ki pa je ni našla v nedrih. Seveda, Matrjona tudi ni izgubila glave. Tekih prisotnosti duha navadno občinstvo ne opazi, a kdor jih opazi, uživa.	K. Š.
DOPISI
CIR K N O.
V nedeljo nam je prinesel sodrug iz Idrije sir&n-kine iak&znlce, ki smo jih že težko pričakovali. Odšli smo sodrugi z izkaznico, ponosni da rinaaio eedaj tudi vidno znan»ea»je, da (pripadamo sooijali-siični politični stranki, stranki izkoriščanih ia teptanih danes, a jutri gospodarjev sveta.
Ob tej priliki so seveda zacvilili liberalni in klerikalni veleum:, ki s o 'si v reakcjcnaraem mišljenju vedno ljubi bratci ter so povsod enaki. Biatšjo in izzivajo po krSmah naše sedruge, kjer le možno. Očitajo jim brez verstvo, lenobo, grabežljivosti rc-vclucij-onamost it d.
Ali kaj nas to briga?! Brezverni so oni, liberalci in klerikalci, ki so nas tekom vejae prodi Kristovšm naukom gnali v klavnico ter c drli do kože, Leni so ‘Migati buržuazijci, ki žive cd naših žuljev. Grabežljiva je gospoda, ki dan za dnem misli le na svoj
»	T>	_1	1__••______J	m>m.	m* f/yiravi 74roC
upa-
polnjujejo od leta do leta, ga piiijo do najmanjših podrobnosti, do končne dovršenosti. V«e drugače je pri nas! Pri nas se dela vse bolj »na debelo«. Prepričan pa sem, da bo kdaj drugače, in sicer takrat, ko ne bo igral denar glavne uloge, marveč umetnost sama in bo denar le .ponižen statist. — In sedaj naj preidem k posameznim, ulogarn.
Pjotr (g. Sila) je bil prestaroslno našminkan (Avtor mu je bil prisodil 42 let, a kazal jih je najmanj 55.) V 1. dej. jc bil nekcliko prekrepkih kretenj in zdelo se je, da je indisponiran. Krasno pa je izvršil svojo nalogo v 2. dejanju. Bil je izboren v kretnjah in glasu, ki ga je čudovito izpremeail.
Aaisja {gdč. Vovkova) je bila premladostna. Gle dal išče bi moralo imeti spretnega šminkarja, pa ga .iima, ker šminkarja je treba seveda plačati. (Zopet denar!) Seveda, najbolje bi Wk>, ko bi se vsak igralec sam šminkal ter si prikrojil masko tako, kakor zahteva tip, ki si ga je zamislil in ki ga hoče ustvariti. Ker pa se •vsakdo ne zna šminkali, naj bi mu priskočili zmožni soigralci na pomoč. Večina igralk pa ne mara stare maske ,a to škodi najpre njim samim in zatem še celoti. Na odru mora imeti igralec edino misel: dobro podati tjp in uporabiti v dosego tega vse pripomočke. — Anisja bi morala biti lahkoživka, .tudi na zunaj. Ni se pa opazilo koketnosti in razposajenosti. V celoti pa je podala gdč. Vovkova vlcgo Anisje prav dobro. Pozna se, da ulogo dobro študira. Mcmori?a gladko, igra prožno in z lahkoto, vsle-d česar je vsa njena igra naravna in vpliva ugodno na občinstvo. Posebno dobra jc bila v 2. dej. {19. prizor), ko ugiba, ali naj bi dala denar iz rok, ali ne; potem v 3. dej. {17. prizor) do hipa, ko se zakadi vsa ljubosumna in srdita v Akuiino. (Spopad p« ni bil posebno posrečen.) Najboljša pa je bila v 4. dej. (12. prizor) ia še posebno pri be-se&b: »Naj pa Še on to poizkusi! Nič sc mi ne smili — prav niči«
Akulioa (gdč. Kraljeva) j« tila, dobra. Ko bi bila še nekoliko bolj neredna v kretnjah in giasu, bi ne škodovalo. Videlo se je, da razume svojo ulogo.
Aajutka (gdč. Gradišarjeva) je pfav dobro po£o^ dila naivso km e tisk c dsklctce. Ta ulcega je sicer namenjena 10 letna deklici, ki leži v varianti 4. dejanja slečena na plahti in pokrita le t kaflanom, vendar je gdč. Gradišarjeva za takšne uloge kakor nalašč. Na mestu je bila šc posebno v 4. dej. (9. prizor),' ko pravi; ::Majhnega, ot-OčiSka ima tam —
žep. Rev el uci j ona r ni smo pa mi reveži zares, s pošteno voljo hočemo, da bodi vsej tej požrešnosti enkrat konec. In tu imamo prav mi, In edinole mi!
Gospoda ve, da je igro zaigrala, zato se danes poslužuje par slepili fraz, da bi ljudstvo nahujskala proti socijalistom, to je proti ljudstvu, ker med bogataši ni socijalistov! Ali prepozno je; ura bije kmalu dvanajsto! Ia to mi vemo! Delavec vsifijc kmet vstaja in — vas, pomehkuženo', je strah!
Tisočletja teptani dvigamo svoje glave. In s svo jirni glavami hočemo misliti, pa ne z — vašimi, ker drugače bi morali misliti po vaše, in ravno tega no čemo.
Pošiljali ste z božjim blagoslovom armade proletarcev, kmetov in delavcev v vfejnb, v klavnico, kjer so izkrvaveli za vedno. Komu na čast, komu v korist?	b
Odgovorite zdaj vi, ki ste neltoč bili tako gostobesedni po svojih »Slovencih« in »Slov. Narodih^ ia ;>Edinostih«; odgo*v>orite! Sram vas je, strah vas je nekdanjih vaših besed. Zato pa tudi danes molčite, vi, kt v človeku niste videli človeka, v Slovencu niste videli Slovenca, v delavcu -in knietu niste videli 'delavca in kmeta, temveč ste v nas videli le hlapce Habsburžanov in ste hoteli po vsej sili, da se tudi čutimo take hlapce. Ali mi se nismo čutili in vi — iaolčitc, da vas vaše lastne pridige i lece, vaši lastni nekdanji članki ae udarijo po zo» beh. Vi hočete pozabiti, ni pa nismo pozabili!
Pustite nas v miru, da korakamo po naši, od nas začrtani poti; druge poti nočemo, ker po tej smo vedno korakali, ker edino ta je — poštena!
Vaša meščanska družba je gnila, posvečena poginu, in propasti mora. Zdravila ni!
S c drugi, v krutih vojnih letih izkušeai, premislite sveje trpljenje, ki vam ga je naprtila gospoda liberalna in klerikalna! Sodrugi, pojdite mimo te gospode s prezirljivim nasmehom. Sodrugi, kmetje in delavci, ki še niste sprejeli izkaznic, pridite ponje čimprej, da črmprej ustanovimo lastno krajevno organizacijo, ki naj se nasloni ob Tretjo interoaci-jonalo!
Sodrugi, lastna pamet vam pravi, d'a moramo širiti naš, edini naš list Delov, list zat.ramJi, teptanih ia izkoriščanih. Naše »Delo« n-aj prihaja redno v vsako kmečko in delavsko hišo. Iz našega. »Dela« bomo črpali noVo tolažbo, nove moči za vse boje, ka imajo-priti. Zmaga bo naša; združimo se, oklenimo sc krog -.Dela--, ki je edini list, kateri'govori odkrito resnico1. Vse drugo je libcra!na laž in kleri kalni Struj?!'
    ■■   ..........................
KOBARID.
Tudi tuk<>j smo životarili, dokler ni šinila naša ideja, to j« ideja trpinov, ideja delavstva med na3. Zbudili smo se iz mračnih sanj. Segli sme si v roko, da bomo skupno delovali za našo sveto stvar, ki mora slej ali prej priti na površje. In ker smo si tako zaprisegli, pridemo1 'gotovo vsi na naš shod, ki se bo vršil v nedeljo 25, aprila ob 9 predpoldne, v dvorani hotela Devetak. Na shodu bo govoril naš sodrug dr. H. Toma iz Gorice.
Vsakdo, tudi eni kdor vsled pomote ni dobil povabila, ker nam niso še povsem znani' naši somišljeniki, naj se udeleži tega shoda. Vsi na sbO-d in na delo, ki' ga zappčnemo za rešitev proletariata,
delavskega in kmečkega!
• • * .
■Nesrečneži, ki moramo računali. žaUbog tudi ns vojaško podporo, ki jo dobivamo po svojih padlih sinovih, da moremo sploh živeti, si usojamo v pr a žali generalni civilni kesniaarijtit, ali velja odredba o 20% -povišku -kronske veljave naproti liri- samo za kapitaliste, ali pa za vse?
v	.	»	»
Združenje soeijaHstičmh organizacij na slovenski strani Julijske Benečije sklicuje na’ dan 25, t, m. javen shod ob 9 'A predpoldne v Kobaridu v prostorih Devetak, -ob 3. popoldne pa v Bovcu v goetrlnl Pirc, z dnevnim redom: r-Orgssrizacvja slovenskega proletar-jata v Julijski Benečiji.«
NABREŽINA,
Dne 7, t.- ju. se ,je vršil strankin sestanek, na katerem se je ustanovil, oanrotaa vnovič obudil odsek naše pditične organizacije. Na dnevnem redu je hita volitev delegata za deželno konferenco ter vpd-rovanje članov. Udeležba je bila prav lepa, in se je še isti večer vpisalo krog šestdeset članov.
Našem-a odseku je poleg drugih nalog poverjeno 'tudi, da sprejema vse dopise iz Nabrežine za naše »Delo*. Na ta način bi se odpravilo-marsikatero nesporazumljerje ter bi odsek prevzel odgovornost vsakega dopisProsimo torej naše sodruge, da to upoštevajo,
{Op. uredništva; Sklep nam povsem ugaja. S .cm je nam prihranjeno precej dela in del odgovornosti. Dopisniki iz Nabrežine naj torej svoje dopise izreče svojemu političnemu odseku!)
* fr *
Na velikonočni ponedeljek je uprizorila »Javna judska knjižni c a:; igro: : Drama štirih sten<.
Igra je že marsikomu znana; sama ob sebi dokazuje svojo vrednost. Od različnih oko In os ti je sicer tudii odvisen uspeh igre, ki se je pred vojno že uprizorila na našem cdru. Zato ^e btla premera med nekdanjo in sedanjo uprizoritvijo po raznih okusih različna.
Ali upoštevajmo, da na odru niso nastopili poklicni igralci, temveč diletantje. In če sedimo s tega vidika, moramo pr-ipoznati, da so igrali res izborno, c šobit o pa če pomislimo, da so imel! prekratko cd-merjen čos za vaje. Par hib pri odprtem odru so popravili takoj sledeča jim, res posrečeni pr zo<.. Ž«l, da. <sder nikakor ne ogovarja rajpriprostejsim zahtevam; ker pokiglasco za kulštami JzgovorjenK beseda se čaje preko odra kalcor pravi monolog pred cbčins«tvom. To bo treba popraviti!
Med igr ale i-ti&e ta ati štejemo poleg srednjih tudi res neksi prav dobrih moči. Ali imenoma jih bosno navedli, ha hitro jih tekom par predstav bot j e spoznamo, ker upamo, da dramatska umetaest ne bo ziKspala v Nabrežini.
{Opomba uredništvu: Dopis n«m Jc prispel prepozno za prejšnjo šte-rifeo. »Delo« rahflj« vftak petek. Zadnji čas je »reda, da MOTemo dopise in čteake še vriniti v l«rt. To naj wpo«ewijo to« vsi drv^i naši depkniki in «ointdaiki!)
ČRNIČE.
Glej, glej, ko^a vidimo! Naš gospod dekan berejo iDelo«, &cer ®mo prepri-uani, da »Delo« berejo tudi marsikateri drugi M- duhovnaki, ali berejo ga, kakor jc de»al Latinec »cum gr»no saik", t. j. pri branju si nsisEjo svoje. Vendar s« je naš g. dekan zadnjič prehudo zaklel. Naglica a4 dobra nikjer! V velikonočni številki -Dela* je bil prav krasen članek o tragičnem konou Jezusovega delovanja. Drugi časopisi ob tej priliki niso izpregovodli sKčnc besede; a kako vzvišene, v srce segajoče so biie besede »Dela« ob tej priliki! G. dekanu pa tudi to ni bilo prav. Morda so bšle one besede preoralo pridigarske. Vendar gospodi,dekan pretehtajte: Članek v političnem časopisju, je eno, cedkvena pridiga pa je zopet drugo. Ni li tako? Čemu torej udrihate po našem proletarskem; listu, , e*LinoIe radi enega samega članka? Čemu mu s prižmee delate reklamo, ki je naše sBelos ne pofciebu^e? Pustimd to, gospod dekan; pogsejmo i-ajše zrno in jedro ;n pn-poznati da je ravno »Delo«: našemu narodu bolj koristno kakor vsi drugi časopisi zasedenega ozemlja
skupaj.
{Opomba uredništva: Naš tlankar, ki jc gotovo vzvišen nad vsakun protiverskim lana*izt*io;u, jc pisal o Jeifmu it&čp, kakor o njem govore zgedovna in najnovejše raziskave znanstvenikov ier inteligent-rih teologov. Pfcal je o njem z vsem onim spoštovanjem, ki ga čutimo do •osebe, ki so je žrtvovala za dobrobit človeštva in je svoje prepričanje zapečatila s prostovoljno smrtjo. Člankarju političnega časopisja psč ne prk-teja pisati drugače, ker sled njič ni — niti plačan za svoj članek. Kdor pa spre jema plačo, da goverri nekoliko drugače o zgodovinskih dogodkih, presto mu, in celo njegova dolžnost je, da govori tako. Nas pa naj pusti lepo v miru.)
L O K A V E C,
Lepo število nas je naročnikov aa naše delavsko glasijo »Delo«,.45 jih štejemo danes. Poleg tega pa razprodajamo še precejšnje število posameznih iz-tisov. Delavci in mali kmetje smo pač spoznali svo jega pravega prijatelja.
Vsak pa ga ni spoznal. Imamo’ med sabo inteligentnega moža, ki dasi je učitelj, vendar ne spozna kara pravzaprav spada, namreč med duševne delavce. Zato pa se usaja nad’ ^Delom- in se je ob pp'liki, ko bi se imet vršiti javen shed v Lokavcu (11. aprila), ki -pa je žal moral izos*t»ti, izrazil o delavcih na način, ki ni? nikaltor dostojen olikane osebe. Svetovali bi gospodu, naj-v prihodnje raje c p usti take žaljivke, ki rode le slabo kri, in katerih mu bo slednjič vendarle žal, ko pride do spoznanja, da sta delavec in kmet lista stanova, ki edina res producirata. Drugod vidimo slovenske učitelje, ki s svetim prepričanjem žrtvujejo svoje sile delavskemu vprašanju; naj jih naš gospod nekoliko posnema! KOMEN,
Kakor da bi bilo ljudstva elektrizirano, tako je prihrumelo v nedeljo 18. t. m. v veliko dvorano Žigonero, ko je doznalo, da se tamkaj vrši shod, Sami domačini smo se čudili tolikemu navalu, uva-
..-n.rrn,
* * ^ •:
žujoč dejstvo, da se šc pred trema mcseci o kakem sestanku nikomur-niti sanjalo nv a še manje o ta* kem nav dušenju.
Upravni tajnik Ljudskega odra«, sodrug M. Lovko je prišel med to množico z nalogo, da ustanovi podružnico Ljudskega odra . A ko je premotril to nepričakovano udeležbo, broječo nad 700 glav, ier vsestransko zahtevo, naj se najprvo obdrži političen shod, nam je radostnim srcem pritrdil. Poročal nam je v p«prosti besedi o politični situaciji, o pritisku meščanskih ščurkov prej in — sedaj. Z napetim zanimanjem in splošnim odobravanjem so zbe« rcrvalci sledili izvajanjem, ter si nato tudi ustanovili svojo politično sekcijo.
Za tem pa -je govornik prešel na kulturno polje, do y Ljudskega odra« ter obrazložil siamfcn in pomen kulture, zlasti v sedanjem času. Poljudno myn, jc očrtal --Matična« pravila, ter prečital tudi nekaj, važnejših točk iz podružničnih pravil, kar je bilo enoglasno sprejeto.
Nato je sledila volitev odbora, ki se je sestavil sledeče:	Predsednik:	Albert	Vrabec,	Komen; v
imenu »Maticc; imenovana:	Krajniger Karel iz .
Komna in Kermolj Josip iz Svetega; Turk Frane, Volčič Josip, Suban Stanko iz Komna, ©uda Alfonz, Temaževica, Štolfa Avgust, Veičjigrad, Rudolf Mihael, škrbina, odborniki; Colj* Karel, Škrbina in Žerjal Franc, Gabrovica, nadzornika. Nato se je zborovanje zaključilo in mimo flfzšlo. Na dvorišču in po sobah, pa so se zbrale gruče ter ob zvokih tamburaškega zbora nadalje polemleirale ter delale načrte za boljši napredek k skupnemu cilju — k vstajenju,
DOBERDOB.
Med raz val mami' nekdaj cVetočega Doberdoba se je vršil preteklo nedeljo prvi javni S«ijalistični shod. Predsednikom je bil izvoljen sodrug Gcrgoiet. Poročal je sodrug Milost o dolžnostih delavcev in kmetovalcev -v «edanjcm zgodovinskem času. Navzoči — vsa vas, možje, žene, fantje in dekleta —-so pazno sledili izvajanjem poročevalca ter burno odobravali, ko je krivdo vseh današnjih nesreč zvra-črI na današnji’ družabni1 red,
G overila sta šc sodruga Nanut in Gergole t, na kar je predsednik zaključil shod.
Ustanovila se je tako tudi v Doberdobu sekcija socialistične stranke. Sedaj pa vrlo naprej, na delo!
SOLKAN.
Ustanovili smo politično skupino socijahslično-komuni-stične stranke. Sestavili smo odbor sledečih tovarišev: Drašček Jože, Makuc Jakob, Milost ,Ri-ka-rd, Poberaj Anton, Srebrnič Albin, Srebrnič Jože. ICd-or misli v naše vrste, naj se priglasi enemu izmed c doc mikov, da dobi izkaznico. Brez omaho-.-anja, vsak zaveden delavec in kmet v bojno vrsto!
L A BIN J.
Izcruhjiila jc nenadoma stavka tukajšnjih rudo- _ kopov. Vzrok vedno isti kakor povsod:	Rudniško
vodstvo jc pred časom podalo rudarjem razne obljube glede izboljšanja njihovega res žalostnega; stanja in petem — svejih obljub ni držalo. Delavstvo pa v teh razmerah nc more naprej, zalo stavka. Stavkajo pa prav vsi. — Od trž. delavske zbornica - e prišel sodrug Petejan. Imeli smo tri shode, kjer se je sprejela resolucija, da ne z a počne mo z delom-, precmo se našim pravičnim zahtevani popolnoma ne u£cdi.
BOVEC.
Invalidi in vdove po padlih, ki jim jc nakazana penzija, jc dosedaj še niso dobili, po nekaterih krajih so že davtiio dofeili izj^ačaoo, samo tukaj v Bovškem okraja še nobeden. Za vdove je prišla penzija 1. 1. decembra, pa iziplačevakiih -pol niso poslali, zaradi iega so denar nazaj poslali. Isto jc z invalidi: Za invalide je penzija na pošti; dokler nimamo iz-plačevalnih pol v rokah, ne dobi nobeden denarja. Zatorej mi invalidi, naprošamo uredništvo »Dela-, da nam pojasni1, kaj je temu vzrok, in posreduje pri zato postavljenem uradu, da pridemo tudi mi, do zgoraj omenjenega izplačila.
Opomba uredništva:	Obračamo prošnjo naših
najbednejfih sodrugov do kompetentnih oblasti, ki naj vendar enkrat narede red v tem pogledu,
SV. KRIŽ.
Program 1. j—jnHm jc sledeči: Zjutraj ob 5. ur* ■budnica samo z godbo; ob 9. uri sprevod po vasi Z godbo in z rdečo zastavo na čelu; po sprevodu javni shod; -po shodu: koncert do 4. ure popoldne v društveni krčmi.
ČEPOVAN.
Dne 18. aprila se je vršil velik shod v Čcpovanu, Velika Kofolova dvorana v Dolu se je napolnila do zadnjega kotička. Ni bilo nasprotnikov, -polusra-mežljivi ugovori edinega nacijonalca, ki ni še mogel dorazuiueti duh novega časa, zagktšeli so med splošnim odobravanjem. Koncem shoda je 'bil spokorjen tudi la edini zastopnik čepovanskih sedaj nazadnjakov-. Po shodu pristopilo je v politično organizacijo okoli-. 300 elanov iz Cepovana, Lokev in Lo-kcvca. V -cdbor so se izvolili delavci, mladi a izkušeni v vojni in po svetu, Prično prvo plodno delo za boljšo bodočnost.
IDRIJA.
Minolo nedeljo so imeli pri nas rudarji shod, ki so ga sklicali inevlralci«. Shcg -jc vodil sklicatelj Eržen sam in sicer (popolnoma absolutistično, ker je že pri otvoritvi poudarjal, da besede ne bo debil nihče, ki ni delavec. {Smo radovedni kako pojmuje la sklicatelj shoda delavce? So mar li tovariši pro'-fesijonisti, rokodelci in drugi ,ki so v službah v delavskih korporacijah, kapitalisti?) Govorilo se bo, je povdarjal, samo stvarno, brez zabavljanja. Toda govorilo se ni od strani sklicateljev nič stvarnega, pač pa so čitali idrijske dopise, ki so bili priobčeni v ■Dclu-:< ter zabavljal i vsevprek in celo obrekovali odsotne osebe. S tretjo inlernacijonalo se strinjajo, toda hočejo imeli separatistično stranko, ker soci-jalistična -ni nič delala. (Seveda na -taki konluzni podlagi kakor so delali poprej klerikalci in sedaj po imenu - nevtralni« kolovodje socijalisti nikoli niso delali.) List -Delo« bodo bojkotirali, če bo -pisal o njih delu. Ta je lepa, delavski list naj hvali ljudi, ki zavajajo delavstvo .po klerikalni direktivi od flvaruih solidarnih nastopov samo zato, da ga odvrnejo od socijaliznva in njegovega cilja. Sodruga Vidmar ia Treven sta v dolgih in. lepih govorih pojasnila na shodu navzočim cilje tretje internacijonale, toda -predsedstvo shoda, ki je malo pepred trdilo, da -pojmuje in se strinja s temi cilji, je takoj nato pustilo od glasovati, da se potrdi imenovani občinski svet vladnemu komisarju. Kje je doslednost? Kako sc pojmuje tretja internacionala? Mi socijalisti smo to mesto že davno odklonili, ker iz principa ne moremo niti ne smemo sodelovati z meščanskimi sloji, še manj pa hočepio nositi odgovornost za delo, cd kat er ega. smo bili poldrugo leto izključeni, In tako odgovorndst so naprtili na shodu
H
gk
m
s
gg
p
9
m»
S
H
a
e*
P
*
9
SR
9
s
s
SS
r
r
H
M«
'P
89-
9
B
M*
BT
•6
r
tra®
<
9
9
Š
mi
S
e
.89
N 89
in
89
*5S
a
o
<
<
9
a
89
s
M
m
s*.
P
9
P
■M«
89
i
9
S
89
m
p*-
89
<
9
m
9
m
5
6 s
r
89
M«
B
B
JI
N
S
89
«<
IS
Sk
1,
E
%
r
p
9
S
• -t C/
dotavcsm, ker so zato Reševali ljudje, ki n« samo živijo ampak tudi delajo v samih zmotah, To smo morali povedati pa, čc je komu prav ali ne. Končno pa Je na* nasvet ©amo tat Delavstvo strezni se; ure bojev še le pridejo. Pustite separatistične Ideje, pustite na stran vse, kar vas razdvaja, pustite na stran vse osebnosti, ki vam lahko škodujejo, poslušajte glasove vseh, a potem sklepajte tako, kakor smatrate za pravo, 'ker tako ne sme več naprej. Kajti vaše delo gleda tudi svet od zunaj in ne bo dolgo, ko bo treba dati ne samo odgovor, ampak pripravljeni boste morali biti na delo, kr .ga vam bo diktiralo drugo sooijalistično zavedno delavstvo, ki ne pozna nobenega drugega boja in nobene druge organizacije kakor samo intemacijonalno in nje končni cilj. Pustite odgovornost za neumne skoke iz klerikalcev prelevljenim •»nevtralcem«, zasledujte svoje koristi!-----
9	#.	It
Godbeno društvo v Idriji naznanja svojim delavnim in .podpornim članom, da se vrši redni občni zbor za leti 1918. in 1919. dne 9. majnika Ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redomr 1. Poročilo podpredsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4, Volitev odbora? 5. spor in-njega vzrok delavnih članov; 6. slučajnosti. Daje 6e naznapje, da se izvanredni občni zbor 25. t, m. ne vrši, kajti sklican je bil proti pravilom Godbenega društva, Obenem se prosi podporne člane, kakor tudi naročnike godbe k pogrebom, da naznanjajo vse pravočasno slugi R. Bedeniku. Za odbor; J. Gruden, podpred., Pavel Treven, tajnik.
O	•	*
Seja odbornikov socialističnih organizacij, političnih, strokovnih in gospodarskih za Idrijo in okolico se bo vršila, dne 30. aprila točno ob 9 uri zvečer v društvenih prostorih v Idriji. Pridite vsi!
{Opomba	uredništva:	V	9.	štev,	»Dela	je pod
vz.poredcm	praznovanja	1.	maja	.pomotoma brati
ime: Jeran, kar se mora pravilno glasiti Ivan Štravs, načelnik.)
ŠTEVERJAN.
(Nedeljo1 18. aprila se je v Števerjanu konstituirala krajevna skupina socialistične stranke. V odbor so bili Izvoljeni Alojz Lenardič, kot predsednik, Andrej Nikolavčič, kot njegov namestnik, Anten .pl. Reja, kot tajnik, Boštjan Hlede, kot blagajnik in Knez Karol, kot odbornik v pomnoženi odbor pa Josip Klanjšček, Miha Kumar, Andrej Ambrožič in Karol Gravnar,
V stranko pristopilo je nad 100 članov iz Štever-jana, Gor, in Dol, Cerovega, Vsestranski se je zah-itevaio ustanovitev krajevne skupine stavbenih delavčev, posebno pa še konsumno zadrugo. Tudi med kmeti je živahno zanimanje za komunistično stranko in s složnim delom občina Števerjanska postane prava proletarska trdnjava v Brdih.
VIŽOVL JE.
■Podružnica »Ljudskega odra« priredi v nedeljo 2, maja, ravno po svojem trimesečnem cbsioju spomladansko veselico s plešem. V slučaju slabega vremena pa štirinajst dni pozneje. Upamo kaj obilnega obiska iz bližnje okolice,
DESKLE.
Tukajšnji pevski zbor priredi dne 2, maja t920. veliko pomladansko veselico na prostem s sledečim sporedom: 1.) R. Silvester: Pozdravni govor, 2.) I. Aljaž: Vzdrami se, mladina! Moški zbor. 3.) A Tinta: Da veš!.,. Moški zbor. 4.) V. Vodopivec: Lepi Jurij, šaljiv moški zbor z bas solo. 5.) Dečko s planine, deklamacija. 6.) Fr. Ribar: Poštna skrivnost, burka v dveh slikah. 7.) N. N. Liberal, kuplet. Po veselici javni ples. Sodeluje (polnoštevilna godba iz •Kojskega. Začetek točno ob 2. uri pop. — V slučaju slabega vremena, se bo vršila veselica, prihodnjo nedeljo, — K obilni udeležbi vabijo pevci.
KmeChe zadruga ali kmečke komune?
(Nadaljevanje.)
Radi točnejšega .razumevanja moram omeniti tu v splcjEem rurike zemljiške razmere .pred revolucijo in razmere, ki jih je revolucija ustanovila. V tukajšnjih tistih nahajamo večkrat razmetrivanja o iera .vprašanju, a opažam, da nimajo skoraj pojma o »jem in vsaj nobenega o tem, (kar so ‘boljševiki-k-omuoioli v ten* vprašanju izvedli,
Pred vsem je treba ikona lat trati, (da ruski kmet (krasijdrtin) ne pezna: zemljiške privatne lastnine. Ce prehodimo Rusijo od črnega morja do Beletga, od mej Poljske .do Vladivostoka, ne najdemo kmečke privatne lastnine. Pri Rusih kakor pri Talarjih, pri RusHi-Kazaltih ;n drugih Kazakili, pri Kalmžkih, Čevaših in drugih povsod je upravljala pred revolucijo zemljo kmečka občina, takozvanr »mir«. — -.Mir« je crikazoval vsak-o leto poedittim družinam zemljo v obeev. Vsakih 10—12 let se je vršila: revizija daš, to se pravi, ugotovijo s« Je nanovo v družinah števiio d-uš (mežkeh, ki so imeli pred! re-vdmsjo edini pravico do zemlje) iti po tem števila se Je doicčila za celo s^azde-bje obsežnost zemlje, ki Jo je smela družina zahtevati za vsakoletni obse v. Ruskemu kaneta je še skoraj popolnoma, tuj pojem lastnine; ruski izraz »u mjenja jest« (imam) pamenja pri njem še zelo prejšnjo le lokalno zvezo pri meni jje--.
Stoljpm jo sicer hotel uvesti po vzgledu zapada privatno lastnino pri kmetih, a njegova namera je našla hud odpor; kmetje ga dobro poznajo In govore o njem le s srdom, kakor govore o Kerenekero s po-sme&ko/m. Prehodil sem mnogo ruskti* vam, a le v eni sem zasledil takezvane »sriolrpmske oteubščike« (cddeljesice), ki so se izločHi iz kmečke občine In dobili potom/ državnega posredovanja kos zemlje v privatno last. »Mir« jih je izgnal iz svoje srede. Osebno sem se zanimal za te ljudi, in reči moram, da so bali največji zahdbtneži ki skopuhi v vasi.
Povprečno so bili Kazalki na boljšem radi zemlje, ker jan je kanna (država) v zameno službe kot graničarjem {in pozneje t udi notranjim policajem) odmerila več zemlje in tudi’ borščine (veleposesti) niso poznali, namreč barščiae, ki bi jim. odvzela’ vso zemljo, kakor je bilo to pri navadnih Rusih. Med njimi so imeli obširna posestva le njih vojoi načelniki
T/udh one ruske vasi, id so cd praveka ostale svo-hodne j so razpolagale z več zemlje, To isto jc bilo pri Taferjili, ki tudi niso poznali (barščtne, A tudi sne/d njimi so si znali »uglednejši - po zgledu svojih ruskih 'tovarišev osvojiti precejšna posestva, Ruska i vlada, fld Je rabila njih uskge je to le podpirala,
(Najbednejše so živele ene ruske vasi, k!, so prišle nekdaj .pod barščino, in teh je bilo ogromno število. Že prvič, ko sem prišel v stik z ruskimi vojaki, sem slišal vedno in isto od njih: ? Z jemlji njet* (zemlje «i). Na vojsko »o šli in vsak je vedel pripovedovati, (da Je car že spi;sal pismo, kjer jim obljubuje po do-končani vojoi zemlje. To Je držalo pri pr-prostih vojakilr-kinetili kakor ver«. Ko sem pozneje sam
videl vasi na b&rikanab mi Je pesialo umljivo cno hrepenenja po zemlji. Krogi flkrog na uro in ura daleč se Je širilo orano polje bogatega barina, a tam Ob potoku je ležala bora* vas s prgiščem svoje zemlje okoli sebe. V nekaterih ni prišlo na »dušo« več kakor 4 m širine in 100 m dolžine v vsakem polju (Rusi obdelujejo zemljo v treh /poljih; posejejo v enem jeseni žHo, v drugem spomladi', a v tretjem je stmišče; drugo leto menjajo) in to pri brezkončni razsežnosti ruskega polja. A to zemljo so imele do-tičoe vasi šele od časa zemljiške odveze po Ale-ksandcu II. v sedemdesetih letih prešlega stoletja
Do revolucije nahajamo torej v Rusiji pičlo zemljo kmečke občine »mira« in ogromna' poses-tva? (bar-ščine) veleposestnikov (.barinov, pcmješčikov, mo-hastirjev, carske družine, dvorjani-kov).
Kaj je revolucija na tem izpremenila?
V splošnem je vso zemljo socializirala; prešla Je ▼ roke kmečkih občin, »mira«. Odpravila je pririfl-giranost moških pri razdeljevanju zemlje; možki in ženske, stari in mladi so brezražličao upravičeni do zemlje, — To je po programu socijalnih revolucijo-narj-ev. Boljše vi/ki so pod težo razmer na /to pristali; za izvedbo njihovega programa niso bili kmetje Se pripravljeni. Vendar pa se je posrečil-o boljše vikom udejstviti nekaj iz svojega programa. Posrečilo se jim je namreč ohraniti nekaj veleposestev v celoti, in te so uredili komunistično. V daljšem procesu /revolucije so tudi organizirali po vaseh kmečke reveže, ki sprejemajo Oblast izključno v svoje roke.
Dasd je ruska vas neprimerno bolj secijalno enotna kakor vas .pri nas, so vendar tudi 'tam raz-Bke. Pod vplivom /mesta, S svojo zapadno kapitalistično kulturo, se tudi ruski kmet /ni megel ubraniti lova po dobičku, In skoro vse premožnejše kmete je ravno kupčija »povzdignila«. Ne gospodarska umetnost in pridnost, am/pak irgovaka špekulacija je enotno rusko vas razslojila. Ruska vas detičnike tudi sovraži, imenuje jih zaničljivo »barišnike« (bariš — trgovski profit). Ruški kmet ljubi v svojih domačih potrebah dati žito za žito, volno za volno in le na mestnem trgu sprejema denar. Ti »bariS-niki« so ga silili le bolj na denar. Kmetje so videli v tem nekako spletkarstvo, kar se lahko dopusti mestni gospodi, nikakor pa ne »našemu bratu«, Zo-perno jim je bilo, zakaj jim »Ibarišnik« žita ne posodi, an-pa.k jim je hoče le prodati-. Ruski kmet ne ljubi med seboj trgovati; ravno ta moment je tudi opredelil pri Rusih razvoj konsumnega zadružništva. Ker ni zaupal mestnim trgovcem (in tako samovoljne trgovce, kakor so ruski, je težko najti), je rad sprejemal potom zadruge industrijske in ko-lonijalae produkte. V Kazanski, Niženovgorcdskl, Moskovski guberniji sem bil po mnogih vaseh, a rečem, da skoro nisem videl vasi, kjer bi ne bilo 'kohsuma. (Ti konsumi so bili že ped carskim režimom; boljševiki so ustanovili mnogo njih nanovo in streme za tem, da se odpravi iz njih i senca špekulacije; boljševlkcm služijo kot aparat za golo izmenjavo blaga). — Organizacije kmečkih revežev so ustanovile v mnogih vaseh skupna gospodarstva, Tako se je razcepila po mnogih krajih »mirska« ustava. Sicer smatrajo sovjeti sedanjo zemljiško uredbo za provizorično in brez dvejbe se v kratkem uvede vsesplošna komunistična uredba.
Vrnimo se h komunam. Kaj vedi .ruske boljševike-kemuniste k organizaciji komun? Prvič znanstveno ^spoznanje! 'Produktivnost zložnega dela je na dlani. Naša manufaktura je velik napredek od prejšnjega posamičnega rokodelstva; naša tabrika veKk napredek cd' manufakture.
Res, nahajamo /mnogo ugovorov, da se gotov« panoge kmetijstva (sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo) ne dajo obdelovati s stroji, da se na ogtovi zemlji ne dajo uporabljati stroji itd. Posebno David si v tem prizadeva; nekaj zadene. Če si mislimo, da je stroj edina prednost zložnega dela, bi bili ti podatki, kolikor toliko točni. Pri sadjarstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu se dandanes malo rabi stroja (s-icer s tem še ni rečeno, da se jih bo malo rabilo i v bodoče) ampak zmotna je že misel, da nam pri zložnem delu prihaja edino' le stroj v poštev in to posebno pri delu na zemlji. Ravno * zemlja daje mnogo drugih prednosti zložnemu delu. Braz obotavljanja lahko trdimo, da pri kmetijstvu najdejo stroji in tehnične naprave sploh veliko uporabo, tudi pri panogah, kjer jih dandanes ne uporabljamo. Posebno tehnične naprave so posebne važnosti ravno pri kulturah, ki zahtevajo mnogo osebnega negovanja. Odločilne važnosti je pri kmetijstvu pa načrt obdelovanja. Mala pcse:t (in konkurenca) sili kmeta obdelovati zemljo na način, ki gotovo ni v prospeh kultur. Že samo mejašenje mu pobere mnogo zemlje in zamude časa. Kultiviranje na enem in istem prostoru vseh mogočih različnih rastlin, gotovo ni v prospeh rasti in plodov Bosti. Koliko dela potrosi naš kmet pri setvi in žetvi, pri košnji in spravljanju pridelkov! Kako nedestatne in okorne a /drage so njegove shrambe. Kako slabo krmr In uporablja živi inventar la koliko dela /mu pobere brez potrebe. Brez pretiravanja; očitno je dejstvo, da bi kmetijstvo v komunističnem slogu rabilo za isto uspešnost polovica sedanjega dela.
(Dalje prih.)
J, Ser.
Znito treba da si socijalist ?
Glodaj ckolo ma gdje si, i ti češ vid jeti pokučs/tvo, maširve, z grade, poulične željeznice, mostove) paro-brode i željeznice, trgovine napunjene hranom i od-jetom, skladdšta i t Varnice, i s ve druga. Ruke rad-rtika razum: i ruke ra-dnika, naoinile su sve to. Oni su nrpravili odijelo, koje ti nosiš, proizvek hranu kojesn se ti hraniš; sagradile su kuče u ka-jem iti prebivaš. Ruke /radničke klase proizvele su Sve udobnosti koje post oje d ana/s na svijetu. I ta radničkai klasa* polag svega toga, mora stradati i trpjeti, podnašati svo zlo, kc-je se može zamisliti u današnjem uredjenju ikapitalističko poždrijivcsti.
Zar u današnjem društvu pestoji i jedno_ zlo, koje ne proističe izravna ili neizravno iz kapitafi-stičkeg srstema,
Stotine tisuča ljudi u gradovioia pi<ovad;a užasan život, istotako i u sekrna, — ma svuda gdje živi potlačeni radni narod.
/Mnogo ima kuča, doiljno /ima hrane ! odijela, na-čtnjena po radoicinoa, ali zato ima' mnogo milijona radnika, koji ne zmogu kupiti tih stvai?,' pošta su bez novaca i bez posla! A zašto je fomu tako? Zato, jer /je radmčka klasa izrabljena i potlačena po Ontnra, koji grebe naš plcd i proizvod, a. to su kapitalisti, i derikože sv!ju dlaka, koji bi htjeli vje-koma, dat Jašu Aa našiim ledjimaf koji bi htjeli, da Špekidac^om živu na račun radničke klase, htjelJ bi, da smo pokorno roblje za njihova, nezasitnost, rebski prikazivajuči, »d« je svaka vlast cd boga«.
U stara predprošla vremena, kad je vladao plem-ski komunizam, onda su ljudi uživali zajedmčkf ph>-
jdov* svoga rada. — Ako su bila vremena blago-uživali su svi /pojednako, i pojednšlcO dtelili dobro i rio. A danas, kada ima svega obiljno, i još više moglo bi se proizvajati, /tako da bi Čovječan-stvo moglo mirne duše živjeti sa obilatom proiz vodnjam, bez da s« muči — razbijajuči glavni što če sutra jesti, i kako če preživjeti', Bcrba keja se danas voj izmedju kapitaHstičke i radbiičke klase, to je borba »a život i smrt. bcrba za obstanak tko ima posjedovati stvari, koje proizvadjaju radnick Po praveme prirodoom zakonu bili bi: oni koji pro-,.!Zvadjaju, treba da i uživaju. Jerbo priroda ne veli da jedne ruke mor-ajit vječito raditi, a drugi ništa ne raditi; priroda ni je udesila organizam jedne klase ijudi, da se lirani najukusn^an jelom, da piju šam-panjac i d:ruga okupa pioa, a drogu klasu osudila, da se mora zadovoljavati Aajednostavnijom hranem d vodom: priroda stvara samo Ijude, i nigdje nije rekla niti veli, da/ jedni moraju biti bogati, drugi siromašni, da jedni: moraju živjeti u palačama, a drugi skapavati u siromašnim koljabama 4 kučevh nama. Priroda nčje stvorila kapitafističko gospodarstvo, nego samo ljitder^do 'ljudi pak stop, /da sav društveni peredak udese onako, kako bi se prmz-va/Jjalo za radne mase, a ne za parazite, odi kojih čCvječanstvo nema ni malo koristi.
Kaprtahstičko gospodarstvo največi je uzrok, svim nevcljama, koje tište čovječanstvo. Na stotine bolesti, glad, nečistoča, uopče bijeda i sva ostala zla imaju svoj temelj u lošim gospodarstve-nim 'C-dnošajiima, u nepravednoj podjeld bogatstvaj u torne, što ogromne narodne mase moraju teško raditi a ne dobi vaju ni polovicu plodova svoje za-rade, koja ali ide u korist društvenih trutova.
Sad je pitanje; što treba učmiti, da radnik ne bude najaunai rob, da nemara predavati svoju radnu snagu?
'Radnioi su počeli svoju radnu snagu prodavafi onda, kad su se lišili sre stava za proizvodnju bilo to or/udja ili zemljišta.
■Zaiključak je jasan: ako hoče da' više ne budu na-jamni robovi, moraju dobiti u svoje ruke, kao svoje neotudjivo vlasnlšlvo, sva srestva za proizvodnju i promet. Neobhodna potreba je svakog radnika, da se organi žeje, u svoje ekonomske i političke orga-iiizacije, da stupa u rodove klasrtosvijesno-organizira nog revolucijonarncg. prcletarljata, pa da zajed-cički izvrši, ono veliko djelo oslobodjenje prdeta-rijata, kao što je to učinilo radništvo Rusije. Promi-sli radniče, ogromna tveja snaga ne leži u tebi samem, nego u klasi koje j /ti pripadaš i sa /kojom treba da •si solrdaran, ako ozbiljno misliš da poboljšaš tvo) deški položaj, u kojega si bezuvjetno morao da za-padneš po zakonu kapitalIst/čkog razvoja. Radi toga treba da postaneš sodjalista, treba da posta-fieš član borbeneg revolucijonarnog socijalističkog pokreta. Cilj scaijalizma iti komunizma jeste, da ukkie privatno vlastnišlvo, ali samo ono, koje su radnici stekli, a kapitalisti prisvojili, da nšjme drže jradničku klasu u podcenjenosti. Tebi radniče ne može se ukinnti lili uzeti vlasništvo jer ti ga nemaS, /tebi ga kapital izam svak ega dana, svekog časa krade. Tebi sc može samo dati, a ništa uzeti osim tveju biedu, tv o ju sirctin.ju.
Ti češ možda reči, da ti hočemo domovina uzeti.
Ti domovine ne mas, nju poajeduju tv<^i gospodari. Ti ne pc?;eduieš r.L toliko domovine, gdje bi *i mogao grob iskopat. Tvcju domovinu su ti oteli bogataši, grofovi, ka-pitatistič.ka i vladajuda /klasa. Radničku klasu se izrabi) uje po svuda jedo ako, po ojelome svijetu gdje su krila kapitalističke vlado vine. I zato socjjatizam hoče ne samo tebi, več ci-jelom radnem narodu, da pretvori ovu zemlju u veliku cgromnu domovin u.
Ogrc man je to p »tliva t koga peduzima socijali-stičiki revclucijonamr pokret, kojr se ne može pro-ves/ti kraju bez tvoje pomoči radniče.
Tvoja se snaga nalazi u organizovanoj ejelin klasno syijesnog radnišlva. Tako dugo, dok nemi-sleči na svoj lužni položaj stojiš izvan redova tvoje kdasnosvijesne brače, ti samo odugovlačiš konačnu pebjedu nad kap-tolstičklm-sistemom, koji če čim pri)e idoči, čim pristispiš u redove organiziraaog proletarijata.
Radni narode, otveri oči i ugledaj se u pobjedo-nosnu revoluciju ruskeg radnog naroda,' koji su ne-ustrašivo s rušili svoju buržuaziju, koja je vjekovima tlačila i u robstvu držala svoj narod, i taj narod koji je podnosio svakovrsna neopišiva nasilja u okovima svoje buržuazije, koja je najbolje borce za slobodu čovječanstva mučila i proganjala u Jedenu Siberiju, gdje ih.,je ira stotine hiljada pogibalo pod bičem krvavog carskog režima.
Ruska sovjetska radnička republika, ruski radni narod, poriva radni nared cšjeioga svijeta, da sli-jedi sa istim stepama, da učine kraj svakom ferab-Ijivanju i potlačivanju, i da uzme viast u svoje ruke.
Radnici, osnivajte svoje vlastite organizacije, po svlma rojestima, u poznajte masu sa velikem idejam oslobcdjen/ja, pa se priključite organtzžrancm revo-lucijonamcm proletaa-ijatu u socijalistički radrtički pokret, koji se boiri aa Spas i slobodu potlačenog radnog čovječanstva.
Zivjekr medjunarodna socijaina re volucija!
F. Erj., Trst. — Vaši verz! so gotovo globoko občuteni, ali pomanjkljivi so. Treba vam šole. Učite se ob umotvorih naših prvih pesnikov (PreSeren, Aškerc, Zupančič 1. dr.) Nekoliko slovnice bi tudi ne škodilo! Menimo pa trajno učenje, ki obsega daljšo dpbo. Pošljite nam kakšuo črtico za majsko številko.
$
e *
Rad! pomanjkanja papirja, ki danes trapi vse časnikarje uara je zopet preostalo več člankov Potrpljenje — vso pride na vrsto! Prosimo pa naše člankarje, da naj bodo čim možno Folj kratki in jedrnati. Predolgi članki utrudijo naše bralce. Velika zamuda časa je za nas tudi, da moramo iz gotovih člankov metati kar po cele vreče latinskih ptujk, Id 3e vendar dadp nadomestiti z domačo besedo in vselej se n3tn v naglici tako »zdravljenje* niti ne posreči. Torej prosimo: Mnogo člankov, ali kratkih »n jedrnatih ter v domač! besedi pisanih!
Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna »Lavoratore* v Trstu,
BRINJEVEC
prve vrste, 44 stopinj alkohola, kristalno čist, se proda v množini 8 hi, raje skupno a dudi na drobno. V drugem slučaju po 11 L lrter, v prvem popust po dogovoru. Franko postaja Pazin.
BRATOVIH KAROL, PUZilt (IStfO)
pil Ig. Križu pr! Trstu
toči izborno belo In črno domače vino in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna.
V Gorici se proda v via Glnnastica 6
upravo jedilne sobe.
!
Vslotrgovina z vinom žganimi pijačami In deželnimi pridelki
  — A'__________________
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON št 18-07
lie lata ppManta zadruga
v Dobravljah na Goriškem
Ima g zadružni kleti več sto Ml. najboljšega naravnega
VINA
po zmernih osukdonjili cenah.
Daje od 56 lit. naprej.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
LISTNICA UREDNIŠTVA
So drug dr. T. - Gorica, dos. Kr. - Vipava in drugi. Naš sodrug I. R. je vsled strankinih zadev že teden dni zaposlen izven Treta. Nadomestujemo ga, kolikor moremo, vsega pa tudi ne zmoremo. Nekoliho bratskega potrpljenja torej. Dela je ogromno, ljudi pa nas Je tu malo.
J. Di - Postojna. —• Žai, da je \ istini tako, kakor nam pišete v svojem pismu z dne 19. t. in. 154. Spremeniti se takih — zakonitih nezakonitosti hipno ne da. — Želeli bi iz vašega kraja kaj več vesti. Ali res vsa Postojna že spl Matijažev stoletni spanec? Prosimo.
Ma zatlmp p IM Mi
vpisana zadruga z om. zavezo
Mi
domnlesa Izdelku
-er
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
V Gorici« zadružn. prodajalna v hiši
—i  ■ ■ ‘ centralne posojilnice —
Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
y TPSttl S zadružna prodajalna v ul. ======== dei Rettori šiv. 1.
v Vipavi s trgovina S. Beitram.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debelo. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.
Sladkorni bohani, bolozni Jeter in ledvic, oteklini želodca in Creves, kroničnemu katarju želodca m čreves, žoldfnemu kamenu, hemoroidom Sn mehurjenim boleznim« putiki in debelosti,
U naitaljit srafflva naravM Mi mteetrtna vmti .Jtesnfita stotim".
»Rogaika slatina'1
največje In najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji.
Hidroterapij«, eJaktroterapija, Inhalatorij, gimnastika za zdravljenje,
k opciji z oglikovo kislino,
solne, smrtim, parna, zračna, sotnčno kopalk, kopelfl z vročim zrakom,
Vojaška sodba (42 nož, med teni absclvirani konservatoristi) Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.)
Sosija od 1. maja do 15. oktobra.
RAVMATUJfTVO.
o
b-i*
p*
Š*
p
CD
/■*
.p
JE.
p*
9
%
s
.ss
er
e-
0
o
O'
P
P
O
o
&
Cio
CD
P
O
CL
P
P
V
O
o<
v
b-s
e®
Nmaui 5
5C 2D
tmmd M •
V
“ o
P is.
— s
H- ®
P*1 **
O
P per
H*
s
M
r
a
p
o
□D
m. o p»Ld
O SD
<
o
o
J
Vaal I
p
p
CD
IH
rK
.p
CD
P
&
*P P
S® M
o-m P
t*?1
3
< S.
9
"O
n
er
p
o
M*
5
m