FH*lnlua ptaft— r frtm M.
Leto nnM št. is?
LJnblJana, pctdč 8. avgusta
Cena cent 7®
UpravniStvo: Ljubljana, Puectaijeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23,
31-24.
Inseratnl oddelek: LJubljana, Pued-
nijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
.ZKLJUCNO ZASTOPSTVO sa oglas« lz Kr. Italije m inozemstva trna
Unione Pubblicitš Italiana SJU Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L 12.—> za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: £|abtjana, Puccinijeva ulica št. 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenlenza ttnHanft ed estera:
Unione PubbficitA italiana S. JL, Milano
Veliki uspehi dveh nemških ofenziv
Scvjetska vojska je doslej izgubila nad štiri milijone vojakov, 20.960 tankov, 14.811 topov in 15415 letal — Nova nemška ofenziva se nadaljuje uspešno
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. avgusta. s. Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile poroča:
Kakor sledi iz številnih obvestil, sovjetsko poveljstvo nima pregleda čez položaj na lastni fronti. Nemška poročevalska služba, ki je zvesta načelu absolutne resnice, je do skrajnost rezervirana, da ne bi dajala sovražniku dragocenih obvestil. Upravičena želja nemškega naroda po dnevnem obveščanju o dogodkih ln razvoju operacij se mora zaradi tega umakniti na drugo mesto. Moralo se je tudi trpeti, da so se v notranjosti države razširile lažne vesti in da je sovražnik razširjal nasprotujoče vesti. Zdaj je prišel trenutek zaradi nanovo pričetih operacij, da se ponovi potek in objavijo rezultati titan-ske borbe, ki se je pričela s prodorom skazi Stalinovo črto.
Značaj ozemlja med Črnim morjem in Finskim zalivam ter cilji, ki so bili postavljeni, so povzročili, da se je prodor izvedel na treh odločilih mestih: južno od Pripetskih močvirij, v smeri Smolenska in južno od Pejpuškega jezera.
Tri posebna poročila opisujejo borbo uporabljenih čet, četrto posebno poročilo pa podaje rezultate teh operacij. Za operacije na finski fronti in za operacije mornarice bo objavljeno kasneje posebno poročilo.
Proti Leningradu
Po hudih borbah je bila prekoračena Drina med Dvinskom in Rigo in Letonska je bila osvobojena sovražnika. Nato pa je feldmaršalu Ritterju von Loebu pripadla naloga, da prodre Stalinovo črto vzdolž letonsko-sovjetske meje in potolče obenem sovjetske sile v Estoniji. V drznih napadih je uspelo armadi pod poveljstvom generala Buscha in oklopnemu oddelku pod poveljstvom armadnega generala Holpan-nerja, ki se ie boril na isti fronti, obvladati močne položaje južno od Pejpuškega jezera, katen> je sovražnik žilavo branil Po hudih, kratkih borbah so padli v nemške roke Ostrov, Porhov in Pleskava. S tem so bili ustvarjeni pogoji za napredovanje proti stveru in za pričetek napada v smer' proti Leningradu. Kljub velikanskim težkočam na cestah in srditemu odporu sovražnika in težavam, ki so jih prestajale nemške čete, je moglo levo krilo odbiti sovražne čete med Ilmenskim in Pejpuškim jezerom do Narve in s tem prebiti ožini med Pejpuškim jezerom in Finskim zalivom. Armada, ki je operirala v Estoniji pod poveljstvom generala von Kuehlerja, je zasedla najprvo po hudih borbah mesta Dorpat, Felin in Pelnau. Potolkla je v številnih hudih bitkah sovražne divizije in jih potisnila na sever proti Tapsu. Operacije tega dela vojske še niso zaključene. Kljub temu je bilo v tem sektorju doslej ujetih 35.000 vojakov in uničenih 355 tankov ter 655 topov. K temu uspehu je posebno pripomogla zračna flotilja pod poveljstvom armadnega generala Kellerja. Te zračne sile so na tem sektorju fronte zbile ali uničile na tleh 771 sovražnih letaL
Pred Kijevom
Na Južnem krilu se je moral del vojske pod poveljstvom feldmaršala von Rund-stadta boriti od začetka s posebnimi terenskimi težkočami in neugodnimi vremenskimi prilikami. Nasproti je stal mnogo mogočnejši sovražnik. V najhujših frontnih borbah so se morale armade pehotnega generala Stulpnagla in feldmaršala Rei-chenaua, katere je podpiral oklopni oddelek armadnega generala von Kleista, boriti, dokler jim ni uspelo prisiliti sovražnika k umiku. Tako je bil zabit napadalni klin nad Žitomirom do pred Kijeva. S tem prodorom globoko v Stalinovo črto je bilo omogočeno napredovanje proti jugu na obsežni fronti med rekama Dnjestrom in Dnjeprom ter presekanje poti, po katerih bi se mogel sovražnik umikati in pričeti bitko cbkoljevanja, ki je sedaj še v polnem razvoju. V teh izredno krvavih borbah za sovražnika so sodelovali madžarski tn slovaški oddelki, ki so se v zvestem tovarištvu borili ramo ob rami z nemško vojsko in dosegli odlične uspehe. Istočasno s temi operacijami so nemško-rumunske čete pod poveljstvom generala Antonesca prodrle močno utrjene črte Sovjetov ob Pru-tu in so osvobodile Besarabijo sovražnika kljub žilavemu odporu in težavnemu terenu, Armada pod poveljstvom armadnega generala von Schoberta, sestoječa iz nemških in rumunskih čet, je posegla v boj na srednjem Dnjestru v severnovzhDrini smeri, da utrdi zvezo s silami, prihajajočimi od severa. Po dosedanjih računih sledi, da je bilo na tem sektorju zajetih 150.000 ujetnikov, uničenih pa 1970 tankov in 2190 topov Letalstvo pod poveljstvom armadnega generala Loehra je posebno odlično sodelovalo v zmagovitem poteku teh operacij. Zbilo je ali uničilo na tleh 280 sovjetskih letal.
Pri Smolensku
Na osrednjem sektorju vzhodne fronte so zmagale v veliki bitki pri Smolensku čete vojske pod poveljstvom feldmaršala von Bocka. Prostor, čas in srditost te uničevalne bitke proti sovjetski vojski dajejo tem borbam poseben zgodovinski značaj.
V štirih tednih borbe so zadale armade feldmaršala von Klugea, armadnega generala Straussa ln armadnega generala barona von Weichsa ter oklopni oddelek pod poveljstvom gen. von Weichsa ln oklopni oddelek pod poveljstvom armadnega generala Hotha strašne Izgube sovražniku. — Okrog 310 tankov, 3120 topov ta neprera-čunljiva količina bojnega materiala je bilo uničenega ali zajetega. Letalstvo feldmaršala Kesselringa je sodelovalo na odločilni način v tej zmagi. Sovejtsko letalstvo je Izgubilo na tem sektorju 1908 letal. Podrobnosti o poteku te bitke bodo objavljene v jutrišnjem poročilu vrhovnega poveljstva.
Velik plen
V dopolnilo številkam v posebnih poročilih, objavljenih 11. julija o 400.000 ujetnikih, 7615 tankih, 4423 topovih ta 6233 letalih, se navajajo sledeče številke: zajetih je bilo 495.000 ujetnikov to uničenih 13.345 tankov, 10.38 topov ta 9082 letal.
Do sedaj doseženi uspehi so presegli najbolj drzna pričakovanja. Treba je upoštevati, da so krvave Izgube sovražnika večkrat večje od števila ujetnikov. Edini ce vojske, oddelki SS ta letalstvo so doslej opravili nadčloveške napore hrabrosti v borbah s sovražnikom, ki se zelo žilavo brani. Nadmoč nemškega poveljstva, kakovost orožja, popolna izvežbanost čet ta zlasti junaštvo nemškega vojaka so omogočili uničenje teh močnih sovjetskih armad.
Posebno so se Izkazale pehotne dtvMje na pohodih, ki so morale premagati razne težkoče, boreče se na več kot 1000 km obsežnem ozemlju. Te operacije so bile mogoče zaradi popolne organizacije obveščevalne službe in zaledja, že danes je železniško omrežje na zasedenem sovražnem ozemlju skoraj popolnoma obnovljeno ta to do frontnih črt. Nemška oborožena sila se zaveda svoje nadmoči ta si je s vesta
končne zmage ter pričenja novo fazo operacij, ki so se pričele z vrsto velikih zmag.
Ogromne izgube
sovjetske vojske
Berlin, 7. avg. s. DNB doznava nadaljnje podrobnosti glede posebnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva. Sovjetske armade so izgubile v hudih ln najbolj krutih bitkah nad 3 milijone ljudi, tako da znašajo izgube skupno z ujetniki nad 4 milijone. Ta velikanska številka je umljiva, ako se upošteva obsežnost fronte ta njena Izredna globina. Tako je bilo v borbah na vzhodni fronti uničenih v zadnjih tednih večji del sovjetskih čet skupno z velikanskim vojnim materialom. Operacije na vzhodni fronti se nadaljujejo ugodno In so prišle v novo fazo.
Berlin, 7. avg. a. Razumljivo je, da so posebna poročila, ki so bila objavljena včeraj proti poldnevu iz Hitlerjevega glavnega stana, povzročila v vsej Nemčiji največje navdušenje. Navdušenje je vladalo zaradi tega, ksr je protiboljševiški armadi uspelo zadati sovražniku nadaljnje smrtne udarce, ker je ta armada znala in mogla streti srditi sovjetski odpor, ker je zabila velikanske kline v življenjske žile zadnjih sovražnih defenzivnih položajev, uničujoč tudi največje utrdbe. O tem ni nihče dvomil. Maloštevilni pa so bili, ki so si mogli predstavljati, da so v kratkem času nekaj tednov nemški vojaki dosegli tako sijajne zmage. Posebna poročila so preveč zgovorna, pripominja »Nachtausgabe«, da bi jih bilo mogoče primerno komentirati, še bolj zgovorne so na številke, ki napravljajo vsako vrednotenje odveč. To vrednotenje je tako rc-koč vsebovano ▼ stavku, ki zaključuje poročilo: Zahvaliti se je junaštvu nemškega vojaka in njegovim soborcem, da je sovjetska vojska, ki je bila močno oborožena, mogla hiti razbita.
Komentarji tiska o dosedanjih vojnih operacijah na vzhodni fronti
Berlin, 7. avg (DNB). Snočnji berlinski listi so vsi pod velikimi naslovi objavili nemška poročila nemškega vrhovnega vojnega poveljništva o velikem uspehu nemške vojske na vzhodnem bojišču. Tako piše »Der Angriff« pod naslovom »Nismo čakali zaman« o rezultatih velikih nemških vojaških operacij pri Smolensku. Drugi listi objavljajo ta poročila pod naslovi kakor »Triumfalni rezultat na vzhodu«, »Sovjetska oborožena sila razbita«, »Najbolj optimistična pričakovanja presežena« itd.
»Der Angriff« piše: »Dejstvo, da smo mogli tako dolgo čakati, je dokaz našega zaupanja, naših trdnih živcev in našega prepričanja, da znata udarna sila naših vojakov in previdnost njihovega vodstva obvladati vsako nevarnost, ki bi utegnila groziti načrtnemu razvoju vojaških operacij na vzhodu.« List podčrtava nato pomen izredno visokega števila sovjetsko-ruskih vojnih ujetnikov, ki so padli v nemške roke navzlic terorju političnih komisarjev, ter opozarja, da število 900.000 ujetnikov pač lahko zbuja slutnjo, kolikšne izgube je morala sovjetska vojska utrpeti šele na padlih vojakih. List piše nadalje: Prepričani smo, da bo zbudila sedaj v svetu tem večji vtis nemška metoda, da je bolje povedati kako besedo premalo, kakor pa preveč in na ta način izpričati izvojevane zmage kot logični rezultat nadmočne sile.
»Berliner Borsenzeitung« piše, da bo vtis poročila o nemški zmagi na svetu tem globlji, ker je v času, ko so nemška poročila molčala, zelo marljivo delala tuja propaganda, ki je hotela zbuditi vtis, kakor da nemški napad na boljševizem ni bil deležen uspeha. V Moskvi, Londonu in New Torku si danes v radijskih birojih in v vseh drugih ponarejevalnih delavnicah nedvomno belijo glave, kako bi naglo zgradili most od »izjalovljene nemške ofenzive« pa do resnične slike, kakor jo je pokazalo nemško uradno vojno poročilo o zmagi, katere nedotakljivost so dovolj izpričala že mnoga prejšnja poročila o zmagah v dosedanjih nemških vojnih pohodih,
Bern, 7. avg. d. Berlinski dopisniki švicarskih listov prinašajo v zvezi z včerajšnjimi posebnimi -vojnimi poročili komentarje, v kajterih tolmačijo pomen nemških uspehov na vzhodu in pripombe, ki jih pristavljajo k uradnim poročilom merodajni nemški krogi.
Berlinski dopisnik lista. »Gazette de Lausanne«« piše, da je bilo v sredo opoldne v vseh nemških poslovalnicah im tovarnah ustavljeno delo, da bi moglo čim več nemškega prebrvaifcfbvai sleditti rekaipiitUlacij-skemu poročilu nemškega vrhovnega vojnega poveljništva., ki je bilo razširjeno po radiu. Dopisnik pripominja, da je to poročilo napravilo v nemški javnosti zelo ugoden vtis in je okrepilo vero prebivalstva v zmeugp po weč tednih mučnega molka.
Berlinfikri dopisnik lista »La Sunase« piše, da sta v posebnih pnmfiilžh nemifcegs vr-
hovnega vojnega povdjnStva zfi&sti dve okodiščfflri zbudili prav posebno pozornost, predvsem velikansko števfflo padlih sovjetskih vojakov, kS ga v berf&nstkih poisluž-benih krogih cenijo na približno 4 milijone mož, kar pomeni, da je sovjetska vojska^ v 7 tednih borb na vzhodu izgubila enako število mož kakor caristična Rusija ves čas svetovne vojne. V berlinskih polstuž-benih krogih pripominjajo, da v tem ni nič presenetljivega, zakaj v borbe na vzhodnem bojišču je bil angažiran glavni del vseh nemških oboroženih sil. Razen tega so nemške armade oborožene z izredno učinkovitim orožjem, čigar uničevalna sila je neprimerno večja kakor najboljšega orožja, ki je bile/ na razmolago v svetovni vojni. Druga značilnost v včerajšnjih posebnih nemških vojnih poročilih pa je ta, da je nemško vrhovno vojno poveljništvo osebno navedlo poveljujoče generale poedinih nemških armad. K temu pripominjajo v merodajnih berlinskih krogih, da se nemško vrhovno vojno poveljništvo tega navajanja imen poslužuje samo takrat, kadar je vojaški položaj s strateškega vidika že povsem jasen. V berlinskih krogih sklepajo rz tega, da vodilni predstavniki nemških oboroženih sil na vzhodnem bojišču ne pričakujejo več nobenih nepremagljivih težkoč ali kakih nevarnih iznenadenj, čeprav domnevajo, da se bodo bile še zelo ogorčene borbe
Že prej omenjeni berlinski dopisnik li-srta »Gazette de Lausane« piše, da je po službenem mnenju nemškega vojnega poveljništva vojaška nevarnost Sovjetske unije za Evropo definitivno odstranjena. Navzlic temu pa ugotavlja vojaški sofcrud-nik lista »La Soiisseot, da odpor sovjetskih armad kljub velikim nemškim uspehom na vseh frontnih odsekih in kljub neizmernim izgubam še zmerom ni dokončno zlomljen.
Sedanji položaj na fronti
Trst, 7. avg. u. V svojem poročilu iz Berlina, v katerem razpravlja o ogromnih nemških uspehih, ki so bili doseženi v poslednjih tednih. kakor kažejo včerajšnja posebna poročila nemškega vrhovnega poveljništva, beleži tukajšnji »Piccolo« tudi potek bojne črte na vzhodni fronti. Tako ugotavlja, da Je položaj na severu nekoliko manj jasen, da pa bodo o operacijah finske vojske in nemške vojne mornarice na Baltskem morju in v Finskem zalivu objavljena posebna vojna poročila. Nemci so 9e med Ilmenskim in Pejpuškim jezerom, kakor kaže, ustavili in koncentrirali svoj pritisk na področje med Pejpuškim jezerom in Baltskim morjem. V nekaj dneh bo tudi točno znano, kako daleč so prodrli Finci. Nemške sile so opustile obkoljevanje Leningrada in so udarile naravnost proti severu ter dospele do Narve, velikega mesta ob rusko-estonski mej L
Okrog Smolenska se silne borbe razvijajo v prid Nemcem, kaže pa, da prodor ci segel preko Vjazme, ki je oddaljena

Bruno Mussolini
1
Rim, 7. avgusta, s. Danes ob 10. je nagel slavno smrt v bližini Plze pri Izvrševanju vzvišene službe s preizkuševalnim letalskim aparatom kapitan-pilot Brano MnssolinL
*
Novica o tragični smrti junaškega letalca se je kmalu razvedela po radiu po vsej Kraljevini ta po Imperiju in je povsod vzbudila iskreno, globoko obžalovanje. Kapitan-pilot Brano Mussolini je bil sin Nj. Eksc. Duceja, preobrazite!ja Kraljevine Italije in ustanovitelja Imperija. Junaštvo, ki ga je Brano dedoval po svojem Vzviše-
nem očetu, mu je velevalo, da se je po primernem izšolan ju posvetil letalskemu poklicu, saj je v letalstvu videl najmočnejše sodobno orožje, bi je še prav posebno v Kraljevini Italiji in v vsem Imperija doseglo pod egido njegovega Vzvišenega očeta tako slaven razmah. S svojim mladim življenjem, žrtvovanim na oltar domovine, si je Brano Mussolini zagotovil slavno ime v Panteonu vseh, Id so padu in ki se še vsak dan žrtvujejo za srečno bodočnost svojega naroda.
Slava Brunu Mnssoltnljn!
Uspešne akcije italijanskega letaEstva
Dva sovražna torpedna čolna zadeta z bombami — Potopitev dveh sovražnih ladij na Atlantiku
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil
je objavil danes naslednje 429. vojno poročilo:
Naša torpedna letala so na vzhodnem Sredozemskem morju napadla sovražno mornariško formacijo in dva torpedna lovska čolna zadela s torpedi.
V severni Afriki je bil na fronti pri Tobrnku sovražni oddelek, ki je skušal napasti naše postojanke v vzhodnem odseku te fronte, s takojšnjim protinapadom naših čet prisiljen umakniti se z izgubami.
Letalski oddelki osi so bombardirali obrambne naprave, skladišča in pristaniške naprave v Tobruku in povzročile po-
žare ter eksplozije, pogodivšl tudi neko ladjo, zasidrano v Inki. Razen tega so ti letalski oddelki bombardirali neko sovražnikovo letalsko oporišče.
V	vzhodni Afriki je nasprotnikovo letalstvo ponovno bombardiralo področje Gondarja, kjer je bilo med domačim prebivalstvom pet oseb ranjenih.
V	noči na 6. avgusta so britanska letala odvrgla nekaj bomb na mesti Augusta in Catania. Pri napadn je bila nbita ena oseba, nekaj pa je bilo ranjenih.
Naša mornarica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Giuliana Prinia je na Atlantiku potopila dva parnika s skupaj 10.000 tonami.
nad 200 km od Moskve. Odpor Rusov na področju pri Smolensku in v pokrajini je še močan, vprašanje pa je, ali bo kaj has-nil. Pravijo, da je sedaj ruskemu vrhovnemu poveljništvu na razpolago 12 milijonov borcev, toda kolosalni razvoj vojne v prvem mesecu je spravil rusko vojsko iz reda, tako da je dvomiti, ali se bodo mogli izgubljeni oddelki nadomestiti, še preden bodo Nemci zavzeli Leningrad, Moskvo, Kijev in Odeso, ki so cilji tretje faze ogromne borbe, ki se sedaj pričenja.
Letalski napad na Ribačjem polotoku
Berlin, 7. avg. d. Kakor je bilo dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročilu objavljeno davi z merodajne nemške vojaške strani, so nemška borbena letala v torek napadla taborišča sovjetsko-ruskih čet na polotoku Ribačji na Finskem. Napad se je končal z dobrim uspehom. Nemške bombe so v celo zadele sovražnikove taboriščne šotore, porušile več vojaških lop, nekaj nadaljnjih pa zažgale. Ribačji polotok leži na skrajnem severu finsko-sovjetske fronte ob finsko-sovjetski meji.
S finskega bojišča
Stockholm, 7. avg. d. Kakor poročajo z merodajne finske strani so sovjetsko-ruske čete izvršile vrsto dokaj močnih napadov vzdolž Finskega zaliva. Ti napadi, katerih namen je bil zmanjšati finski pritisk na tem področju, so bili vsi odbiti in je bilo prodiranje ustavljeno. Sovjetsko letalstvo pa je vzdolž Finskega zaliva še vedno izredno aktivno. Sovjetska mornariška letala neprestano bombardirajo to finsko vojno področje. V merodajnih finskih krogih sodijo, da je bila v zadnjem času tudi sovjetska vojna mornarica v Finskem zalivu znatno ojačena, po vsej verjetnosti s topničarkami, ki so bile poslane v Finski zaliv z Ladoškega jezera. V okviru finske ofenzive ob Ladoškem jezeru se ta čas bijejo zelo ogorčene borbe v bližini Sorta-valle. Finske čete, ki so tu zelo ojačile svoj pritisk so naletele na močno sovjetsko obrambo. Deloma prehajajo sovjetske čete tudi v protinapade.
Zopet bombe
na Moskvo
Helsinki, 7. avg. d. Nemška letala so tudi v noči na četrtek bombardirala sovjetsko prestolnico Moskvo. Kakor javlja današnje jutranje poročilo iz Moskve, ki je po vsem slično prejšnjim sovjetskim objavam o nemških letalskih napadih, se je tudi to pot samo »nekaterim nemškim letalom« posrečilo prodreti do sovjetske prestolnice ter odvreči tamkaj rušilne in zažigalne bombe. Kakor priznava sovjetsko poročilo, so zažigalne bombe na več me-
stih zanetile požare. Pri napadu je bilo tudi več mrtvih in ranjenih.
Velika obkoljevalna bitka pri Kijevu
Stockholm, 7. avg. d. Nemška ofenziva proti KiJevn, ki ima značaj velike ob-kol-ievalne in uničevalne bitke, se nadaljnje na širokem področju, ki se razlega v dolžini nad 200 km v severno-južni smeri s svojimi krili vzhodno od Koro-stena in južno od mesta Bjelaja Cerkev. Sovjetski razbremenilni protinapadi se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo in ne glede na silne izgube ljudi in materiala, ki jih sovjetsko poveljništvo žrtvuje, da bi se ubranilo grozeče popolne ob-kolitve. Južno od tega glavnega operacijskega področja se razvijajo živahne borbe tudi ob doljnem toku reke Dnjestra, kjer so nemške in rumunske čete zavzele nekaj nadaljnjih sovjetsko-ruskih postojank na levem rečnem bregu.
Na osrednjem bojišču pri Smolensku se nadaljujejo očiščevalne operacije. Sovjetski odpor, ki je bil tu še pretekli teden zelo močan, pojema in vse kaže, da krije le še umik na novo obrambno črto, ki bo bržkone organizirana že v obrambnem sistemu samega moskovskega področja.
Ofenziva proti Leningradu se nadaljuje tako na letonskem odseku fronte kakor tudi na področju jugozapadno od Hmen-skega jezera, na severu pa vzdolž vzhodne obale Ladoškega jezera. Sovjetske čete so ob Ladoškem jezeru izvršile več protinapadov in se sedaj bijejo posebno ogorčene borbe v bližini Sortavale.
Na Karelski ožini so sovjetske čete skušale s protinapadi ublažiti finski pritisk. Ob Finskem zalivu so ti sovjetski protinapadi sprva rodili delne uspehe, vendar se je Fincem končno posrečilo sovjetske protisunke zlomiti in sovjetske napadalne akcije ustaviti.
Ob Dnjestra
Berlin, 7. avg. d. Ob reki Dnjestru in na bivši rumunsko-ruski meji so posamezne nemške edini ce prebile sovjetsko-ruske obrambne črte. V teh odločilnih borbah so nemške čete uničile oziroma osvojile 101 sovražnikovih kazemat. 12 kazemat je sovražnik izpraznil brez borbe. Nemške čete so zajele nad 7000 ujetnikov ta zaplenile nad 40 vsakovrstnih topov, 45 protitankovskih topov, 69 poljskih možnarjev in uničile nad 340 raznih nasprotnikovih voziL
Neka nemška pehotna divizija je 5. acv-gusta odbila sovjetske napade, izvršene a podporo sovjetskih tankov. Sovjetske čete so pustile na bojišču mnogoštevilne mrtvece, približno 1000 sovjetskih vojakov pa je bilo ujetih. Sovjetski konjeniški oddelek, ki je skušal motiti komunikacijske zveze v nemškem frontnem zaledju, je bil 5. avgusta razpršen s hudimi izgubami za sovražnika.
Nemško vojno poročilo
Bitka pri Smolensku končana z veliko nemško zmago
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. avg. d. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, je armadna skupina generalnega feldmaršala von Bocka v sodelovanja z zračnim brodovjem generalnega feldmaršala Kesselringa veliko bitko pri Smolensku zmagovito dobojevala do konca. Pri zmernih lastnih izgubah so krvave izgube nasprotnika izredno hude. Okrog 310.000 ujetnikov je padlo v naše roke. Razen tega je bilo zaplenjenih 3.205 oklopnih vozil, 3120 topov in nepregledna množina dragega vojnega materiala. Sovjetsko letalstvo je izgubilo 1.098 letaL
O poteka bitke se lahko zdaj poroča slednje:
že pred zaključkom dvojne bitke pri Bijalystoku in Minsku so hitri oddelki vojske in orožja SS zadeli na močno branjeno Stalinovo črto, ki ima — potekajoč za Dnjeprom in gornjo Dvino — v utrjenih krajih Mogilevu, Orsi, Vltebska in Poloc-ku močno zgrajena oporišča.
Med hudimi boji je uspelo na obeh straneh Polocka ustvariti mostobrane. Dne IL julija je bil zavzet Vitebsk in predrt žilavo hranjeni odsek ob Dnjepra južno Mogilcva ta Orse v načrtnih napadih, ki so bili pod-
pr« s krajevnimi presenečenJL V naslednjih
dnevih so nato hitri oddelki na obeh straneh
ceste od Orse v Smolensk v široki fronti prodrli proti vzhodu. Dne 16. julija je motorizirana pehotna divizija v boju z golim orožjem zavzela Smolensk, ki ga je sovražnik branil nenavadno žilavo, in ga držala proti neprestanim besnim napadom sovražnika.
Med tem, ko je bil prodor jugovzhodno, vzhodno in severovzhodno od Smolenska s pomočjo oklopnih oddelkov ln motoriziranih pehotnih divizij kljub najhujšim protinapadom še povečan, so sledeče pehotne divizije med nenavadnimi napori na pohodu in med bitkami krile od sovražnika vedno znova na-padane boke udarnega klina in prevzele obkolitev sovražnika, ki so ga hitri oddelki prodrli in razbili v posamezne še vedno za boj zmožne skupine. V 250 km širokem in 150 km globokem prostoru se je potemtakem razvila ogromna bitka, v kateri je treba kot glavna žarišča poleg Smolenska omeniti kraje Vitebsk, Polock, Nevel in Mogilev.
S pogumom obupa in ob najbolj krvavih
žrtvah so se skušali ti obkoljeni sovražnikovi deli rešiti v skoraj štiritedenski borbi, medtem ko so bile vržene v boj novo pripeljane čete, da bi jih razbremenile. Vsi ti poskusi so se izjalovili ob okretnosti in vztrajnosti naših čet.
Usoda na področju med Dnjeprom, Dvino in Smolenskom obkoljenih čet sovjetske vojske je bila zapečatena. Premoči nemškega vodstva, iniciativnosti podrejenih poveljništev, kakor tudi pogumu in vztrajnosti čet se je zahvaliti, da je bil tukaj kljub najtežjim okoliščinam za dovoz dosežen uspeh, ki bo odločilnega pomena za nadaljnje vodstvo naših operacij.
Letalstvo je pri tej zmagi odlično sodelovalo. V neumornih poletih so ustvarili oddelki bojnih letal izvidniško podlago za vodstvo bojev na zemlji. Oddelki lovskih, strmoglavnih in bojnih letal, podpiranih z izvidniškimi letali za dolge polete, so v najtežjih okoliščinah napadali operativne rezerve sovražnika in njegove obkoljene
dele. Odločno so —padali, kjer Je bilo
ha zlomiti odpor sovražnika, razbiti njegove protinapade ter v sodelovanja s protiletalskim topništvom izločiti njegovo udejstvovanje v zraku.
Pri tem je bilo uničenih IM tftainHMh vlakov, 6 oklopnih vlakov, na tisoče raznih motornih vozil ln 15 mostov. Tudi ▼ bojih proti sovražnim bunkerjem ln topnliUm postojankam, kakor tudi proti oklopnim vozilom sovražnika je sodelovalo letalsko orožje z velikim uspehom.
V	poteku te ogromne bitke so slavno sodelovale armade maršala Klugerja, generalnih polkovnikov Straosa ln barona Weichsa ter oklopne skupine generalnih polkovnikov Guderiana in Hotha, kakor tudi letalski oddelki letalskih generalov Loerzerja in von Richthoffena.
Močni oddelki bojnih letal so zadnjo noč spet napadli Moskvo. Številni bombni zadetki v polno so bili doseženi v neki tovarni za letala. V moskovskem loka in vzhodno od njega Je nastalo več velikih požarov.
V	boju proti angleškemu ladjevja za preskrbo so bojna letala v noči na 7. avgusta ob angleški vzhodni obali potopila 10.000-tonsko trgovsko ladjo. V vzhodni in srednji Angliji je bilo več letališč bombardiranih z dobrim učinkom. Stražni čolni so nad Rokavskim prelivom sestrelili angleški bombnik.
V	severni Afriki so nemška bojna letala dosegla bombne zadetke težkega kalibra v skladiščih in zbirališčih materiala pri Tobruku in Marsa Matruchu.
Drug uspel letalski napad, ki ga Je izvedel močnejši oddelek nemških bojnih letal, je bil usmerjen na pristaniške naprave v Suezu.
Sovražnik je zadnjo noč metal po raznih krajih zapadne ln jugozapadne Nemčije zažigalne in rušilne bombe. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgnb, mrtvih in ranjenih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili pet angleških bombnikov.
Važna vloga Japonske na Daljnem vzhodu
V Ameriki menijo, da bo Japonska napadla Rusijo, čim bo nemška vojska dosegla določene cilje
\Vashington, 7. avg. u. V wash:ngton-
skih krogih so čim dalje bolj prepričani, da bo Japonska napadla Sovjetsko zvezo, čim bodo zavezniške sile globoko prodrle v evropsko Rusijo, pri vsem tem pa dvomijo, da bi Japonci že sedaj skušal1 ovirati ameriške vojne dobave Sovjetski Rusiji. Prvi transporti iz Amerike v Rusijo so že na poti. Ce bi se Japonci le spozabili, pravijo v Washingtonu, bi to silno povečalo krizo na Tihem oceanu.
Ameriški krogi se nadejajo, da se bo Japonska sedaj popolnoma posvetila mirni penetraciji v Siamu, pa tudi na to bosta angleška in ameriška vlada reagirali z oja-čenjem gospodarskih sankcij proti Japonski. piedvsem s popolno prepovedjo izvoza petroleja na Japonsko. V primeru, če bi se kriza na Daljnem vzhodu povečala, bo kongresu predložen poseben zakonski načrt, s katerim naj bi se dala guvernerju Havajskega otočja izjemna pooblastila za izvajanje njegove civilne oblasti na otokih.
Cordell Hull je na sestanku z novinarji snoči izjavil, da bi sleherna nova japonska akcija v odnosu do Siama povzročila Zedinjenim državam resne skrbi.
šanghaj, 7. avg. d. Po mnenju ameriških opazovalcev na Daljnem vzhodu utegne Japonska pričeti vojaško akcijo proti Sovjetski uniji, ako bodo nemške čete še nadalje v sedanjem tempu napredovale na vzhodnem bojišču. Možnost take japonske vojaške akcije potrjujejo čim dalje pogostejši skrajno odločni članki v japonskem tisku. Posebno značilno je, da so avtorji teh člankov iz vrst, ki slove po tesnih stikih z japonsko vlado, kakor pa govore razne informacije iz VVashingtona, v ameriških službenih krogih niso prepričani, da bi Japonska skušala onemogočiti dohod z vojnim materijalom natovorjenih ameriških ladij v sovjetsko-ruske luke na Daljnem vzhodu. V Washingtonu smatrajo, da Japonska tega koraka najbrže ne bo pod-vzela, ker bi moralo to takoj sprožiti obo-roženi spopad na Tihem oceanu. Tukajšnji ?:neriški krogi so na drugi strani tudi prepričani, da bi na morebitno japonsko aVv« ijo proti Siamu odgovorile Zedinjene rbzave edinole z novimi gospodarskimi sankcijami, kakor n. pr. s popolno zaporo ir^.cza petroleja, ki je bil sedaj za Japonsko omejen samo na predvojno višino.
"-'o nadaljnjih informacijah iz Washing-t.ona bo ameriška vlada v kratkem predložila kongresu poseben zakonski načrt, ki bo določal za primer izbruha krize na Daljnem vzhodu posebna pooblastila za ameriškega guvernerja na Havajskem otočju. Ta pooblastila naj bi se raztezala zlasti na delovanje civilnega prebivalstva na otočju, med katerim je tudi več sto-tlsoč Japoncev.
Japoasko-astglsška vojna neizogibna
Tokio, 7. avg. d. V listu »Hochi« objavlja japonska vojaška osebnost članke pod naslovom »Japonsko-britanska vojna neizogibna«, članek ugotavlja, da Veliki Britaniji in Zedinjenim državam ni uspel poskus obkolitve Japonske, da pa 3i sedaj ti dve državi na drugi strani prizadevata udariti Japonsko s pomočjo Sovjetske unije in ČJangkajškove Kitajske. List ugotavlja, da je v bistvu za vso borbo proti Japonski odgovorna Velika Britanija, dasi je treba na drugi strani ugotoviti, da igrajo v skupnih anglosaških akcijah proti Japonski zadnji čas Zedinjene države glavno vlogo.
Moč japonske vojske v Indokini
šanghaj, 7. avg. d. Po informacijah tukajšnjih vojaških opazovalcev šteje moč japonskih vojaških sil na področju Indokine kakih 40.000 mož, katerih je bilo 10.000 razmeščenih po raznih garnizijah vzdolž indokitajsko-siamske meje. Glede sestave japonskih vojaških sil v Indokini trdijo tukajšnji vojaški opazovalci, da so japonske čete sestavljene iz najmlajših letnikov, kakor tudi iz veteranov, ki so se že borili v dosedanji japonsko-kitajski vojni. Japonska vojska je opremljena tudi z do-kajšnjim številom tankov in dobrim lahkim topništvom. Japonci so pričeli v Indokini graditi velika letališča, predvsem za svoje topniške eskadrile. Računajo, da bo prišlo v Indokino še nadaljnjih 50 transportov japonskega vojnega materiala in opreme. Po mnenju vojaških strokovnjakov
bodo potrebovali Japonci še kaka dva tedna za utrditev svojih novih položajev v Indokini.
Kitajski obrambni ukrepi
Nanking, 7. avg. (Domei.) V skladu s skupnim načrtom o vojaškem sodelovanju Amerike, Kitajske in Nizozemske Vzhodne Indije je po semkaj dospelih informacijah general čangkajšek mobiliziral 50 svojih divizij za obrambo Birme v sodelovanju z britanskimi četami. Kakor pravijo te informacije, so bile nove divizije mobilizirane v treh pokrajinah, in sicer v Kuangsiju, Junanu in Hunanu. 20 divizij bo odposlanih v Birmo. Nadalje se je zvedelo, da so bile kitajske čete v pokrajini Junan, ki so pod poveljstvom generala Ho-lunga, guvernerja junanške pokrajine, zbrane na jugozapadu Kitajske ob meji Francoske Indokine, kitajske čete iz čung-kinga, ki so pod neposrednim čangkaj-škovim poveljstvom, kakor tudi močnejše skupine prostovoljskih čet, pa so bile koncentrirane na področju Kueija, glavnega mesta Kuangsi. Vojaški zastopniki vojske Velike Britanije in Avstralije so organizirali svoje štabe v Koši ju v jugozapadnem delu pokrajine Kuangsi za podpiranje skupnih vojaških operacij.
Letalski boji na zapadu
Berlin, 7. avg. d. Včeraj je 12 angleških bombnikov v spremstvu 30 britanskih lovskih letal v večernih urah skušalo napasti francosko obalno področje pri Calaisu. Kakor poročajo z merodajne nemške strani, so se nemška lovska letala takoj dvignila v obrambo. Ko so angleška letala opazila nemške aparate vrste Mes-serschmitt 109, so se obrnila ter so se umaknila nazaj preko Rokavskega preliva. Ker so bila angleška letala v trenutku povratka še 12 km oddaljena od francoske obale, nemške protiletalske baterije niso mogle priti do strela, ker so bila britanska letala še zmerom izven dosega težkih nemških protiletalskih topov.
Berlin, 7. avg. d. V noči na četrtek so britanska letala ponovno preletela razne kraje v jugozapadni Nemčiji Kakor javljajo z merodajne nemške strani, so britanska letala metala na več krajev zažigalne bombe, ki pa so povzročile le manjšo škodo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj človeških žrtev in sicer mrtvih in ranjenih. Eno angleško bombno letalo so nemška nočna lovska letala sestrelila.
Berlin, 7. avg. d. V noči na četrtek je nemško letalstvo spet z znatnimi silami napadlo Anglijo. Nemška letala so bombardirala vojaško važne cilje v jugovzhod-
ni AngTffl. Po dosfej ztirtuilh podafldh ao
se napadi končali z dobrim uspehom.
Berlin, 7. avg. d. Kakor se naknadno doznava z merodajnega nemškega mesta so bdU napadi nemškega letalstva na Veliko Britanijo ponoči med 5. in 6. avgustom zelo uspešni. Med letališči, ki so jih napadla nemška letala, je bil posebno uspešno bombardiran aerodrom New Mar-ket, kjer je bilo opaženih šest eksplozij, katerim so sledili veliki požari Na letališču Honington so nemške bombe zadele letalske hangarje ter jih deloma porušile deloma pa hudo poškodovale Na treh nadaljnjih britanskih letališčih v srednji Angliji so po bombardiranju prav tako izbruhnili požari.
Stockholm, 7. avg. d. Kakor poročajo iz Londona, javlja davišnji komunike angleškega letalskega ministrstva, je bilo tudi preteklo noč delovanje nemškega letalstva nad Veliko Britanijo manjšega obsega. Posamezna nemška letala so bombardirala nekaj ciljev v vzhodni in jugovzhodni Angliji. Poleg gmotne škode je bilo tudi manjše število človeških žrtev.
Racioniranje mleka v Angliji
Stockholm, 7. avgusta, d. Kakor poročajo švedski listi iz Londona, je bilo s posebno vladno uredbo uvedeno racioniranje v potrošnji mleka na Angleškem.
Rabindranath Tagore umrl
Ankara, 7. avg. d. Kakor poroča angleška poročevalska agencija iz Kalkute, je danes tamkaj umrl slavni indski pesnik Rabindranath Tagore.
Važno opozorilo Prehranjevalnega zavoda
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino opozarja vse posestnike zalog maščob v Ljubljani, da mestnemu preskrbovalnemu uradu nemudoma vrnejo vse nakaznice odn. odrez-ke za maščobe, ki so jih prejeli za mesec avgust., V bodoče naj take osebe ne naslavljajo lažnih prošenj za nakazilo ter naj ne zahtevajo in ne sprejemajo od svojih trgovcev maščob za dobo, za katero jim zadostujejo še lastne zaloge po sedanjem načrtu racioniranih maščob.
V Ljubljani je pismeno zaprosilo ogromno število oseb za nakazilo maščob z izjavo, da ne posedujejo nikakih zalog. Med temi prosilci je veliko število uglednih lekarnarjev, trgovcev, industrijcev ter oseb različnih poklicev ter raznih skrivalcev zalog, ki nakaznice sploh niso potrebni.
Oblasti vodijo podroben seznam takih lažnih prosilcev ter bodo z vsemi sredstvi dosegle, da bodo skrite zaloge prišle na dan. Poleg prepovedi izdaje maščob bodo takim osebam zaplenjene zaloge, uveden bo proti njim kazenski pregon zaradi zavajanja oblasti v zmoto, njih imena pa bodo objavljena v časopisju.
Oblasti so pred dnevi začele izvajati hišne preiskave in preglede zalog pri osumljenih in lažnih prosilcih ter se je pri tej priliki ugotovilo, da imajo številne osebe v svojih shrambah in omarah, v podstrešjih in drvarnicah ter pri drugih osebah spravljene in skrite še velike zaloge masti in olja, ki bi lahko zadostovale za mesece in leta.
Zaradi tega Prehranjevalni zavod opozarja vse prizadete osebe, da v svojem lastnem kakor tudi v javnem interesu ne prosijo in ne zahtevajo v bodoče maščob in racioniranih živil, ako še posedujejo zaloge istih. S tem bodo prihranili sebi marsikatero nepriliko, revnim in res potrebnim pa bodo omogočili, da bodo lahko redno prejemali vsa živila, ki so na nakaznice.
Nakazovanje masti,
olja in sladkorja
Mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce na drobno, da bo od sobote, 9. avgusta, dalje nakazoval mast, olje in sladkor po naslednjem razporedu: v soboto, 9. avgusta, trgovcem z začetno črko 2—R, v ponedeljek, 11. avgusta, trgovcem z začetno črko od P—K, v torek 12. avgusta oa trgovcem z začetnicami J—A. Dodeljevanje se prične v II. nadstropju Mestnega doma ob 7.30 in traja do 13.
Obenem mestni preskrbovalni urad vabi vse trgovce na drobno, naj najkasneje do torka, 12. avgusta, vrnejo spiske trgovcev, prošnje za sladkor in maščobe, ne-oddane karte odnosno odrezke in glave kart prejšnjega meseca. Vsakemu spisku potrošnikov naj trgovci prilože na posebnem listu popravke, ki naj jih vpišejo v spiske. Spisek popravkov pa naj bo čim bolj natančen ter mora biti v njem priimek in ime osebe ali družinskega člana, pri katerem je nastopila sprememba.
Hkrati mestni preskrbovalni urad spet opominja vse potrošnike, naj vedno vsako spremembo naznanijo tudi na mestnem preskrbovalnem uradu v I. nadstropju Mestnega doma.
Ameriško poseganje v evropsko vojno
Skrivnostno Rooseveltovo potovanje — Veliko premeščanje ameriškega vojnega brodovja
Berlin, 7. avg. u. Roosevelt je, kakor znano, neznano kam odpotoval. O njegovem potovanju so ostali ameriški krogi absolutno rezervirani. Znano je le. da je Roosevelt na svoji jahti in da ga spremlja nekaj najuglednejših osebnosti iz kroga njegovih najbližjih sodelavcev, med njimi mornariški minister Knox in finančni minister Morgenthau. Malo pred odhodom Roosevelta se je sestal tako zvani vojni svet. Na tej seji so razpravljali o najbolj perečih vprašanjih in ukrepih glede na najnovejši razvoj mednarodnega položaja.
Iz manj službenih virov se je zvedelo: Dve težki križarki, ki sta pripadali bro-dovju na Tihem oceanu, sta bili poslani v Avstralijo, da ojačita tamkajšnje ameriške pomorske vojne sile. Od Havajskih otokov je odplula pomorska eskadra, ki je sedaj na poti na Filipine, ameriška patrol-na služba na Atlantskem oceanu se bo razširila in ojačila. Na Islandiji se izkrcujejo nadaljnja ojačenja ameriških mornarjev in vojakov. Tudi druga ameriška oporišča bodo primerno ojačena. Prvi transport vojnih potrebščin, namenjenih za Sovjetsko Rusijo, je že krenil proti Vladivosto-ku. V najbližjih dneh mu bodo sledili nadaljnji transporti. Ni izključeno, da bodo Zedinjene države prevzele jamstvo za dobavljeno blago za vso pot do vzhodne Azije. V tem primeru pa naj bi Rusija dala Zedinjenim državam na razpolago neke vrste prosto luko na Kamčatki ali pa na
Sahalinu. Da ima Roosevelt resne namene, pripominjajo v omenjenih krogih, kaže mnogo znakov. Ti krogi so celo prepričani, da hoče Roosevelt postopati z vso naglico.
New York, 7. avg. d. Kakor poroča »Daily Mail« iz Washingtona, pričakujejo po informacijah washingtonskih službenih krogov, da bo v kratkem prispela v Zedinjene države visoka britanska osebnost, ki naj bi na sestanku s predsednikom Roo-seveltom razpravljala o angloameriškem vojaškem sodelovanju. Po informacijah, s katerimi razpolagajo v omenjenih vvashing-tonskih krogih, se kot visoka britanska osebnost še vedno navajata Churchill ali pa angleški minister Beaverbrook. V nasprotju z govoricami o potovanju Churchilla na obisk v Zedinjene države pa je na včerajšnji debati angleškega parlamenta lord Attlee izrecno poudaril, da Churchill želi prisostvovati prihodnji parlamentarni debati o vojnem položaju v nasprotju s prej razširjenimi govoricami, da tej debati tokrat ne bo prisostvoval.
Ameriške dobave Rusiji
Ne\v York, 7. avg. d. Današnji ameriški listi objavljajo pod velikimi naslovi izjavo službenega zastopnika ameriške vlade, ki je predstavnikom tiska izjavil, da je že na poti prva velika pošiljka ameriškega vojnega materiala za Sovjetsko Rusijo.
Gospodarstvo
Nemška oskrba s tekstilnimi surovinami
V vsej Nemčiji je prav sedaj v teku na široki osnovi prirejeno zbiranje tekstilnih odpadkov starih oblek, cunj in neporabne-ga perila. V zvezi s prireditvijo te zbirke objavljajo nemški listi zanimive podatke o stanju nemške oskrbe s tekstilnimi surovinami.
Še v letu 1932 je bila Nemčija pri oskrbi s tekstilnimi surovinami s 94*/0 navezana na uvoz in so z domačimi tekstilnimi surovinami krili komaj 6% celotne potrebe. V tem letu je Nemčija uvozila preko 700 milijonov kilogramov tekstilnih surovin in le 46 milijonov kilogramov je bilo potrošenih domačih surovin. V naslednjih letih pa se je v Nemčiji zlasti naglo razvila produkcija umetne svile in celulozne volne. 2e leta 1938 je Nemčija krila 34% celotne potrebe tekstilnih surovin z lastno produkcijo. V tem letu je znašala potrošnja tekstilnih surovin 86.7 milijona kg, pri čemer je znašala potrošnja domačih tekstilnih surovin 27.6 milijona kilogramov. Od tedaj pa je produkcija domačih tekstilnih surovin še bolj napredovala in danes znaša samo proizvodnja umetne svile in celulozne volne (brez proizvodnje ovčje volne, lanu, konoplje itd.) že preko 30 milijonov kg (produkcija celulozne volne 20 milijonov kg, produkcija umetne svile pa preko 10 milijonov kg), če upoštevamo obstoječe omejitve potrošnje tekstilnega blaga v Nemčiji, tedaj vidimo, da Nemčija lahko sedanjo potrošnjo tekstilnih surovin
več ali manj v celoti krije z lastno produkcijo. če se je Nemčija navzlic temu odločila prirediti velikopotezno zbirko tekstilnih odpadkov in ponošenega tekstilnega blaga, je to storila predvsem zaradi tega, da čim bolj poveča obstoječe zaloge.
Predelava tekstilnih odpadkov in ponošenega tekstilnega blaga za pridobivanje novih tekstilnih surovin ni morda izum sedanje dobe, saj so že pred svetovno vojno tudi številne angleške tvrdke brez škode za kakovost izdelanih tkanin mešale ovčjo volno z volno, pridobljeno iz starih volnenih cunj in odpadkov. Nemčija je leta 1913 predelala 40.000 ton starega tekstilnega blaga in odpadkov za pridobivanje novih tekstilnih surovin. Leta 1933 so v Nemčiji iz starih volnenih tkanin pridobili 60.000 ton volne, iz starih bombažnih tkanin pa 44.000 ton bombaža in 37.000 ton bombažne preje za snaženje v skupni vrednosti 133 milijonov mark. V tem letu je Nemčija uvozila vrhu tega iz inozemstva za 20 milijonov mark tekstilnih odpadkov in cunj. Zbirka, ki se zdaj prireja v Nemčiji, ima predvsem namen mobilizirati ogromne tekstilne rezerve, ki leže neporabljene v ponošeni in neporabni obleki in v cunjah v posameznih nemških gospodinjstvih. Prirejanje take zbirke pa je tudi zaradi tega potrebno, ker sedaj niso na razpolago zbiralci cunj kakor v mirnih časih.
Sovjetska trgovinska mornarica
Glede na potrebo znatnega prekomor-skega dovoza surovin in vojnega materiala in na veliko pomanjkanje trgovinske to-naže na svetovnem trgu je Rusija pri dovozu materiala v znatni meri navezana na svojo lastno trgovinsko mornarico. V pogledu izpopolnitve trgovinske mornarice Rusija v zadnjem desetletju ni zabeležila takega napredka kakor je bilo predvideno. Vrhu tega je treba upoštevati, da je znaten del ruske trgovinske mornarice, ki je namenjen za plovbo v Baltiškem morju, odrezan od ostalih morij in zaprt v Finskem zalivu in da tudi oni del mornarice, ki je namenjen plovbi v črnem morju, ne pride mnogo v poštev za preko-morski dovoz.
Sovjetska Rusija je imela leta 1928 samo 222 parnikov s skupno tonažo 336.000 bruto registrskih ton; ob koncu leta 1939 je imela 717 parnikov z 1,316.000 bruto registrskimi tonami. Povečanje tonaže v zadnjem desetletju je v glavnem pripisati nakupu ladij v inozemstvu, pri čemer pa gre po večini za zastarele ladje. Celotna ruska trgovinska mornarica je razdeljena na štiri dele, in sicer na mornarico, ki vozi v Baltiškem morju, na mornarico v Severnem morju, na črnomorsko mornarico in na mornarico, ki vrši promet na Pacifiškem oceanu. Po tonaži je bil pred vojno največji del trgovinske mornarice v črnem morju, kjer je bilo 150 ladij s skupno tonažo 420.000 ton. V črnem morju je bil tudi pretežni del tankovskih ladij, namreč 28 s skupno tonažo 133.000 ton.
Prirastek je zabeležila sovjetska trgovinska mornarica lani ob zasedbi Estonske, Litve in Letonske. Estonska je imela pred zasedbo 184 ladij z 20.000 bruto registrskimi tonami, Letonska pa 93 ladij s 192.000 tonami. Sovjetski Rusiji pa je uspelo polastiti se le polovice teh ladij, ker so bile ostale ladje v raznih tujih lukah, kjer so jih deloma pridržali.
Gospodarske vesti
= Premije za odkup novega žita. Nedavno so bile zaradi čim hitrejše oddaje presežkov letošnje letine določene posebne premije v višini 15 do 20 lir za metrski stot. Taike premije so letos določene tudi za koruzo, riž. oves, rž, ječmen in bob. Odkupna cena za koruzo je določena na 135 lir, za riž na 146 lir, za oves na 151 lir, za rž na 166 lir, za :ečmen na 161 lir in za bob na 180 lir za vsak metrski stot. Plačilo gori omenjenih premij bo obremenilo državno blagajno z zneskom 300 milijonov lir.
= Hrvatska mora še uvažati pitane svinje. Kakor smo svoj čas poročali, je HrVatska zaradi pomanjkanja pitanih svinj uvozila iz Madžarske v smislu trgovinskega sporazuma 5000 pitanih svinj. Pomanjkanje pitanih svinj se je pojavilo na Hrvatskem zaradi tega, ker pomladi ni bilo na razpolago dovolj koruze za pitanje svinj in je produkcija pitanih svinj zelo zaostala. Ker omejeni uvoz madžarskih pitanih svinj ne bo zadostoval za kritje potreb Hrvatske do trenotka, ko bo na razpolago dovolj pitanih svinj iz nove prireje (kmetovalci bodo lahko obnovili pitanje v prejšnjem obsegu šele tedaj, ko bo na razpolago nova koruza), zato so med Hrvatsko in Madžarsko v teku pogajanja, po katerih naj bi Madžarska dobavila Hrvatski večje število pitanih svinj v kompenzacijo za mesne svinje v enaki teži.
— Madžarska namerava v Novem Sadu zgraditi svobodno luko. Madžarski finančni minister je te dni izdal nove predpise za svobodno luko v Csepelu pri Budimpešti, ki pomenijo za promet v tamošnji luki znatno olajšanje. Olajšave se nanašajo predvsem na carinski postopek v luki in na carinjenje blaga. V bodoče je dovoljeno, da se na področju svobodne luke tudi preiela uvoženo blago. Določena je tudi carinska prostost za stroje, ki bodo nameščeni v prosti luki. V tej zvezi poročajo madžarski listi, da obstoja namera, ustanoviti drugo dunavsko svobodno luko v Novem Salu. Potrebo take svobodne luke utemeljujejo s tem, da je v Novem Sadu samem 80 industrijskih podjetij s preko 100 delavci, vrhu tega pa je Novi Sad prometno središče vodno-prometnega omrežja med Donavo in Tiso, ki je zvezano s posebnim prekopom.
= V Južni Afriki so morali znatno omejiti produkcijo diamantov. Na občnem zboru družbe Anglo-American Corporation of South Afrika Ltd. je predsednik te družbe sir Ernest Oppenheimer podal zanimivo poročilo o težkočah, ki so nastopile na svetovnem trgu diamantov zaradi zasedbe Nizozemske in Belgije. Pred vojno so bru-silnice diamantov v Nizozemski in Belgiji predelale skoro vse diamante, ki so prišli na svetovni trg. V Anversu in Amsterdamu je bilo središče svetovne trgovine diamantov. V Londonu in Zedinjenih državah
so sicer uredili nove brusilnice za diamante, ki pa nimajo dovolj izvežbanega strokovnega delavstva. Prej so brusilnice v Nizozemski in Belgiji obdelale zlasti cenene manjše diamante, ki predstavljajo pretežni del celotnega prometa v svetovni trgovini diamantov. Trgovina z manjšimi diamanti se je zaradi tega skoro docela ustavila. Povpraševanje po večjih diamantih, ki so jih že prej brusili tudi v Ameriki, in po industrijskih diamantih pa ni moglo nadomestiti izpadka v trgovini- z manjšimi kamni. Zato so bile družbe, Id pridobivajo diamante, v Južni Afriki prisiljene znatno omejiti produkcijo.
= Prebivalstvo v Besarabiji bo dobilo le 1 lej za vsak rubelj. Ko je lani v začetku julija Sovjetska Rusija zasedla Be-sarabijo in severni del Bukovine, je kmalu odredila zamenjavo rumunskih lejev za rublje. Pri tej zamenjavi je moralo prebivalstvo v Besarabiji in severni Bukovini dati 40 lejev za 1 sovjetski rubelj. Eno leto po zasedbi od strani sovjetskih čet so pred tedni rumunske čete znova zasedle Besarabijo in severno Bukovino. Nedavno je bila uvedena v Besarabiji in severni Bukovini tudi že rumunska črnina uprava. Kakor smo že včeraj poročali, je rumunska vlada izdala naredbo, po kateri je v Besarabiji in severni Bukovini lej znova postal zakonito plačilno sredstvo in mora prebivalstvo sovjetske rublje oddajati podružnicam Narodne banke. Prvotno je bilo določeno, da Narodna banka za oddane rublje ne bo izplačala protivrednosti po kakšnem tečaju, temveč bo vsakomur priznala le določeno vsoto, ki ne sme presegati 24.000 lejev. Sedaj pa poročajo iz Bukarešte, da se je rumunska vlada odločila pomagati prebivalstvu na ta način, da bodo podružnice Narodne banke zamenjale sovjetske rublje po tečaju 1 rubelj enako 1 lej. Medtem ko je moralo prebivalstvo pred dobrim letom oddati 40 lejev za 1 rubelj, dobi sedaj za vsak rubelj samo 1 lej. Zaradi zamenjave rubljev je dobila rumunska Narodna banka pooblastilo, da izcla bankovce po 1, 2, 5, 20 in 100 lejev v skupni vrednosti 1 milijarde lejev. Prebivalstvo v Besarabiji in severni Bukovini je torej zaradi dvojne zamenjave po enoletni sovjetski zasedbi hudo oškodovano. Ru-! munska vlada je bila prisiljena določiti ; tako nizki tečaj za rubelj, ker kupna moč rublja v Besarabiji ob ponovni zasedbi ni bila večja, nego kupna moč leja.
= Sto let nemške industrije lokomotiv. Letos je poteklo sto let, odkar je znana berlinska tvornica Bors.ig izdelala prvo lokomotivo, s čimer je bila ustanovil j ena nemška industrija lokomotiv. Prva lokomotiva, ki jo' je tvrdka Borsig izdelala leta 1841., je imela se parni kotel iz lesenih dog im ie bila stavljena v promet na progi Berlin—Anhalt. Že v naslednjih letih je tvrdka izpopolnila model sivo je lokomotive in kmalu se je razvila v Nemčiji močna industrija lokomotiv, tako da je odpadla potreba uvoiza lokomotiv iz Anglije.
= Novo umetno tekstilno vlakno. Kakor je znano, so v laboratorijih nemškega kemičnega koncema I. G. Farbenindustrie že pred izbruhom sedanje vojne pričeli iz premoga in kalcija (apna) izdelovati posebno vrsto tekstilnih vlaken Pe-Ce, ki so zelo odporna proti kislinam in ne zgore. Ta nova vlakna se že uspešno uporabljajo za tkanine v industrijske in profesionalne svrhe. Na podoben način so sedaj ustva,-rili novo tekstilno vlakno »perluran«, ki se izdeluje na podoben način iz premoga in kalcija in se v nasprotju z vlakni PeCe lahko uporablja za izdelovanje vsakovrstnih oblačil. Tekstilno blago, izdelano iz perlurana zlasti vzdrži vsako pranje in likanje, vrhu tega kaže izredno odpornost tako v suhem, kakor v mokrem stanju, in je še bolj elastično kakor prava svila.
= Povečanje nemške produkcije umetnega gumija. V zvezi s postavitvijo novih naprav za proizvodnjo umetnega gumija, takozvane »bune« je nemška družba Buna-Werke, Merseburg, povišala glavnico od 50 na 100 milijonov mark. Vsa glavnica je v rokah nemškega kemičnega koncema I. G. Farbenindustrie.
= Poslovalnica Reichsbanke v Celju. Nemška Reichsbanka je v Celju ustanovila svojo poslovalnico.
= Obnovitvena dela v Belgiji. Belgijski generalni komisar za obnovo Perwilghen je te dni izjavil, da bo mogoče obnoviti vsa v vojni porušena poslopja najkasneje v dveh letih, medtem ko je po zadnji svetovni vojni trajala obnova osem let. Doslej je bilo 132.000 poslopij, ki so bila v teku lanske vojne poškodovana, zopet v obnovljenem stanju izročenih prejšnjim posestnikom.
Stavka v ameriških ladjedelnicah
New York, 7. avg. d. Kakor poročajo iz Jersey Cityja, je o polnoči pričelo stavkati 16.000 delavcev, zaposlenih v tamkaj" šnjih dokih in ladjedelnicah.
97 slitl angleške strahovlade v ClrenatRi
tcx Jcli streljali na	lii .
Je obležal mrtev, ln na njegovega sina, Id so ga ranili. Ta je imel toliko prisotnosti
duha, da je vrgel svetilko na tla; v temi, ki je nastala, se mu je posrečilo, da je s sestro in njenim zaročencem vred ušel.
Okrožni načelnik se je moral dva dni potezati in premagati tisoč ovir, preden je dobil dovoljenje, da pokoplje mrliča; in ker ga je pri pogrebu po fašistovskem obredu z imenom pozval, je bil obtožen in se je proti njemu začel postopek, ki mu je šele posredovanje župnika v Barci storilo konec.
5.)	Dne 15. marca so neki častnik in avstralski vojaki s pištolnimi streli razbili vrata skladišč in drugih zgradb v vasi ter jih nekajkrat zaporedoma izropali.
6.)	Drugič so večkrat ustrelili proti, hiši inženjerja Albertija, v katero so poskusili vdreti, da bi se s silo polastili inženjerjeve mlade žene, ki so jo bili videli skozi okno. To se je zgodilo v samem središču vasi. Ker jim namen ni uspel, so ponoči še enkrat poskusili, nato pa so opustili vsak nadaljnji poskus.
7.)	šli so v hišo naselnikov Viaria in Di Vecchia, da bi jima vzeli hčere. A te so se bile že rešile z begom, in Avstralci so v togoti svojega razočaranja divje streljali po hiši, pohištvu in ljudeh, ki so jih vrhu tega še pretepali.
8.)	Isto se je dogodilo v hišah naselnikov Tosarellija in Cerlinija in se je tako tudi končalo, kajti hčerkam le-teh je prav tako uspelo, da so ušle, nakar so se teden dni skrivale v nekem vodnjaku.
Ne glede na tu navedene primere je bilo vse nastopanje okupatorjev, čet in poveljnikov odurno in mrcvarsko. Povsod so vojaki prihajali k naselnikom ter jim pobirali kokoši in svinje. Ko je okrožni načelnik zahteval od poveljstva sladkor za prebivalstvo (naš lastni sladkor, ki so ga bili Angleži samovoljno zasegli), so mu ga odbili, češ da sladkor ljudem ni potreben.
Ob knjigi dokumentov »Che cosa hanno fatto gH inglesi in Cirenaica«
Vsak čas je velik in majhen — po tem, na kakršne ljudi že naleti. Priče smo gigantskega spopada, v katerem se dve silni fronti bijeta za novo obliko s\eta. Za armadami, ki prodirajo in se umikajo, ostajajo sledovi, ki ne bodo nikdar izbrisani iz človeškega spomina. Junaštvo in tveganje se tu srečujeta z zavratnostjo in zlohotnim uničevanjem, nasproti spomenikom časti in sla\'e se dvigajo pomniki brez-častja in zločina. Zgodovina edina je, ki ne dela sile nikomur: z zlitimi črka»rd vpisuje, kar je vrednega in pozitivnega, z žgom sramote oznamenjuje na veke, kar je krivice in laži. V vrsto mračnih, turobnih spomenikov spada zbirka dokumentov, ki jo je Ministrstvo za ljudsko prosveto p:a\>kar izdalo pod zaglavjem »Kaj so Angleži storili v Cirenaiki«. Pred dnevi smo v prevodu objavili uvodno Lssedo, ki jo je napisal minister Eksc. Aleksander Pavolini, danes pa vnovič opozarjamo na delo, ki slehernemu človeku brez predsodkov jasno odpira pogled v eno najbolj strahotnih in pran' zato za angleške metode najbolj značilnih poglavij sedanjega svetovnega požara.
Knjiga v prvem delu podrobno in izčrpno obravnava razvoj kulturnega in ci-
vilizatoričnega dela, ki sta ga klasični Rim in današnja Italija v teku stoletij opravila v tej lepi, bogati deželi sredozemske Afrike. Cirenaika je bila prvotno grška kolonija, že leta 75. pred Kristusom pa je zacrvetela v polnem razvoju in razmahu pod okriljem rimskega Imperija. Od vsega začetka je Imperij z dobro organizirano armado prebivalstvu zagotovil mir, s širo-k o raz predenim om rež j
za drugo uničili, kar je bilo z muko ustvarjenega in pridobljenega. P® slavne dni, ko ao se dne 5. oktobra 1911. italijanski mornarji izkrcali v Tripolisu in izvesili trikoloro nad pristaniščem v Tobruku. Zemlja je bila takrat osvojena samo za nekaj let, a ko je 31. oktobra 1922. Duce prevzel politično oblast, je armadica 28.000 mož v kratkem času zasedla vso severno Tripolitanijo, kmalu nato pa se je še Cirenaika vrnila v Imperij. Knjiga podrobno opisuje kulturno in civilizatorično delo ustvarjajočih sil fašizma, ki se najbolj zgovorno zrcali v številkah. Proizvodnja žita v Libiji znaša dandanes 250 do 350 tisoč stotov na leto, dežela daje 80.000 hI vina in 28.000 stotov olja. Libijska obalna cesta, ki jo je zasnoval Duce sam, ostvaril pa Italo Balbo, Kvadrumvir Revolucije in nesmrtni Junak sedanje vojne, veže v daljavi 1822 km meje Tunizije z Egiptom. Cela vrsta modernih mest, ki so torišče živahnega trgovskega prometa in kulture, je zrasla v nekaj letih, da je dala deželi novega razmaha in procvita.
Takšen je zgodovinski delei, ki pripada Italiji. Potem pa se začenja črna knjiga nečloveških dejan), ki so jih zakrivili Angleži, ko jim je dne 5. januarja uspelo streti junaški odpor italijanske Vojske in so zasedli Bardio ter 97 dni zavladali nad Cirenaiko. 97 dni — to je še v človeškem življenju, a kaj šele v zgodovini zelo kratko razdobje, a vendar so angleške in avstralske čete našle v tem pičlo odmerjenem času dovolj prilike, da do dna iz-žive s\"ojo slo po nasilstvu in razdejanju. Drug za drugim se v knjigi vrste izvirni angleški dokumenti, ki pričajo, kako so
v ,	.	.	c/(Kit jrv i uu/\u//r.Mi i, rv i I/I itari/, ivarvv en/
ezjem cest ^jvilgo- ,	poveljstvo
spodarstvo dežele, z napeljavo vodovodov	' >
in gradnjo \x>dnjakov rešil vprašanje vodne oskrbe, dogradil in izgradil cvetoča mesta in donosnost pokrajine, ki je bila poprej povsem zanemarjena, dvignil na občudovanja vredno \išino. Tako je Rim Cirenaiko pred 2000 leti prigrlil nase. Žito je bogato redilo, na cirenaiški zemlji so razkošno uspevale vse rastline, ki jih pozna Sredozemlje. Oljarstvo je bilo tako visoko razvito, da med Arabci še dandanes živi legenda o podzemskem kanalu, po katerem se je olje pretakalo iz Cirene v Apollonio. Po vsem svetu so slovela cire-naiška vina, bogati gozdom so dajali na prebitek lesa sredozemskim ladjedelnicam. Po veliki cesti, ki je držala od Cartagine do Egipta, je dežela na široko dihala s svetom. Iz notranjosti črnega kontinenta so dotekale dragocene, eksotične vrste blaga. Ni se nam treba čuditi, da je Ci-reno, gJa\mo mesto dežele, položeno na visoko ravninico, ki so jo od ene strani obdajali gozdovi, od druge pa morje, imenoval pesnik »mesto, postavljeno na zlati prestol
Knjiga podrobno obravnava arabsko invazijo, ki jo je dežela doživela v sedmem stoletju, in turško vladavino, ki sta druga
angleške \>ojske že uvidelo, da se bo moralo umakniti iz dežele, instinkti po uničevanju prikipeli do viška. Pretresljiva je izpo\red zdravnika dr. Genuara Lupa, ki je sam doži\>el strahote angleške okupacije v bolnici v Bengaziju. O ropanju in nasilstvu, v katerih so se zlasti Avstralci izkazali mojstre, poroča neka sestra Rdečega križa iz iste bolnice. O blaznem razdejanju in grozodejstvih, ki so jih Angleži prizadejali pred svojim pobegom, priča izredni komisar Nicola Epifani iz Bengazija. Tako bi lahko naštevati brez konca in kraja zločine, ki so strašnejši drug od drugega, a za primer na\'ajamo nekaj dokumentov v celoti. Težko je z besedo obnavljati nasilstva, ki so jih pobesnele čete uganjale nad ženami, dekleti in otroki Ci-renaike. Med dokumenti je nasutih nekaj intimno pisanih pisem, ki presunejo človeka bolj kakor bi ga mogel najbolj fantastično izmišljeni roman.
A da beseda ne laže, je knjigi v dokaz priložena obilica fotografskih posnetkov, ki bodo prepričali tudi najbolj malover-nega Tomaža. Prav tako je fotografirana vrsta j&sem i!n dokumentov. Knjiga zasluži, da jo damo v roke vsakomur, ki hoče spoznati resnico sveta.
Italijane so streljali za zabavo
. •• t.

i s <;\
Razrušene cerkve po Cirenajki
V taborišču Campo ToreUi so Angleži lepega dne umorili nekega poročnika in ranili tri druge italijanske častnike, da bi preizkusili avtomatsko puško. Vsa ta poročila so preverjena, ln prič, ki lahko povedo in dokažejo še mnogo hujše dogodke, je na desetine. V Barci so nekaterim naselnikom posilili žene, eno izmed njih celo vpričo Arabcev, ki so jih bili sklicali, da bi gledali prizor. Dokazi o tem dogodku so v nemških rokah. V Derni so ustrelili pet Italijanov brez vsakega sodnega postopka. Angleži so prihajali v koncentracijska taborišča in tudi v bolnišnice ter vabili naše vojake, naj pišejo svojcem: vsa ta pošta je bila potem najdena v Derni v neki sobi, ker ni bila nikoli odposlana. V neki bar v Bengaziju je prišel angleški častnik in več Avstralcev. Zahtevali so žganih pijač in so jih tudi plačali, potem pa so zgrabili lastnika kavarne, zaplenili blagajno, pobasali ves denar in izpraznili podjetje. Civilni zdravnik, do katerega se je bil neki angleški častnik obrnil za zdravniški obisk, je dobil v plačilo za obisk egiptovski funt. Častnik je zahteval vračilo drobiža in ta drobiž je bil ves denar. ki ga je imel nesrečni zdravnik v denarnici. Prvo, kar je storil ranjeni angleški major, ki so ga kot ujetnika pripeljali v kolonijalno bolnišnico, je bilo to, da je oddal našim zdravnikom vse vrednostne predmete, ki jih je imel po žepih, med njimi tudi srebrno cigaretnico, ki je bila uropana nekemu italijanskemu častniku. Naši zdravniki so mu odgovorili: »Mi smo Italijani in prepuščamo ropanje Angležem. Vse te reči lahko obdržite, kajti mi jih ne maramo.« Angleški častniki, ki sem jih osebno ujel, so rekali: »Kdo ve, kako boste zdaj ravnali z nami. po vsem, kar smo storili.« In čez nekaj dni so priznali italijanskim častnikom, da so zelo osramočeni zaradi korektnega ravnanja osovinskih čet v odnosih do britanskih ujetnikov.
General Kirchheim, ki je imel v rokah točne podatke o ravnanju z našimi ujetniki, je hotel italijanske vojake poplačati in je zato v Derni ukazal, naj spravijo angleške častnike — med njimi pet generalov — in vojake v koncentracijsko taborišče bivših italijanskih vojnih ujetnikov: samo ti r.a; stražijo Angleže. Po činu najvišjemu častniku med našimi bivšimi vojnimi ujetniki, sanitetnemu poročniku dr. Marchi^u, je general sporočil, da zaupa čast italijanske in nemške armade našim
bivšim ujetnikom, prepričan, da se ne bodo vedli kot ječarji, temveč kot vojaki. In naši bivši ujetniki so pozabili vse grdo ravnanje, ki so ga bili morali pretrpeti, in so nastopali res po vojaško, tako da jih je dal general Kirchheim pohvaliti zaradi njihovega vedenja- Angleškim ujetnikom ni bila odvzeta niti bucika, in dasi so bili pognali bengaško hidrocentralo v zrak, tako da v mestu ni bilo vode, so dobili „ svoj obrok kakor naši vojaki.
(Poročilo nac. svetnika Bruna Puccio-nija, ranjenega v Tobruku.)
Italijanska rodbina umorjena
Cirenajska fronta, maja meseca.
Klatil sem se po teh naših vaseh v drugič odrešenem Gebelu, z namenom, da — kakor že prve dni po osvojitvi — ugotovim okrutna dejanja, ki jih je storil sovražnik v svoji nizkotni divjosti. Vsaka vas ima svojo posebno zgodbo, polno grdo-bij, napadov in nasilstev. Naštevati jih je težko, nekaj zato, ker sta njih število in raznolikost prevelika, nekaj pa, ker me često obide dvom: saj ti ne bodo verjeli. In res se mora človek vprašati, kako je mogoče, da se vojska dotorej omadežuje z dejanji, ki jo za vselej pokrijejo z brez-častjem in sramoto.
(UP***"'5'"1 w	
M	
.Jiit	
tU " - - p	BaBBBBLt ■
	
	
f^^p^Ili? jilh	
MSr » SffiKmIBMBaiTOlilaiJBIL	
Notranjščina cerkve, ki so jo razbili Angleži
Avstralci, Novozelandci in arabski od-seljenci, ki so jih Angleži iznova privedli semkaj, so italijansko prebivalstvo v svojo zabavo dva meseca tolikanj trpinčili, da mu ni bilo več živeti in se je moralo zapirati v hiše. Tako je bila do zadnjega člana pomorjena Bellonova rodbina iz vasi Luigi di Savoia. med tem ko so v isti vasi Avstralci dne 5. februarja skušali posiliti tri nedoletne deklice, dokler se jim ni uprl nas^lnik Vincenzo Lucci, ki je pograbil nož ter ubil enega izmed Avstralcev, ostale pa prisilil, da so opustili svoj namen, za kar so se ponoči vrnili in z brezumnim streljanjem ubili enega naselnika, ranili njegovo ženo in spravili vso vas v strah in grozo. Tako je na trgu v Barci dne 18. februarja neko dekle takoj ob svojem prihodu videlo, da se trg na zahtevo Avstralcev prazni; Avstralci so ji ukazali, naj ostane, nato pa drug za drugim stražili pred lokalom, med tem ko se je eden iz-mel njih zabaval v notranjščini, dokler je niso pustili, da je ob režanju vojačine vsa razmršena in rdeča od sramu odšla svojo pot.
(Alessandro Melchiori v >Milizia Fascista«, maja meseca 1941-XlX.)
Umor
1.)	Dne 8. februarja se je nekaj Avstralcev opilo v vaški točilnici, nakar so skušali zgrabiti krčmarjevi hčerki Vmes je posegel brigadir RR. CC., ki mu je uspelo, da je rešil dekleti, a je bil zato sam pretepen in odgnan v vojašnico, kjer so ga zadržali vso noč.
2.)	Dne 11. februarja sta dva Avstralca vdrla ▼ hišo naselnika Lava, kjer so moške zaklenili in se s silo polastili njegovih dveh hčera.
3.)	Dne 14. februarja je prišlo več vojakov v šolske prostore ter odneslo pohištvo, oskrunilo Ducejevo sliko in jo zunaj izpostavilo zasmehu. Na protest okrožnega načelnika je potem slika izginila.
Notranjščina cerkve, razrušene po Angležih
4.) V noči na 15. februarja so trije vojaki (med njimi en Grk) prišli v hišo naselnika Candiana Angela ter z namerje-nimi puškami in pištolami v rokah začeli preiskavo. Mahoma pa so pomignili drug

W Mm jL
Mladenič in dekle zverinsko ubita
Programatsko in načrtno so se ukvarjale z ropanjem čete R.A.F., ki so skoraj vsak dan prihajale v vas in odnašale vse, kar jim je prišlo pod roke. Tako je izginilo vse pohištvo iz občinskega urada, hi-
Bolnica, ki so jo zažgali Angleža
še cestnega nadzorniši va itd. Okrožni načelnik je nekega dne sedel v uradu; kar prideta dva častnika R.A.F. ter ga prisilita, da vstane izza pisalne mize in sam pomaga odnašati pohištvo iz svoje sobe ter ga nakladati na njihove tovorne avtomobile. In tako je šlo brez prestanka. Vselej, kadar so ti ljudje potrebovali kako reč, so prišli v vas in jo odnesli brez ceremonij. Odnesli so celo dežemere in pihala za žveplanje trt. Plenitev ni bilo nikoli konca. Splošno se govori, da je bilo vsakemu vojaku dovolljeno štiri dni pleniti; toda kadar so enemu oddelku štirje dnevi potekli, se je začela štiridnevnica drugega oddelka, ki je tedaj prišel, in tako naprej brez konca in kraja.
Trije primeri naj osvetlijo miselnost britanskih čet:
1) V oddelku »Filzi« vasi »Baracca« je nekega dne več sovražnih plenilcev krenilo na posestvo nekega našega naselnika živino krast. Razvoj dogodkov ni točno znan, a gotovo je, da so domači, ko so za-
čuli streljanje, planili iz hišice, v kateri so bili, ugotovili smrt sedemnajstletnega mladeniča Feriotta Celia, ubitega z dvema streloma iz puške v vrat in levo roko, smrt štirinajstletne mladenke Busnardo Dominike, ubite s tremi streli iz puške v stegno, dimlje in srce, in težko ranitev štiriletne deklice, Busnardo Marije, ki je imela na glavi blizu tri centimetre široko rano, prizadejano s puškinim kopitom.
2)	V istem oddelku »Filzi« sta nekega dne prišla v hišo naselnika Di Giacomo Antonia, pri katerem je bil tudi naselnik Giorio Cesare, dva domačina, služeča pri angleški policiji, ter ukazala naselniko-ma, naj jima prepustita nekaj živine. Ko sta naša rojaka odbila, sta se Arabca odstranila in s puškama nekajkrat ustrelila v hišna vrata. Giorio je bil ranjen v koleno. Angleška oblastva niso hotela nastopiti proti storilcema,
3)	V vasi »Baracca« je bil 28-leten naselnik, Feretto Egidio, s puško v nogo ustreljen od skupine Arabcev, ki jih je skušal zlepa pregovoriti, naj zavrnejo svojo živino z njegovih žitnih posevkov. Tudi v tem primeru se angleška oblastva niso zganila.
Po Angležih uničena bolnica v Cirenajki
Narobe pa je treba omeniti požrtvovalnost, bratstvo in skrb rojakov, ki so v na-selniških hišah dajali zavetje našim ubeg-lim ujetnikom ter jih skrivali, hranili in hrabrili. Več ko 400 mož je bilo tem potom rešenih iz ujetništva, tako da so se mogli vrniti v naše vrste še isti dan, ko je bil sovražnik dokončno pognan čez mejo.
Promet z motornimi vozili, kolesi in vozovi
med zatemnitvijo
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se glede na potrebe zatemnitve določijo predpisi za promet z motornimi vozili, kolesi in vozovi na živalsko vprego v nočnih urah, odreja: Člen 1. V nočnih urah, to je pol ure po sončnem zatonu pa do pol ure pred zoro morajo imeti:
a)	avtomobili, tovorni avtomobili, avtobusi, motorna kolesa, prikolice in priklopni vozovi svetilke zastrte s prevleko iz povoščenega platna ali popolnoma neprosoj-nega blaga, v kateri bodi 8 cm široka in 2 cm visoka reža. Ta reža mora biti vedno poc svetlobnim žariščem, tako da =e le-t6 zatemni in zakrije, ter se mora zaščititi s ploščo iz stekla »Rodovetro M M.« (prevlečen celulozni acetat), debelega «/to milimetra. Ce se zaradi oblike ali namestitve svetilke prevleka ne da natakniti, morajo imeti svetilke na notranji strani zastiralo iz povoščenega platna ali nepro-sojnega blaga, čvrsto pritrjeno na steklo svetilke, da zbog segretja svetilke ali zaradi tresenja motornega vozila ne odstopi.
Ce sc opremljena s predpisanim zasti-ralom, je navedenim motornim vozilom dd-voljeno uporabljati v strnjenih naseljih svetilko z zmanjšano svetlobo zunaj naselij, in sicer kjer n"ha javna razsvetljava, pa tudi polno svetlobo Da se v nočnih urah olajša vidnost zgoraj omenjenih motornih vozil, morajo bti. belo prepleskana:
avtomobili: z 10 cm širokim pasom po zunanjem robu sprednjih in zadnjih blatnikov ter vzdolž zgornjega dela bokov motornega okrovja;
avtobusi in tovorni avtomobili: z 20 cm širokim pasom ob zunanjem robu sprelnjih in zadnjih blatnikov ter vzdolž zgornjega dela bokov motornega okrovja;
prikolice: blatniki vštričnih koles in sprednja površina ščitnika;
motorna kolesa: zadnji blatnik na vsem delu za sedlom in površina ščitniki.
b)	Kolesa morajo imeti svetilke zastrte s ploščico iz gostega kartona (ali iz druge snovi, da Jc le popolnoma neprosojna),
pritrjeno na steklo na notranji strani, in režo v širini 3 cm in višini 1 cm na spodnjem delu svetilke, tako da se svetlobno žarišče zatemni in zakrije. Dovoljeno je uporabljati prevleko kakor pri avtomobilih, imeta pa mora režo v velikosti kakor je zgoraj določena.
Ta vozila morajo poleg tega imeti blatnik zadaj od sedla dalje po zunanji površini ves belo prepleskan in rdeče odbojno steklo s premerom 4 cm, nameščeno pokončno na blatnik v višini kolesne osi.
c) Vozovi na živalsko vprego morajo imeti svetilke z modro svetlobo. V strnjenih naseljih morajo uporabljati vozovi na zadnjem delu modri svetlobni znak, in sicer majhno svetilko s svečo, ki izžareva v obliki pravokotnika modro svetlobo, ne nad 5 cm visoko in široko 3 cm. To svetilko je namestiti na zadnjo premo vozila.
Člen 2. Kršitelji prednjih predpisov se kaznujejo v denarju v L. 25 do L. 200 če gre za motorna vozila, v denarju od L. 10 do L. 100 pa če gre za kolesa in vozove na živalsko vprego.
Najnižjo kazen lahko plača kršitelj takoj.
Člen 3. Uradniki in organi javne varnosti skibijo, da se ta naredba upošteva in ugotavljajo kršitve.
Člen 4. Ta narelba stopi v veljavo na dan 1. septembra 1941-XIX.
Ljubljana, dne 1. avgusta 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
PRI IZPITU
Profesor: »Gospod kandidat, recimo, da vidite svojo klijentinjo, kako seže tujemu gospodu v žep. Ali boste smatrali to za zločin?«
Kandidat: »Ne, gospod profesor. Smatral jo bom za njego\x> ženo.«
PAMETEN KONJ
—	Konj ki ste mi ga prodali prejšnji teden, stalno poveša glavo
—	To dela od žrlosti ker ga še niste plačali.
Dvoboj med Italijo in Madžarsko v atletiki
Medtem ko to pišemo, je že na poti v Budimpešto italijanska lahkoatletska reprezentanca, ki bo v soboto in nedeljo po dveletnem presledku spet nastopila v mednarodnem dvoboju z močnimi madžarskimi atleti. To srečanje bo že deveto po vrstnem redu med obema izbranima ekipama. Začeli so se ti dvoboji leta 1926, ko so Madžari v Budimpešti zmagali s 53 :49 točkam. Leto dni pozneje so se Italijani v Bologni oddolžili za ta prvi poraz z zmago v razmerju s 56 : 44 točkam. Leta 1928 je bil takšen dvoboj v Budimpešti in eno leto pozneje spet na italijanskih tleh v Genovi, kjer so obakrat lahko Madžari uveljavili svojo premoč, in sicer najprej s 55 :47, potem pa še z 78 :64 točkam. Po dveh letih se je srečanje ponovilo petič, in sicer v Budimpešti in tudi to pot se je — dasi pičlo (72 :69) — končalo v korist madžarske reprezentance. Potem spet dve leti ni bilo nobenega srečanja, leta 1934 pa je Madžarska znova potrdila svojo premoč na domačih tleh s 76 : 65 točkam. Po precej dolgem presledku so bili šele leta 193:9 spet obnovljeni ti športni odnošaji in takrat so Italijani v Turinu slavili eno svojih najpomembnejših zmag v tej športni panogi, ko so premagali Madžare z 98 :81 točkam V osmih dosedanjih srečanjih je torej Madžarska zabeležila 5, Italija pa samo 3 zmage.
Vodstvo italijanske atletske federacije je poslalo v madžarsko prestolnico vso elito italijanske atletike in se upravičeno nadeja čim ugodnejšega izida tega srečanja, tembolj, ker so bili reprezentanti zadnjih 10 dni zbrani v Vidmu, kjer so se pod strokovnim vodstvom sistematično pripravljali za ta svoj nastop.
Po ostalih športnih terenih
V	Beogradu je bila v nedeljo
pokalna tekma med BSK in SK 1913,
ki je bila še prav pomembna zaradi tega, ker sta si v njej stala nasproti oba beograjska rivala natančno 125-tič. Ta igra, v kateri je BSK imel precejšnjo porcijo sreče, se je končala neodločeno in še brez gola povrhu. K temu rezultatu je največ pripomogel odlični BSKov vratar Lovrič, ki je v zadnjem hipu rešil nekaj zelo kočljivih situacij. Enajstorica SK 1913 je imela marsikatero priložnost, da bi bila spravila edini potrebni gol v mrežo, vendar ni bilo nikogar, ki bi bil znal to izvesti in obenem odločiti tudi vprašanje letošnjega srbskega pokalnega prvaka. Tako pa je BSK skoraj mimogrede dobil ta naslov samo zaradi tega, ker si je znal do tega odločilnega srečanja priboriti eno točko naskoka.
Sedaj, ko je v Beogradu pokalnega tekmovanja konec, bodo kmalu začeli
s prvenstvenimi tekmami v Srbiji. Kakor je sklenila zveza, bodo v srbsko ligo pripuščeni naslednji klubi: BSK, SK 1913, Jedinstvo, PAK (Pančevo), Vitez (Zemun) in Bask. Razen tega bodo igrali med njimi še trije najbolje plasirani iz beograjske podzveze, in sicer Sloga, Obilic in Cukarički, dalje Radnički kot prvak ruške podzveze in slednjič še eno moštvo iz province, verjetno Mačva iz Sabca.
V Zagrebu sta v nedeljo odigrala prijateljsko tekmo Gradjanski in Hašk, v kateri je zagrebški prvak brez težave zmagal z 2:1, čeprav ni nastopil z najmočnejšo enajstorico.
Na Savi so imeli isti dan tekmovanja v kajakaškem slalomu za hrvatsko državno prvenstvo. Novi prvak je postal Zagrebčan Zidar, član hrvatskega Kajakkluba, ki sicer po času ni bil najboljši, vendar pa je imel najmanj kazenskih točk pri zaprekah. Dober je bil znani zagrebški kajakaš Donoval, ki pa je imel smolo pri raznih vratcih.
Športna manifestacija v Belgiji
V	Bruslju so imeli v nedeljo zelo pester športni spored, ki mu je prisostvovalo okrog 25.000 gledalcev. V okviru prireditve je bila najprej nogometna tekma izbranega moštva iz zapadne Nemčije proti vojaški enajstorici, ki je izgubila samo tesno z 2:3 po prav napeti borbi. Še več zanimanja pa je bilo za lahkoatletska tekmovanja, pri kataerih je sodelovalo mnogo najbolj znanih nemških atletov, ki so se vsi pokazali v najboljši luči. Nemški svetovni rekorder Harbig je dosegel lepi dvojni zmagi, in sicer je zmagal na 400 m prosto s časom 48.2, v teku na 800 m pa s časom 1:53.6. Najhitrejši človek na 100 m je bil spet Scheuring v 10.6. Stari prvak Syring se na 5.000 m ni dal poraziti in je še enkrat postavil odličen čas 8:28.6. Med tehničnimi disciplinami je bil najlepši met kladiva, v katerem je Storch dosegel znamko 55.91 m, pa tudi uspeh Blaska na 54.91 m ni bil kar tako. V kopju je bila dosežena daljava 64.47 m. v skoku v daljino 7.13 m, v štafeti na 4X100 m pa je dobro sestavljena četvorica dosegla izboren čas 42.8.
Na milanskem dirkališču Vigorelli sta se v nedeljo Italija in Madžarska pomerili v kolesarskem dvoboju amaterjev. Italijani so zmagali v vseh štirih konkurencah in dosegli skupni izid 22:11 točkam.
„Sport"
V rokah imamo prvo številko novega hrvatskega športnega tednika »Šport«, ki je izšel na 8 straneh dne 29. julija t. 1. v obliki in obsegu nekdanjih »Ilustrovamh sportskih novosti«. V številki, ki je po vsebini prav pestra, čeprav sedanje razmere na Hrvatskem in po svetu sploh niso mogle dati športnikom na terenu nobenega pravega poleta, je na prvi strani objavljen poziv poverjenika za šport in planinstvo na Hrvatskem Miška Zebiča z naslovom »Hrvatski šport služit če Hrvat-skoj«. V nadaljnem so uvrščeni številni članki o načrtih hrvatskih športnikov iz raznih taborov. Sicer pa je tudi ostala - -^bina zelo raznovrstna, tako da to
.port« za vsakega športnika vsaj za silo nadomestil stare »Hustrovane«. List urejuje Božidar šarkanj, stane pa posamezna številka 1.50 Kn.
Pogoji zakonske sreče
Vprašanje, ali naj se mož oženi in ženska omoži, je bilo vedno eno največjih vprašanj, kar jih pozna zgodovina človeškega rodu. S tem vprašanjem je namreč vedno v zvezi vprašanje človeške sreče v zakonskem jarmu. Vendar tega problema do danes nihče ni rešil teoretično, praktično pa so rešitve zelo individualne.
Vprašanje ženitve in možitve ima torej svoje zagovornike in svoje protdvnike. Ljudje kljub deljenemu mišljenju na tem potu vendarle iščejo sreče v zakonu. Tisti, ki so v tej praksi preveliki optimisti, doživljajo stalna razočaranja. Ljudje, ki se spravljajo v zakonski jarem zgolj iz idealnih razlogov, prej ali slej podležejo razočaranjem in njihov zakon se pogosto konča z bridkostmi, jadi in končno z ločitvijo.
Neka nemška igralka je napisala o tem predmetu par zanimivih misli. Posnema-ftto jih v nadi, da za naše čitatelje ne bodo brez vsakega haska.
Da je skupno življenje sploh mogoče, piše omenjena igralka, marata obe stranki izpolniti neke pogoje ter prinesti že s seboj v zakon neke lastnosti. Predvsem je za zakonsko zvezo potrebna ljubezen, v drugi vrsti smisel za skupno življenje,
talent za dobro tovariši jo, spretnost ▼ erotičnih vprašanjih, takt, ki ga neoženjeni možje in neomožene žene ne poznajo ter mnogo mnogo obzirnosti.
V srečnem zakonu vlada brez prestan-ka oproščen je. Mož mora oprožčati ženi, žena možu. Življenjski tovariš postaja v zakonu nadzornik vseh čustev in del svojega druga. Vsak dan prinaša možu in ženi nove dolžnosti, med katerimi so največje vedno dolžnosti pri zanašanja.
Ce žena ljubi, je sama od sebe srečna. Toda v zakonu je mnogo važnejše, da je srečen in zadovoljen mož, ki podpira vsaj toliko oglov hiše, kakor njegova zakonska družica. So žene, ki mislijo, da zadošča v hiši red, dober obed, lepo pogrnjena miza, točno napravljena večerja in ženska »čistost, ki se sveti kakor zlato«. Toda vse to ne zadošča, da se mož v svojem domu počuti srečnega. Morebiti je mož, ko je bil še samec, imel prav tako udobno in čisto stanovanje, znabiti je bil na hrani v najboljših restavracijah ter ga ni nikoli nobena žena pridobila s svojimi erotičnimi nagnjenji. Zato je prva dolžnost omožene žene, da skuša možu ugajati, mož namreč ljubi ženo samo zato, ker mu
ugaja Tega se dobro zaveda vsafca Sena, v kateri je količkaj čuta za pravilno presojanje duševnih pojavov ljubezni. Ce bi bile žene drugačne, bi svet nikdar ne doživel galantnih kraljev in lady Hamilto-nova ne bi nikoli osvojila in privezala nase admirala Nelsona.
2ena mora zelo dobro poenafi svojega zakonskega tovariša. Zerna ne sme biti nikdar klepetava, če mož tega noče. Brez števila je takšnih mož, ki iščejo prijateljic samo zato, ker se te razumejo na tišino in poznajo njene blagodejne učinke. Pri takšnih prijateljicah si možje oddahnejo in odpočijeja
Skratka zakonska sreča je velika uganka, ki jo morajo ljudje reševati vsak zase na individualen način. Ljudje smo bitja z glavami in srci in vsaka glava ima svojo misel, vsako srce svoja čustva. Kdor zna v vsakem življenjskem položaju najti svoje mesto, ne bo pač nikoli prevaril svojega zakonskega tovariša ali tovarišice. Baš nasprotno pa se godi tam, kjer življenje ljudi v ničemer ne izmodri. Tam vlada mesto sreče disharmonija in mesto toplih nasmehov vre j o iz oči po licih solze bridkosti in razočaranja.
Sovjetska vojna mornarica
Ce nss videz ne vara, piše nemški pomorski kapitan, prof. von Waldmeyer-Hartz, je Rusija po ustanovitvi sovjetske vladavine doživela podoben razvoj kakor Francija po veliki revoluciji, ki je njeno pomorsko vojno silo. za katero so delovali nekoč možje, kakor Tourville, Suffren in Guichen, tako obglodala, da si je Napoleon pozneje zaman prizadeval ustvariti vojno brodovje, s katerim bi nadvladal svojo poglavitno sovražnico, Anglijo. Veliko kopno vojno silo so mogočniki v Moskvi spravili na noge v razmeroma kratkem času, tako da so lahko poteptali vse belogardistične poskuse, ki so šli za tem, da uničijo boljševiški sistem. L. 1936. je maršal Vorošilov kot vojni poverjenik naznanil, da je kopna sila Sovjetske Rusije izorganizirana do kraja in da prihaja sedaj vojno brodovje na vrsto. V nekoliko letih bo nastalo oceansko brodovje, ki mu ne bo primere. Značilno pa je, da niso začeli z reorganizacijo pomorskih vojnih sil in z njihovo dopolnitvijo, temveč s tem, da so s pomočjo tisočev delavcev iz Kronštata napravili »severno Malto«. Pomembnejše je bilo že to, da so Leningrad in Belo morje preko Oneškega jezera zvezali s prekopom. Dovršili so ga v kratkem času manj nego dveh let, toda ta prekop je uporaben le za lažje pomorske enote, kakor rušilce in podmornice.
Rusko brodovje se opira na četvorlco morij. V prostoru Vzhodnega morja je nje-
govo najvažnejše oporišče Kronštat Ob Murmanski obali so v ta namen izgradili Poljarnoje, za poletne mesece pa je tu na razpolago še Arhangelsk. V področju Črnega morja predstavljajo pomorska oporišča Sebastopol, Nikolajev (Vernoleninsk) in Odesa, a na Daljnem vzhodu ima rusko vojno brodovje svojo matično luko v Vla-divostoku. Da-li bodo ta »vzhodna vrata«, kakor imenujejo Rusi Vladivostok, ostala odprta, je odvisno od Japoncev, v sedanjem spopadu med sovjeti in silami Osi je to pristanišče vsekako podrejenega pomena. Večjo pozornost pa zaslužijo po Waldme-yer-Hartzu s te strani črnomorske luke Odesa, Sebastopol in Kerč, ki so proti morski strani močno utrjene, a so izpostavljene delno napadom s kopne strani preko Romunije. Kar se tiče Nemčije same, prihajata zanjo v poštev v prvi vrsti Kronštat in Poljarnoje, a Kronštat le za poletno dobo, med tem ko ima Poljarnoje po zaslugi Zalivskega toka tudi pozimi ledu prosto obalo. Iz tega kraja bi bilo torej pričakovati napadov sovjetskih rušilcev. Ob Murmanski obali vodi v poznem poletju severna morska pot skozi Beringov preliv v Vladivostok. Rusi so z dragim denarjem zasigurali to pot, na otokih in na celini ob morju so ustanovili mnogo tucatov tako zvanih polarnih postaj, da bi se mogla plovba vršiti tu nemoteno. Uspehi, kar se tiče prevozov blaga, so bili doslej skromni, vendar pa je treba priznati, da so sovjeti
Kaznjenci na deln

z veliko žilavostjo načeli otvoritev morske poti, ki strateško ni brez pomena. A kar se tiče pomorske vojne v Vzhodnem morju, bo mogoče sovjetsko brodovje v tem odseku držati v šahu z ostro minsko vojno.
Sovjetska vojna mornarica ne predstavlja kakšne posebno močne sile. V petih letih, od kar je Vorošilov imel omenjeni govor in je podal podobne izjave sedanji brodovni šef, admiral Orlov, so napravili bore malo. Bojnih ladij ima Sovjetska zveza samo tri, dve sta v Vzhodnem, ena v Črnem morju. Te ladje predstavljajo veterane iz 1. 1911., z modernizacijo se pač ne dado ustvarjati krepki mladeniči. Pred leti so sprejeli načrt za gradnjo dveh novih bojnih ladij, pa ti po vsej priliki še nista zapustili ladjedelnic. Izmed sedmih dogo-tovljenih križark odpadejo tri na Vzhodno, štiri na Črno morje. Med temi sedmimi križarkami pa je smatrati samo dve, »Ki-rova« in »Maksima Gorkega«, za polnovredni. Obe sta skupaj z zastarelo minsko križarko »Martijem« v Vzhodnem morju. Dve težki križarki sta baje v gradnji.
Kar se tiče torpednih brodov, ima rusko brodovje dve torpedni križarki, 21 rušilcev in 19 torpedovk, toda 12 rušilcev in četvorica torpedovk je zastarelih. V Črnem morju je na razpolago troje torpednih križark, šest rušilcev (pet je zastarelih) in dve torpedovki. Brodovje podmornic je močno ter obsega 160 brodov s skupno 81.000 tonami Ni pa izključeno, da so te številke višje. V Vzhodnem morju in Severnem Ledenem morju je 72 podmornic, v Črnem morju 30 in na Daljnem vzhodu 58.
Kar se tiče morale in izvežbanosti posadk, zaključuje von Waldmeyer-Hartz svoj članek, bi bilo napačno že v naprej izreči zanikovalno sodbo. Vojak bodi vzgojen tako, da nasprotnika ne bo podcenjeval. Vendar pa se lahko izreče mnenje, da sovjetsko brodovje skoraj gotovo ne bo zmoglo tega, kar je zmogla svoječasno ca-ristična vojna mornarica. Doslej tudi v resnici ni bilo slišati, da bi bile sovjetske vojne ladje kaj posebnega napravile.
Vitamini in tuberkuloza
V nekem stockholmskem zavodu so poskušali zdraviti pljučno tuberkulozo z vitaminom C. Poizkusi so dali dobre rezultate. Vitamin, ki ga pridobivajo po sintetičnem procesu, ie v mnogih primerih popolnoma zaustavil nadaljnje razvijanje je-tike.
~ -t-
je nemški bombnik Heinkel He 111. Ima dva motorja po okroglo 1000 k. s-, je vse ix kovine, posadko mu sestavljajo pilot, opazovalec, radiotelegrafist in strojnlčar
krompir
Proti zgagi, ki jo povzroča preveč želodčnega soka, a tudi premalo (česar mnogi ne vedo), imamo mnogo pripomočkov. V prvi vrsti skušamo želodčno kislino »nevtralizirati«, kar nam stanje začasno sicer izboljšuje, a na koncu proizvaja želodec potem še več kislega soka. Kot pripomočki, ki na ta način nevtralizirajo želodčni sok, veljajo n. pr. mesna juha, alkohol, nikotin in kava A ti in vsi drugi »leki« zdravnikom niso povsem všeč, zato ičejo že dalj časa zdravila, ki bi blažilo krče, vzdrževalo gibanje želodca, vezalo kislino in vsebovalo končno vitamin C. Ugotovili so namreč, da vitamin C ovira nastajanje oteklin.
Dr. Mageri iz Heidelberga je našel takšno zdravilo v nečem vsakdanjem: v krompirju. Po njegovih ugotovitvah sicer ni videti, da bi bil vsak krompir v tem pogledu enako učinkovit. Rdeči krompirji imajo prednost. Iz njih stiska dr. Mageri sok, ki ga daje bolnikom med obedi v določenih količinah. Uspehi so presenetljivi Izmed 25 bolnikov, ki so že dolgo hudo trpeli zaradi preobilne želodčne kisline, jih je po dveh do desetih dneh dva in dvajset popolnoma ozdravelo. Postali so težji in tudi rentgenske slike so pokazale izboljšavo. Pri ostalih treh pacientih je zgaga
Razkošna pijača
Admiral Russel je dal za svojo vrtno svečanost zgraditi poseben bazen, v katerem je dal napraviti pijačo iz nič manj kakor 2300 limon, 4 ton vode, 1200 steklenic vina z Malage, 600 steklenic ruma, 600 steklenic konjaka in 200 funtov sladkorja. Šeststotisoč gostov je sedelo okrog bazena s to bajno pijačo. Po tekočini je plul čoln iz mahagonijevega lesa, mornar, oblečen kot Ganimed, pa je z dolgo zajemalko natakal pijačo gostom v čaše.
Dolga zaroka —
kratek zakon
Po 151etrrf zaroki se je v nekem južno-finskem mestu mak) pred vojno poročila neka dvojica, ki pa ni dolgo uživala zakonske sreče. 2e po treh dneh je prišlo med njima do takšnih nesporazumov, da sta istočasno vložila tožbo za ločitev.
žarki izdajajo umetne dragulje
v nekaterih ameriških državah uporabljajo kaznjence za dela ob naravnih katastrofah
Na nedavni razstavi draguljev in poldra-gudjerv v Turoau so predvajali med drugim zanimiv eksperiment. Primerke umetnih draguljev, pred vsem spinelov in korundov, so obsevali povprečno pet minut z ultrar vijoili časti mi žarki. V teh petih minutah se je v umetnih draguljih izvršila zanimiva sprememba. Zasvetili so sc v različnih barvah, kakor da gori v njih poseben ogenj. Prvotno rdeči kamni so zagoreli smaragdno zeleno, modri kamni so dobili rdečo barvo, zeleni so fosforescirali z modro svetlobo. Ta pojav ima svoj vzrok v tem, da se svetlobni žarki v pravilnih kristalih sintetskih kamnov v skladu s tem, da-li so spinelli ali korundi, lomijo navadno ali dvojno. Tudi
| kamni, kS so bili prvotne nepropustni za ' svetlobo ali samo prosojni, dobe po obsevanju poseben, demonski žar. Pravi kamni iste vrste in trdote pa so za obsevanje popolnoma neobčutljivi, ultravijoli časti žarki jim ne spremene barve, od njih kamni ne zažari jo in luminiscirajo, čeprav je kemična sestava pravega in umetnega kamna popolnoma enaka. Kristale pravih kamnov sestavljajo pač nepravilne plasti kristalizirane snovi, ki so za u'l travi joli často svetlobo neobčutljive. Da je mogoče to različno vedenje umetnih in pravih draguljev pred ultravijoličasto svetlobo praktično izkoristiti za ugotavljanje pristnega in nepristnega, je ranljivo samo ob sebi.
temeljila na duševnih vzrokih, zato ne prihajajo v poštev.
Kolikor so mogli dognati doslej, Je ▼ krompirju strupena snov solanin tista, ki ima te nepričakovane zdravilne učinke. V tej zvezi je omeniti, da blaži sorodni atro-pin, strup volčje češnje, isto tako krče. Solanin pa vpliva tudi tako, da želodec ne izločuje toliko soka. Pri tem naj še omenimo, da v normalni krompirjevi hrani solanin kot strup sploh nima nobene vloge. Poleg solanina vplivajo tudi sluzna-te snovi, škrob in soli v krompirju blaži1-no na želodčne sluznice, a da vitamin C, ki ga je v krompirju dosti, zadržuje vnetja, je znano. Skratka noben kemik ne bi mogel sestaviti boljšega leka proti zgagi, nego ga je ustvarila narava sama ▼ skromnem gomolju.
ANEKDOTA
Neki častnik je hotel zvedeti od princa Evgena načrt za bližnjo vojno; za to je poveljnika večkrat izpraševal. Princ se je precej dolgo iz njega norčeval. A ker častnik le ni onehal, ga je odvedel v stransko sobo. Ves v lepih nadah je stal tu častnik in čakal, da se mu je princ slednjič približal. »Vi bi torej radi zvedeli za moj vojni načrt?« ga je vprašal vojskovodja. »Silno rad«, je odvrnil častnik. »Dobro,« je dejal princ, »vendar še eno vprašanje. Znate tudi molčati?« — »O, seveda, molčati znam kakor grob,« je bil odgovor. »Torej znate molčati ? To je prav in lepo od vas, me zelo veseli Torej poslušajte! Vi znate molčati, dragi moj; vidite, jaz znam tudi.« S temi besedami je princ zapustil osuplega častnika in hitro odšel v svoje zasebno stanovanje.
VSAK DAN ENA
I
Noč po VelikS nogometni tekmi.
Kultura! pregled
glasovi o slovenski kulturi
V	Sloveniji posvečenemu zvezku rimske revije »Primato«, ki smo ga kronistično zabeležili v včerajšnji številki, je toliko raznih opazovanj, misli in podatkov o naši deželi, da bi potrebovali precej časa in prostora, če bi jih hoteli navesti vsaj informativno. Naj za sedaj opozorimo samo na nekatere.
V	uvodnem članku »Condizionl terrene« razvija pisec nekatere splošne misli v zvezi z nerešenimi problemi in vprašanji bivše Jugoslavije in njenih sestavnih delov, ki so se po razsulu države znašli v novem položaju. Kurziva, ki se naslanja na uvodnik, vsebuje izjavo uredništva o namenu številke, ki je posvečena novi italijanski provinci
Ne gre samo za to, pravi uredništvo, da se čitatelji in italijanski proučevalci seznanijo z najvažnejšimi vprašanji, tičočimi se nove pokrajine, ki stopa v italijansko kulturno življenje in ki se po jeziku, kulturi in tradicijah razločuje od drugih. Gre predvsem za to, da se že v začetku pospešujejo tiste izmene, pretakanja in gibanja idej, ki jih bo morala italijanska kultura morda že v d oglednem času usmeriti, podpreti in zagotoviti glede na njihove nove naloge. Uredništvo ne zanikuje težkoč, ki so združene s takim pregledom, vendar se nadeja, da bo bralec tudi na teh revialnih straneh, čeprav jih niso spisali specialisti, spoznal, kaj pomeni kulturna tradicija aDefcttrape	kje so viri obeh kul-
tur, ki so pogosto skupni, ln v čem je italijanski doprinos k razvoju slovenske kulture? V ostalem pa uredništvo opozarja na visoko kulturno raven Slovenije. Kulturni krožki, akademije, založbe, periodični listi, dnevniki predstavljajo kompleks živih in dejalnih sil. V primeru, Slovenije ne gre za deviška tla, marveč za polje, ld je že intenzivno obdelovano ln ki so se vanj zarezali v vzporedni ali nasprotni obliki donosi raznih kultur in različnih idealov.
*
članek M. D. o LJubljani in Italiji združuje s kratko zgodovino italijansko-sloven-skih kulturnih stikov tudi pregled naše literature tn našega prosvetnega razvoja Italijanski pisec pravilno razumeva naš narodni razvoj
Dobro poudarja, da nas je reformacija z ustanovitvijo književnosti v slovenskem jeziku povzdignila v narod. Kratko, vendar pa zadostno označuje Prešernov pomen in omenja nato nekaj imen in naslovov revij, ki karakterizirajo slovenski literarni vzpon do sodobnih viškov, doseženih z Župančičem, Cankarjem in Gradnikom. Nadalje označuje pisec naše zelo razvito prosvetno življenje, gledališko delo in kulturno-orga-nizacijsko dejalnosti Italijanski opazovalec se dobro zaveda položaja, ld je nastopil za Ljubljano po zmanjšanju njenega kulturnega kroga, in pove nekaj tehtnih besedi o nevarnosti kulturne inflacije. Italija 1» afcrbola, da slovenska umetnopt ln sle*
venska kultura ne bosta »samo živeli marveč tudi nadaljevali svoj razvoj v korist skupne domovine, katere civilizacija ne bo mogla zavreči donosa tega novega bogastva«.
Izmed prevodov Iz italijanščine omenja italijanski pisec s posebnim priznanjem Gradnikovo »Italijansko liriko« in napoveduje izpodbudo založnika in pisatelja Silvestra škerlja, ki bi hotel izdati v nekolikih kar najboljše natisnjenih zvezkih izbrano slovensko prozo » skupnem prevodu italijanskih in slovenskih pisateljev.
Razpravljajoč o pozitivnem italijanskem vplivu na slovensko literaturo, sklepa M. D., da je n. pr. Prešeren res sprejel v svojo poezijo italijanske metrične oblike, vendar so njegovi soneti ostali »inconfon-dlbilmente sloveni«. Kljub vsej izvirnosti pa kaže slovenska književnost neko sorodnost z italijanskim narodom, sorodnost, ki jo je še podkrepila skupna vera.
Fabio Cusin je v svojem članku obdelal najstarejšo slovensko zgodovino. Tu je imel priliko poudariti znanstveno že zdavnaj veljavno in za vsakega razumnega človeka izven diskusije stoječe stališče o etničnem izvoru in značaju slovenskega ljudstva, ki je v šestem stoletju naselilo vzhodna pobočja Alp, doline Mure, Drave, Save itd. Alpski Slovani piše Fabio Cusin nadalje, so bih znani po imenu kamenite in hribovite zemlje, ki so jo delno zasedli: Kranjska, Carniola in Karantanija so nazivi, ki so z majhnimi variacijami potekli iz istega korena in ki so šele pozneje označevali posamezne kronovine (štajerska, Koroška, Kranjska). To ime, ki je gotovo keltsko-romanskega porekla, rabi prvikrat v VI. stoletju Antonio Ravennate, ki je
hotel z njim označiti tam bivajoče ljudstvo, a Pavel Dijakon imenuje Kranjsko »slavorum patria«. — V tem smislu in duhu začenja italijanski pisec pregled naše najstarejše zgodovine
članek Fabia Cusina je posebno zanimiv zaradi tega, ker je tu slovenska zgodovina, ki so jo celo nekateri naši zgodovinarji gledali s srednjeevropskega vidika, pro-matrana z italijanske retrospektive. Posebno so uvaževani stiki naših davnih prednikov z Lombardi, Furlani in z drugimi plemeni na starem geografskem in kul-turno-političnem prostoru Italije.
Massimo Dursi je strnil v esejsko spisani prispevek »Una generosa conquista«
svoje osebno doživetje Ljubljane, a mojster Corrado Corazza je dostavil tem barvitim impresijam nekaj risb, ki zajemajo coloris local slovenskega središčnega mesta.
Italijanski esejist opisuje pot iz Trsta, na kateri ujame ne samo prelestno širino morja z Opčin, marveč tudi bežni pejsaž Krasa in naših notranjskih tal preko Logatca in Vrhnike do Ljubljane. Slovensko središče ga sprejme s svojim enoličnim pomladnim dežjem. Ob njegovem šumečem spremljevanju sprejema tankočutni rimski estet prve vtiske iz našega mesta, ki se mu zdi najznačilnejše tam. kjer je preprosto in svojsko v svoji starinski podobi. Zelena lepota Tivolija zvabi kljub obilni moči tudi tega prikupnega sprehajalca, ki se v našem parku spominja rimskega imenjaka in vzornika.
Zaman iskano sonce Slovenije odkrije rimski gost šele v temni sobi slikarja Božidarja Jakca ne le med neštetimi slikami, ki mu jih je razkazal gostite!!- marveč
predvsem v filmu slovenske zemlje, katerega je predvajal pred njim. Tako mu je dal občutiti pestrost, lepoto ln Idiliko slovenskega pejsaža, Izvirnost naših folklornih elementov (noše in plesi v Bett Krajini), poezijo Zelenega Jurja, ki prebuja breze in prinaša pomlad. Na lovu za genijem loci opiše Massimo Dursi nastroje-n je v kavarni Emoni Tu sreča tudi pesnika Alojza Gradnika, ld ga na prvi pogled spominja Pascolija — vsaj tistega s fotografij. Italijanskemu opazovalcu ne uide tudi značilnost telovske procesije, s katere je njegov tovariš slikar ujel dva motiva.
: Slovenci so tako lahko ranljivi, sklepa Dursi ob konca svojega ljubljanskega eseja, da ne ofbetarjo velike slave tistemu, M" se^hoče boriti z njimi, a tem večjo vonenru, ki si ume zaslužiti njihovo hvaležnost ln pridobiti njihovo ljubezen. »In na cesti tega velikodušnega osvajanja smo že močno napredovali« — Je treba temu lepemu sklepu še kaj komentarja?
Klic daljav
Sodoben človek živi v marsičem od rogatov. že davno se tudi v duševnem življenju opaža njihov vpliv. Mogli U pisati cela poglavja o civilizaciji nadomestkov, o kulturi surogabov. So pa nadomestki ki so skoraj neizogibni ln plemeniti ter pomenijo pravo hrano človeškemu duhu. Tako je, postavimo, pripovedna literatura premnogim ljudem nadomestek za to, kar pogrešajo v svojem vsakdanjem življenju: aa čar spremembe, za opojnost strasti za veličino življenja. So ljudje, ld Stajo (gledajo gledaiifls® predstave ali filme) samo zato, da vsaj za trenutek aadoste potrebi
»JUTRO« R. 185 ' I
Kronika
STR €6t
LIKER
TONICO DIGESTIVO
JE KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO,
Pol iale, pof resnice
O zatiranju nemoiale, psovk in kletev razpravlja neki člankar v sarajevskem »Ka-toličkem tjedniku* pol resno, pol šaljivo,
meneč:
»Ne preostane nam nič drugega, kakor da si ustrojimo ksk leteči odred. To naj bi bila nekakšna kazenska milica v okrilju Katoliške akcije. Drugače ne pojde. Zabra-njeni so vsi najslajši grehi: moškim psovke, sočni razgovori, kvartanje in popivanje; ženskam kajenje, rdečilo in veselo namigovanje po peščinah, v kostimih dveh kvadratnih decimetrov. Grešnikov in greinic je kar celo morje. Več kakor pol vsega prebivalstva na Hrvatskem. Kdo jih bo pa prijavljal in kdo jih bo kaznoval? Vzemimo, da bi v Sarajevu privedli na policijo vsakogar, ki psuje in bi ga kaznovali vsaj s 30 din, — že bi bilo treba spremeniti sarajevske vojašnice v policijske zapore in ie ne bi bilo zadosti prostora. Vsak dan bi bilo 500.000 obtoženih in obsojenih. Državna zakladnica pa bi imela od psovke in zmerjanja večje dohodke, kakor od vseh posrednih in neposrednih davkov.c
»Toda ljudje so pametni, pa varujejo drug drugega. Napravijo se, kakor da ničesar ne čujejo. Nič se ne boje strogih Artu-ko\nčevih naredb. Treba bi bilo kakih 50, 60 črnih inkvizitorjev in zelotov. E, tedaj bi se šele videlo, kaj se pravi racija. Sarajevo bi izgledalo kakot dobro in bogato lovišče za zajce in srne. Ne bi prišli v roke policiji samo nosači in ciganke, bile bi vmes tudi gospe in doktorji, maturanti in učiteljice in uniformirani patrioti vsake vrste. Nič se ne smejte, pravi člankar, samo da si na-ba\-im, kakor moji tovariši in sobratje v
Kristu, neka i brzih motorčičevU ★
*	Nov! grobovi. V sredo popoldne je bil
pri Sv Križu v Ljubljani pokopan zasebni uradnik g. Jože Mikolj, ki je izdihnil po
daljšem trpljenju. — V Kožarščah je umrla ga. Terezija šumrada, po rodu žnidarši-
čeva. Pokopana bo danes, v petek, ob 10 dopoldne na farnem pokopališču v Višev-ku. — Po daljšem trpljenju je umrl v Ljubljani g. Franc Florjančič, mehaniški mojster in sodni cenilec. Bil je splošno znan v Ljubljani kot soliden obrtnik in mož z zdravim humorjem. Zadnja leta ga je bolezen močno izmučila. Umrl je v starosti 60 let. Zapustil je vdovo iz Igličeve rodbine, tri sine in dve hčerki. Pogreb bo danes ob 17. z Zal. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaije!
*	Golarjevi literarni večeri v Metliki bi na Vrhniki. V nedeljo, dne 17. t. m., bo v Teatro Puccini v Metliki literarni večer pesnika Cvetka Golarja. Na tem večeru bo bral Golar nekatere svoje pesmi, njegov prijatelj Vaclav Držaj pa njegovo prozo in še nekaj pesmi. Program bo približno isti, kakor je bil pred tednom na ljubljanskem večeru. — V ponedeljek, 18. t. m„ bo literarni večer z istim programom v Prosvetnem domu na Vrhniki. Kulturno zavedno občinstvo opozarjamo že sedaj na oba literarna večera.
» 1600 novih osnovnih šoL Nedavno smo poročali o novih osnovnih šolah, ki bodo jeseni otvorjene v nekaterih severnih pokrajinah, zdaj pa povzemamo po italijanskih listih, da bo s pričetkom novega šolskega leta v vsej Italiji otvorjenih 1600 novih osnovnih šol.
*	Obilna žetev v parkih vsenčiliškega mesta v Rimu. V vojnih vrtovih, ki so jih v prizadevanju za dosego avtarkije v preskrbi živil pripravili v parkih vseučiliškega mesta v Rimu, so te dni začeli pospravljati pridelke. Dopolavoro vseučiliškega mesta, ki je oskrbel obdelavo, je pri tej priliki objavil, da je pridelek dosegel okrog 200 stotov krompirja najboljše vrste, 80 stotov fižola raznih kakovosti in znatno količino sena. Pridelek bodo razdelili med najbolj potrebne in najbolj številne družine članov Dopolavora.
*	Stanje nerešenih invalidskih zadev. Razne naše vojne žrtve čakajo od uveljav-lienja bivše invalidske uredbe na rešitev svojih zadev. Nekaterim niso priznane še nobene pravice na prijave po bivši invalidski uredbi, drugim pa so za priznanje potrebni še različni podatki. Prvoinstanč-ni invalidski sodišči v Ljubljani in Novem mestu rešujeta naprej in gotovo sta že dosti zaostalih zadev rešili. Mnogi akti pa se ne dajo takoj rešiti, ker ni mogoče dobiti potrebnih podatkov ali dokazov. Precej aktov je bilo predloženih v Izjavo bivšemu višjemu invalidskemu sodišču v Beogradu, ki jih sedaj ne more vrniti. Nekaj
močnejšega življenja, kakor je njihovo vsakdanje življenje v rodbini, v delavnici,
v uradu.
Drugi ljudje imajo v svoji duši hrepenenje po daljavah. Pojavlja se vedno znova kot ena izmed živih in resničnih potreb, ki pa jim dostikrat ne morejo zadostiti drugače kot z nadomestkom. Kolikokrat j'ih zasačiš sklonjene nad atlante, ko se opajajo s prividi neznanih daljnih dežel; ko sanjarijo o sicilijanski pomladi, o razrušenih templjih na grških otokih, o skrivnostih in opojnih lepotah Orienta, o razkošnem veietoku človeškega življenja v zapadnih velemestih. Poznal sem skromnega, tihega, siromašnega človeka, ki je bog ve kako dobil do rok vozni red zasanjane dežele. Ob prostih urah se je opa-jal z načrti potovanj, ki jih ni nikdar izvršil, ponavljajoč si s posebno slastjo blagozvočna imena tujih postaj. Kdo ve, kakšno opojno glasbo je prinašalo hrepenenje po daljavah v preprosto dušo tega tihega sanjarja, ki ga je življenje neizprosno zapiralo v tesni krog sive, puste, brezlične vsakdanjosti! Tudi on se je moral — kakor premnogi ljudje s tolikimi svojimi nagibi in hrepenenji — zadovoljiti s skoraj že smešnim surogatom: z zavrženim in zastarelim voznim redom. Vendar včrujem, da je odkrival na njegovih straneh več zadovoljstva, kakor mnogi vsega siti, notranje prazni, fantazijsko siromašni bogataši, ki so zdehali v prvem razredu mednarodnih vlakov ali na velikih prekooceanskih parnlkih.
Danes, ko je vojna spustila zavese »veta in odprla samo heroično in bolestno geografijo bojišč, so se zaustavili tokovi popotnikov. Kdor še zdaj prestopa meje držav, je največkrat vse kaj drugega kakor nezainteresiran uživalec lepot. Minila je opojnost potovanj; klic daljav se za-
prvodnStančnih rešitev je bOo t novih razmerah že priznanih. Združenje vojnih invalidov v Ljubljani je vložilo posebno prošnjo na Visoki Komisarijat, ki bo ustanovil višje invalidsko sodišče v Ljubljani. To oblastvo bo lahko končno rešilo vse tekoče Invalidske zadeve. Na ta način bodo rešene tudi vse pritožbe in obnove postopanja, za katerih reševanje okrožna invalidska sodišča sploh niso pristojna. Za rešitev zaostalih invalidskih zadev je potrebno tudi, da se ustanovi invalidska pregledna komisija, kar je tudi že zagotovljeno. Važno je, da se čimprej vrnejo številni akti iz Beograda, kjer je bila vrsta invalidskih zadev gotovo že rešena.
•	Naši vojni ujetniki v Nemčiji bodo izpuščeni Nemški Rdeči križ iz Berlina je sporočil nemškemu konzulatu v Ljubljani, da bodo ujetniki, pripadniki manjšin bivše jugoslovanske vojske, ki so v nemškem ujetništvu, izpuščeni in sicer na podlagi ukrepa nemškega vrhovnega poveljstva Zato so vse individualne poizvedbe brezpredmetne. Svojci ujetnikov naj vzamejo to sporočilo na znanje in naj s trdnim zaupanjem v gornjo izjavo pričakujejo skorajšnjo vrnitev svojih dragih. Vkljub temu bo vršil Rdeči križ svoje naloge dalje in bo v najkrajšm času izposloval pošiljanje paketov ujetnikom, ker se njihov povratek gotovo ne bo mogel izvesti v najkrajšem Času«
•	Letalska zveza med Milanom, Zagrebom in Budimpešto. Odkar je nemška letalska družba uvedla dnevni letalski promet med Dunajem, Zagrebom in Sarajevom, se je tudi italijanska letalska družba »Ausio Line Italiana« odločila, da dvakrat na teden uvede letalsko zvezo med Milanom, Zagrebom ln Budimpešto.
•	Za smotrnejšo izbiro filmskega naraščaja. Minister za ljudsko prosveto je v sporazumu s prizadetimi sindikalnimi organizacijami odredil ustanovitev posebnega pripravljalnega odseka pri Eksperimentalnem središču za kinematografijo, katerega naloga bo, pospeševati, usmerjati in nadzorovati izbiro umetniškega in tehničnega naraščaja za italijanski film. Novi odsek bo začel poslovati 15. septembra, dotlej pa bo vršil njegove posle informacijski in posvetovalni urad, ki je že doslej predstavljal nekakšno poklicno posvetovalnico za filmsko področje.
•	Smrt pod tramvajem. V via Padova v Milanu je voz električne cestne železnice povozil delavca Serafina Oggionija, očeta številne družine. Oggioni je dobil tako hude poškodbe, da je na mestu izkrvavel.
•	Nesreča s kemičnim poizkusom. Iz Borovnice so v sredo popoldne pripeljali na kirurški oddelek ljubljanske bolnice dijaka Draga Lebca. Doma je delal kemične poizkuse, pa mu je retorto razneslo v roki ter mu razmesarilo desnico.
Iz Ljubljane
u— Popi«ne pole je treba oddati. Opozarjajo so vsi poglavarji družin in zajednic, pri katerih se še ni zglasil popisovalni organ, ki ima nalog zbrati popisne pole, da se morajo osebno zglasiti na občinskem popisovalnem uradu in tam izročiti svoje družinske ali zajedniške popisne pole. Za mesto Ljubljana je ta urad na Bleivveisovi cesti 23 (levo, pritličje), Mestni ženski 1>-cej. Kdor bi ne izpolnil te obveznosti prekrši »pravila za popis prebivalstva«, ki jih je izdal Visoki Komisar s svojim dekretom št. 24, z dne 9. julija t. L, ter se bodo proti njemu izvajale predvidene sankcije.
u— Nebo se je spet zjasnilo in solnce je včeraj spet ves dan obsevalo Ljubljansko pokrajino. Skozi mesto hiti precej narasla Ljubljanica, najočitnejša priča nalivov, ki so se zvrstili v zadnjih dneh, še prav posebno pa v sredo, ko j-č med močnimi nalivi tudi treskalo. Ozračje se je po dežju shladilo, nebo pa se je zjasnilo že v sredo zvečer in se je nad zaleževano mesto razlila mesečina. Tudi četrtkovo jutro je bilo še megleno in prav jesensko hladno. Kmalu pa se je razodela sinjina in je solnce čez dar spet prijetno ogrelo ozračje.
u— Iška bo nudila še ves avgust prijeten oddih v prostem času. Vroči dnevi bodo privabili v to sotesko številne izletnike, ki se bodo posebno ob nedeljah hladili v bistri Iški in Zali. Slovensko planinsko društvo hoče nuditi čim ugodnejše zveze iz Ljubljane ter bo na redni progi Ljubljana—Ig ves avgust skrbelo za avtobus, ki bo vozil iz Ljubljane ob osmih zjutraj za one, ki se vsaj vključno do sobote prijavijo v društveni pisarni. Za te bo preskrbljen prostor v avtobusu in le-ti
man oglaša v puščavi resničnosti. Kje so dnevi, ko se je zdelo, da se je ob vstopu na brzi vlak z daljnim ciljem spreminjal svet v pravljico o neodkritih čudesih Devete dežele? Kaj more nadomestiti tisto prečudno zavest, ki je navdajala strastnega ljubitelja daljav na prvih korakih k zasanjanemu cilju, tisto muziko, ki se je v njo spreminjal sicer enolični ropot vlaka, tisti včliki trenutek, ko je potegnil iz žepa vozovnico z daljnim ciljem in jo pokazal prvemu sprevodniku, ki je vstopil v kupe? Morda so cilji naših poti marsikdaj razočarali, nemara se je prenekateri tih sen razpihnil v banalno doživetje, toda prva čustva niso nikdar varala, prav kakor ne varajo prva čustva v ljubezni.
Ko gledam danes sive zastore, ki so se spustili nad zasanjane daljave; ko mukoma mislim na realnost dogajanja, na razvaline mest, na vso strašno epiko vojne, si obujam v mislih kraje in ljudi, ki sem jih kdaj videl. Pravijo, da človek v agoniji po bliskovito preleti vse svoje življenje, in kaj so potlej ti prividi daljnih mest, ponovna srečanja z neznanimi, že pozabljenimi obrazi, ki se zde na mah tako čudno domači in prikupni? V naših trenutkih se človek pogosto spominja prav tistih najmanj opaženih, najmanj važnih srečanj. Spominja se pomorščaka, ki mu je v svežem jutru na Egejskem morju voščil dobro jutro, temnega dekleta z rdečo rožo v laseh, ki ga je začudeno in vendar sladko pogledalo v rimski kampanji, starega Turka v carigrajskem bazarju, čigar pogled je odražal vso melanholijo človeka, ki je z dušo obrnjen v zašli svet, ali neznane popotnice, s katero je prekramljal noč v brzem vlaku ženeva—Pariz. Ko mislimo na ta potovanja, se večkrat vračajo v spomin tiste drobne reči, neznatna, brezpomembna doživetja in razlivajo v
se morejo vrniti iz Iška s avtobusom popoldne ob 18. Kdor se zanima za izlet v Iško z avtobusom ob nedeljah ln praznikih, naj se pravočasno, to je najkasneje do sobote prijavi v društveni pisarni SPD.
u— Do zavetišča SPD na Padežu je najprlkladnejšl dostop iz Borovnice skozi sotesko Pekla. Na vrhu soteske se odcepi pot na desno na Padež, ob potoku pa vodi pot na Kožljek, dobro uro hoda, in odtod pod Vinjim vrhom na Padež, odkoder je nadaljnjo uro hoda. Povratek s Padeža je skozi vasi Pokojišče na žel. postajo Borovnico. Posetniki Pekla naj pazijo, da ne bodo kvarili naprav na žagah in mlinih vrh soteske in povzročali škode lastnikom.
u— Izlet SPD. Prijave za izlet SPD v nedeljo 10. t. m. na Koreno in Samatorico sprejema društvena pisarna SPD najkasneje do sobote opoldne. Odhod iz Ljubljane je v nedeljo zjutraj z vlakom ob 7.45 do postaje Drenov grič. Mimo Lesnega brda in Sv. Urha vodi pot na Koreno, dalje po grebenu do zavetišča SPD na Samatorici, s Kožljeka pa se vrnejo planinci v Polhov gradeč ter proti večeru nazaj z avtobusom v Ljubljano.
u— »Propagiramo konzum sadja«. Pod tem geslom prodajajo po mestu različno sadje. V Šelenburgovi ulici pred palačo Bata, na Marijinem trgu, na živilskem trgu in drugod so postavili pokrite in hi-gienično urejene stojniae, ki se šibijo pod težo najlepših breskev, hrušk, grozdja. Sadje seveda Ljubljančani pridno kupujejo.
u— Zagata na cesti. V sredo popoldne je na Tyrševi cesti pred poslopjem Gospodarske zveze v razmočenem gramozu obtičal z žitom natovorjen voz, ki ga konja nikakor nista mogla potegniti naprej. Voz je stal tako, da je segel na tir električne cestne železnice in tramvaj ni mogel mimo. Ker kljub pomoči pasantov konja nista mogla potegniti, se je kmalu nabralo v vrsti sedem tramvajskih voz, tako da je nastala občutna zmeda v vsem prometu. Na koncu so stvar rešili tako, da so prignali še par konj in ju pripregli, a kolesa so se medtem že tako zadrla v tla, da je bilo potreba precej napora, preden so voz premaknili in odstranili oviro, ki je pol ure zapirala promet.
u— Nesreča v kanalu. V sredo popoldne so v bolnico pripeljali 441etnega delavca Jožeta Zupana, zaposlenega pri kanalizacijskih delih. Ko je delal v jarku, se je podrl opaž in ga stisnil, da je dobil hude notranje poškodbe.
u— S kolesom se je zaletel v tramvaj. Na Tyrševi cesti se je včeraj dopoldne pripetila razburljiva nesreča. Lojze Lozinšek, 43-letni ključavničarski pomočnik, se je peljal s kolesom pa je bil tako neroden, da je zavozil naravnost pod voz električne cestne železnice. Imel pa je srečo v nesreči, da je dobil samo nekaj lažjih poškodb, zavoljo katerih se je moral zateči na kirurški oddelek splošne bolnice.
u— Pojdite po svoja kolesa! Na orož-niški postaji v Vevčah pri Devici Mariji v Polju so naslednja kolesa, ki so bila najdena, odnosno zasežena. Lastniki se pozivajo, da se zglasijo na postaji, se izkažejo s potrebnimi listinami o lastništvu koles, nakar jih bodo lahko prevzeli. So to kolesa znamke »Viktoria«, tov. štev. 117.410-8, evid. štev. 19.171-1; »Presto«, tov. štev. 842-656; »Junior«, tov. štev. 70.820 (novo); »Waffenrad-Steyer«, tov. štev. 316.459-9; »Pariš«, tov. štev. 648.495, evid. štev. 190.405-1. Nadalje sta na postaji dva obroča na prosti tek (Torpedo), novo kromirana, ter dva črno pleskana obroča z modro črto po sredi in z belima črtama ob straneh, na prosti tek (Styria).
u— Veseli teater! Začetek točno ob 20. uri. Predproiaja vstopnic v Delavski zbornici.	(—)
Iz Novega mesta
n Dograditev bombardirane ljudske šole. Po zaslugi Visokega Komisarja Eksc. Gra-ziolia in prizadevanjih tukajšnjega okrajnega Civilnega Komisarja g. dr. Ottona Grissellia se bodo te dni pričela nadaljevalna dela za obnovitev deloma porušene in pogorele ljudske šole. Doslej so že bila končana vsa očiščevalna dela in v kratkem se pričnejo gradbena dela. Pričakuje se licitacija, ker bodo s tem zmanjšani stroški do minimuma, razen tega pa bodo lahko prišli do zaslužka vsi novomeški stavbe-, niki in zidarski mojstri, ki zaradi mrtve stavbne sezone nimajo dela.
n Poizvedovalni odsek RK. V okviru novomeškega okrajnega odbora Rdečega križa je bil ustanovljen poseben poizvedovalni odsek, katerega vodstvo je bilo poverjeno gg. prof. Jarcu in bivšemu sodniku Hlade-tu. Poizvedovalni odsek poizveduje preko poizvedovalnega oddelka RK v Ljubljani za vojnimi ujetniki, pogrešanimi vojaki-Slo-venci bivše jugoslovenske vojske, sloven-
duši svoj tihi čar. Mislim na šumenje rimskih fontan v mesečni noči, na polze-nje deževnih kapljic po šipah velikega okna na pariškem bulvarju, na razgovor z neznanim starcem v senci praškega Petrina, na jutranje megle, ki so se trgale med brezami blizu Baltiškega morja, na sladko grulenje grlic v drevju stare kavarne v maloazijskem mestu, na sončni zahod v črnem morju. Nič velikega in nenavadnega ni v teh rečeh, toda vsaka ima čisto poseben čar, za vsako se prebuja prečudno hrepenenje za nečim daljnim in nedosežnim; skozi slednjo izmed njih se oglaša klic daljav. Življenje je na tako imenovani glavni liniji, v velikih, pomenljivih rečeh, v srečanju z znamenitostmi in z znanimi ljudmi, morda pomembnejše in zanimivejše. Toda največjo mikavnost dobiva od malih reči; osvetljujejo ga od znotraj same drobne lučke, vodijo ga preprosta čustva in nezamotane, jasne misli. In še daljave, ki smo jih prehodili in ki nas pred žalno spuščenimi zavesami sveta vabijo s svojimi neuslišanimi klici, dobivajo svojski čar od drobnih reči, od neznatnih doživetij, ki so po svoji čustveni barvi tako enkratna, da se ne ponove nikdar več.
Kako vam je sedaj, neznani ljudje, ki ste nekoč privoščili nam, popotnikom, topel pogled ali cel6 toplo besedo? Kako raj se vam zahvalim zanjo sedaj, ko nas je komet usode zanesel na drugi konec naše mrzle neskončnosti ? Kako rad bi vam vsem voščil, neznani bratje in sestre, v tistih vaših jezikih človeško topli: Dober dan!	XYZ
Obnovite naročnino!
— ' "
skimi izseljenci v Srbiji ter posreduje tudi oddajo in prejem pošte za vojne ujetnike in slovenske izseljence. Tudi za osvoboditev slovenskih vojnih ujetnikov, pristojnih na področje novomeškega okrajnega odbora RK, odpravlja poizvedovalni odsek domovnice in ostale dokumente na ujetni-ška taborišča. Odsek uraduje vsak delavnik od 8. do 12. Opozarja se prebivalstvo, da še ni rešeno vprašanje pošiljanja darov in zavitkov vojnim ujetnikom, vendar pa se pričakuje ugodna rešitev v najkrajšem času.
n Finalne tekme za soški pokal. V soboto, 9. t. m., ob 18. bo na Stadionu v Kandiji finalna nogometna tekma za soški pokal med enajstoricama Inženjercev in Topničarjev 6. polka. Za tekmo je med vsem prebivalstvom ogromno zanimanje, ker bo z njo odločen letošnji pokalni zmagovalec divizije »Isonzo«.
n Pomožna akvija. V pomoč priseljencev so darovali socialnemu odseku novomeškega Rdečega križa: 4000 L Edmund Ka-stelic, 3800 L inž. Karel Barborič; po 3000 lir Kobe Julij, Ogoreutz Josip, Medic Ivan; po 2000 L Reitz Alojzij, Turk Josip, Win-diseher Josip, Povh Joško, po 1000 L Ogrič Filip in Prijatelj Anica, 950 L Ma-rinček Matija, po 760 L Kobe Josip in Penca Josip, 600 L Andrijanič Drago, 450 L dr. Režek Josip, po 380 L Golia Gustav, Pavčič Josip in Mušič Miroslav, 300 L dr. Vašič Ivan, po 200 L dr. Gri-selli Otto, dr. Kussel Božidar, dr. červinka Milan, Oblak Kati, Krajec Janko, Ogrizek Josip, 190 L dr. Gros Davorin, Obrez Ivan, Skodič Marija, Langer Pavel, Ljudska knjigarna, Bergman Hedi, Prijatelj Ivan, dr. Ivanetič Franjo in dr. Polenšek Marjan, 152 L Barborič Lina, po 150 L inž. Kraut Igor, Gregorič Berta, Mikolič Feri in tovarna »Keramika«. Okrajni odbor Rdečega križa se vsem darovalcem najiskreneje zahvaljuje. Imena ostalih darovalcev bodo še sledila.
Rdeči križ poroča
Pošto naj dvignejo: Aljančič Zdenko, Jazbec Katica, Hotel Miklič, Jereb Vinko, Finančna direkcija, Kenda Marija, železniška direkcija, Kervina Mimi, Drogerija Isis, Kocijančič Vera, Finančna direkcija, Kune Teodor, zavod za damsko krojenje, Marsel Ivo, železniška direkcija, Marte-lanc Talka, Novi trg, Milojevič Terezija, Glavarjeva 10, Podkrajšek Božo, Ponikvar Marija, Križevniška 7, Romanjuk Ivan, Gledališka ulica, »Sava« zavarovalnica, Skvarča Ljubo, Carinarnica, Teržan Ivan, Visoki Komisariat, Udruženje poštnih uradnikov, Urek Osvald, Celovška 72. Prosimo, da se zglasi v tajništvu poizvedovalnega oddelka g. Vatovac Rajmund, žand. major, v nujni zadevi.
Prosimo niže navedene ali svojce niže navedenih, ki so prej stanovali na doli navedenih naslovih, pa so se verjetno preselili, da se nujno zglase v tajništvu: Ci-rič Ljubislav, bivši kapetan L ki., Gulin Avgust, krojač, Medvedova 7, Kokot Rudolf, bivši poročnik, Vrhnika, Mandič Stanko, carinik, Rakek, Mesec Vladimir, bivši int. ppor. Ilirska 21, Popovič Božo, b. na-rednik-vodnik, Prišlin Marjan, b. kap. I. ki., Vrhnika, Radanovič Dragomir b. ppuk., Vrhnika, Vučevič V. Djordje, b. ppor., Za-nimovič Krsto, gostilničar, Moste, Pod Ježami 9. G. Lukovšek Ivan iz Naklega nad Kranjem ali v Ljubljani naj se nujno zglasi v tajništvu zaradi denarne zadeve.
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi c. 22b: Blaško Ivan, Maksimovič Irma, Outrata inž. Vinko, Paglavec Ernest in Tavzes Nu-ša.
Iz Spodnje štajerske
Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je umrl 241etni bivši stražnik Viktor Tschelescheschnig.
Smrtna žrtev prometne nesreče. Kakor smo poročali, se je zgodila v petek v Mariboru huda nesreča, ko je tovorni avto na Grajskem trgu zdrobil glavo nekemu neznanemu kolesarju. Zdaj je tragična zadeva pojasnjena. V ponesrečencu so spoznali 401etnega trgovca Janeza Kokola iz
ZAPISKI
Proslava Galilea Galilei. V rimski Far-nesini se je nedavno sestala komisija, ki jo je imenovala Italijanska Akademija m ki ji je zaupana naloga, da organizira in usmerja proslave znamenitega italijanskega naravoslovca Galilea Galilei. Dne 8. februarja prihodnjega leta poteče 300 let, kar je umrl veliki predstavitelj italijanske znanstvene tradicije. Vseučilišča v Florenci, kjer je Galileo pokopan, v Padovi in v Pisi so predlagala, kako naj bi Italija dostojno proslavila svojega slavnega sina. Pod vodstvom Italijanske Akademije je bil sprejet podroben načrt in nje predsednik Eksc. Luigi Federzoni je mogel izjaviti, da bodo po zaslugi sodelovanja vseh soudeleženih visokih znanstvenih institucij omogočene proslave, ki bodo dostojne Italije in Galilea. Po njihovem predlogu se bodo slavnosti začele v Rimu ter nadaljevale v Firenzah, Pisi in Padovi, treh mestih, ki so združena z Galilejevim življenjem in delom. V zvezi z Galilejevo tristoletnico bo florentinsko vseučilišče izdalo prihodnje leto prvi zvezek spisov učencev in najzvestejših nadaljevalcev Galilea. V vseh mestih Italije bodo prirejena predavanja, ki naj tudi širšemu občinstvu prikažejo življenje in delo Galilea Galilei.
Obnova Dioklecijanove palače v Splitu. V Rimu se je sestala komisija, obstoječa iz arheologov, zgodovinarjev in arhitektov, ki namerava natanko preiskati sedanje stanje znamenite Dioklecijanove palače v Splitu ter izdelati načrte za nje obnovo. Problem je tem težavnejši, ker biva v tesnih ulicah, ki so nastale v območju palače, okrog 5000 oseb in ker je sedanja cestna raven za nekaj metrov višja, kakor je bila palača. Vso to sesedlino dolgih stoletij bo treba odstraniti, da bodo dobili ostanki pa-
Radgone, ki je bil zaposlen v mariborski drogeriji »Salus«. — V mariborski bolnišnici je izdihnil 151etni kmečki sin Aleksander Kebrič, ki se je hudo ponesrečil pri popravljanju nekega predora.
Smrt z zastrupljenjem krvi. Nekje na Štajerskem uslužbeni 531etni oskrbnik Janez Jančar si je pri spravljanju sena zabodel trn v prst na levici. Jančar si je trn spravil z iglo sam iz prsta. Po nekaj dneh so se pokazali znaki hudega zastrupi jen ja. Jančar je šel k zdravniku, ki ga je takoj poslal v bolnišnico. Toda kri je bila že v toliki meri zastrupljena, da ni bilo rešitve in je le smrt mogla nesrečnika rešiti trpljenja.
Okoli 2500 konj je bilo v Slovenski Bistrici vrnjenih lastnikom oziroma izposojenih potrebnim kmetovalcem v mariborskem, ptujskem in ljutomerskem okolišu. V primeru, ako ni bil ugotovljen lastnik, so bili konji izposojeni predvsem tistim spodnještajerskim gospodarjem, ki imajo več ko 10 ha zemlje.
1200 učiteljev in pomožnih učiteljev oziroma učiteljic je bilo v zadnjih mesecih poslanih iz raznih delov štajerskega raj-iiovskega okrožja v Spodnje štajersko.
Z Gorenjskega
Pri Jesenicah je uprava nemških državnih železnic kupila večje zemljišče za zidavo stanovanjskih hiš. Na Jesenicah je zadnji čas stiska za stanovanji, zato zidajo nekatere delavske hiše.
Nemčija in Južna Amerika
Buenos Aires, 7. avg. d. Na zahtevo argentinskega zunanjega ministrstva, ki je v posebnem dopisu izrazilo nemškemu in angleškemu poslaništvu v Buenos Airesu željo, naj se ustavi vse razširjanje letakov in propagandnih listov, je nemško poslaništvo odgovorilo v sredo s posebno noto, v kateri je obljubilo, da bo ustreglo želji argentinskega zunanjega ministrstva. Zeljo, naj se ustavi širjenje vsakršnih propagandnih letakov in listov, je argentinsko zunanje ministrstvo utemeljilo z ugotovitvijo, da bi mogla taka propaganda motiti nevtralnost Argentine. Dočim je nemško poslaništvo odgovorilo ugodno na argentinsko zahtevo, pa britansko poslaništvo doslej še ni dalo nikakega odgovora.
Buenos Aires, 7. avg. d. Na pobudo argentinskega notranjega ministrstva so oblasti v Buenos Airesu ustavile list »El Pampero«, češ da je bilo njegovo pisanje v nasprotju s politiko Argentine.
La Paz, 7. avg. DNB. V svojem včerajšnjem govoru ob otvoritvi zasedanja boli-vijskega parlamenta je predsednik republike Enrique Penaranda izjavil, da diplomatski odnošaji med Bolivijo in Nemčijo niso prekinjeni. Dejstvo, da je nemški poslanik zapustil Bolivijo in da je tudi boli-vijski poslanik odpotoval iz Nemčije, še ne pomeni prekinitve diplomatskih odnošajev med obema državama.
Iz ameriškega senata
New Tork, 7. avg. s. Senat je odobril spremembo zakona o obvezni vojaški službi. Služba bo omejena na obveznike v starosti do 28 let in na one pripadnike starejših letnikov, ki so sedaj pod orožjem.
VVashington, 7. avg. d. Ameriški senat je včeraj razpravljal o raznih manj pomembnih zakonskih načrtih. S 57 glasovi proti 19 je med drugim zavrnil Rooseveltov veto glede odobritve kredita 320 milijonov dolarjev za izgradnjo zveznih cest na ozemlju Zedinjenih držav. O tem zakonskem načrtu bo razpravljala še reprezentančna zbornica. Zakonski predlog, ki odreja blokado vseh zalog bombaža in žita na področju Zedinjenih držav za čas sedanje vojne, je senat sprejel. Ta zakonski načrt ima edini namen, za jamčiti proiz vodnikom bombaža in žita še višje cene, dasi ameriško prebivalstvo že sedaj hudo občuti naraščajoči val draginje, ki je zajel vse Zedinjene države. Tudi o tem zakonskem načrtu bo še razpravljala reprezentančna zbornica.
lače svoj prvotni veličastni značaj. S podobnimi načrti rekonstrukcije Dioklcijano-ve palače se je bavil tudi pokojni arheolog don Frano Bulic, vendar ni mogel misliti na izvedbo zasnove, ki bi zahtevala ogromno sredstev. Starinoslovci upajo, da bo mogoče najti v zdavnaj zasutih tleh palače še razne stare kipe in druge dragocene antične predmete.
»Meridiano di Roma« je dne 27. julija posvetil celo stran stoletnici smrti ruskega pesnika Mihaila Jurjeviča Lermontova. Lep članek o avtorju »Demona« je spisal Giovanni Gandolfi, njegov italijanski prevajalec, ld je prispeval za »Meridiano di Roma« tudi prevode šestih Lermontovih pesmi.
Mihalj Babits. V Budimpešti je umrl madžarski pesnik in pisatelj MiMly Babits. Bil je eden izmed predstavite!jev sodobne madžarske književnosti. Usmerjen je bil v svet latinskih kultur, dober poznavalec in vnet prijatelj italijanske literature, iz katere je prevel med drugim Dantejevo »Divino Commedio«. Pripadal je tako imenovani čisti esteski cmeri. Njegovo poezijo označuje stremljenje po objektivnosti. V vseh svojih spisih razodeva duha globoke človečnosti in novega humanizma. Babits je bil velik kot pesnik in kot pisec romanov in esejev.
Bolgarsko gledališče v Skoplju. Sofijski listi poročajo o odredbi ministrskega predsednika in prosvetnega ministra Filova, da se v Skoplju ustanovi bolgarsko Narodno gledališče. Novo gledališče je takoj začelo pripravljati prvo sezono.
Glasbeno akademijo in igralsko šolo bodo z začetkom nove sezone otvorili v Sofiji,, ki je doslej pogrešala tak učni zavod. — Nova sezona v sofijskem Narodnem gledališču se bo začela z opero skladatelja Ata-nasova »Cvjeta«,
Vojne žrtve za vzajemno pomoč
Nažrt za dobavo 23tH po Zvezi Invalidov
Ljubljana, 7. avguste
Glasilo naših vernih invaitiderv je dalo v zadnja številka pobudo, da bi si žrtve -vojne kofikor mogoče medsebojno pomagate. Sredi polatja smo, prcnvi pisec, m vsakdo, ld opazuje dozorevanje po poljTh, vrtovih in njivah, mrislj na. zorno in na potrebna živite. Kmet ocenjuje že zdaj ptridelek in premišlja, ali bo zadostoval zanj in za družmo do prihodnje pomfaicfi, premfštj« pa tudi, aLi bo letina dovolj obilna, da bo mogoče kaj odprodaji. Na drugi starani pa so meščani, ki nimajo lastnega polja. Te tarejo skrbd, in kako si bodo nabav® na prtimer kiiompir, zolje, repo in fižol. Med nje spada tudi dobršen odstotek vojnah žrtev in prav za te bi se dala organizirati medsebojna pomoč. Vojni invalidi in ostale vojne žrtve so že neštetokrat dokazali, da znajo in tucfi hočejo pomagati svojim tovarišem. Zdaj se kaže nova priložnost, da svoje tovarištvo dejemsfco dokažejo
Med vrsto vojnih imaKdov in ostalih žrtev vojne je v Ljubljanski pokrajini dosti takih, ki imajo svoja polja, svoja posestva. Ta bo pridelali morda precej krompirja, lahko bi ga nekaj stotov odprodal Drugem« bo fižol prav dobro obrodil, pa ga bo imel kak stot na razpolaga Nekateri pridelajo mnogo zelja. Morda se kdc bavi z rejo kuncev affi ima mnogo kokoši. Najdejo se tidS taki, ki lahko odprodajo nekaj prekajenega
jajc in dragega. Nešteto je prkteOoov, ki jSh mnogi kmetije jeseni odprodajo. Podčrtati pa je treba mo tiste živila, ki sr*a-dajo v srofeocfao trgovina Kakor Združenje vojnih invalidov v Ljubljana vsako leto naroča premog brez prekupčevalca, bd se dalla izvesti tudi medsebojna pomoč glede preskrbe * Svftfi. Ce odpadejo prekupčevalci, prkfeAovfriec prav nič ne izgubi, pač pa pridobi potrošnik. Ker ni mogoče, da bi posamezni člani, niti drug za drugega ne vedo, stiapaili v medsebojne stike, bd Združenje vojnih ■fBrfpr v Ljobfjani prevzelo posredništvo. Na eni str&na bi zbiralo prijave članov z dežele, katere pridelke in koliko jrih imajo na razpolago ter bi jih takoj plačalo, na drugi strani pa bi prevzemalo naročite vojnih žrtev v mesta za razne poljske pridelke. Kolikor bi moglo zaždlene predmete dobiti z dežele, toliko bi skušallo ustreči željam potrošnika. Nabava bi bila olajšana tadS najsiromašnejšim, ker bi Združenje posredovalo m bi bilo v najnujnejših primerih omogočeno nsujsnomašnejšim txidh obročno odplačevanje. Da bo Združenje vedelo, afi je med (Slanst-vom na deželi voflja za izvedbo medsebojne pomoči, naj posamezni dlani, ki kitajo ali bodo imeli jeseni na razpolago kake pridelke, sporočijo to na naslov: Združenje vojnih invalidov v Ljubljani, Sentpetraka vojašnica.
v
Človek, M stopa po stopnicah v tretje terase nsvaadoi, ea ma linij da je T aflnž srednjeveški trdnjavi in povsem pozabi na sedanjost Ko pa stopi skozi visoki obokani vhod na prosto in obstane pod visokim zidom na zeleni trati, odkoder ne vidi drugega ko trdnjavo m šumeči gozd, se podzavestno zamisli v davne čase, bo so pri nas gospodarila Iliri. Ostri robovi obzidja še vedno uporno štrlijo proti nebu in kljubujejo vsem vremenskim neprilikam in zobu časa.
Grajske š&noe so res puwečem> urejeno. Stari, srednji in novi vek se živo izražajo in sd podajajo roko na njih. Ljubljančani ae prav radi povzpnejo na šanoe, kjer zmerom gospodari svež veter, m na obzidje davne, namišljene trdnjave, okrog katere so se vršile odločilne borbe za naše kraje. Posebno ob nedeljah in praznikih mrgoli i meščanov na tej najvišji točka bele Ljubljane.
«H
TUDI PRI NAS... Mihec: »Očka, gospod učitelj nam je pravil, da žive v Afriki narodi, kjer spoznajo možje svoje žene šele po poroki*
Oče: »Ne samo v Afriki, dragec, ne aamo v Afriki*
Sadjar v avgustu
Zatiranje sadnih Škodljivcev je tod! v avgustu nujno potrebna Posebno pazljivost zaslužijo listne ušice, hruškov in jabolčni zavijač, ose ln sršeni, ld že zelo radi napadajo sadne plodove, jablanova plesen in razne listne bolezni.
V avgustu se da odpadlo črvlvo sadje že uporabiti. Odpadlo sadje se obreže in razreže na krhlje. Kar je bolnega hi črvi-vega, naj se izreže in potem uniči, da se črvivost ne razširja, krhlji pa naj se razloženi na deščice ali čist papir suše na soncu. Sonce, doda potrebno sladkobo ln krhlji se dado kaj dobro uporabiti kakor drugo v jeseni sušeno sadje. Da se hitreje suše, jih režemo na tanjše lističe. Suho sadje spraviš na suhem prostoru.
Gnilo sadje je treba skrbno pobirati, tudi na drevesu obirati in ga zakopati. Gniloba se hitro razširja tudi na zdravo sadje, zato je treba vse gnilo in nagnito sadje takoj odstraniti.
Letošnja sadna letina ne bo ravno posebno dobra, vendar so ponekod sadna drevesa zelo polna lepega sadja. Polno drevje je treba takoj podpreti, da se veje zaradi teže ne polomijo. Pregledati je treba tudi skrivališča in pasti na sadnih drevesih in paziti na zavijače, ki delajo sadje črvivo. žvepljanje naj se opravlja samo v lepem, sončnem in mirnem vremenu.
Radijski spored
Petek & avgusta 1914-X3X.
7.30: poročilo v slovenščini, 7.45: pestra glasba — v odmoru napoved časa, 8.15: poročilo v italijanščini, 12.30: poročilo v slovenščini, 12.45: operetna glasba, 13, napoved časa — poročilo v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: italijanske vojaške himne in pesmi — orkester in zbor pod vodstvom mojstra Arlandija. 14: poročila v italijanščini, 14.15: orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizza, 14.45: poročilo v slovenščini, 17.15: moderna glasba — Mali Adamičev orkester ter duet Jožek in Ježek, 19: tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: simfonična glasba, napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: slovensko predavanje, 20.30: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sija-n-ca ob sodelovanju mezzosopran i stke Mile Kogejeve in tenorista Ivana Francla, v odmoru slovensko predavanje, 22: godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna, 22.20: orkester na pihala, pod vodstvom mojstra Storacia, 22.45: poročilo v slovenščini.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Pri nabiralcih malin v kočevskih gozdovih
Maline so letos izredno dobro obrodile
DoL Toplice, 7. avgusta.
Prišla je spet doba malin. Po Dolenjskem, posebno po kočevskih gozdovih, so letos maline zelo obrodile in so Izredno lepe. Ze dolgo časa ne pomnimo tako lepega, zdravega, debelega, sočnatega sadu, kakor letos. Le splošne svetovne razmere so vzrok, da letos ni za maline tolikšnega povpraševanja, kakor zadnja leta, ko se je tudi za maline razvila pravcata trgovska konkurenca. Toda zadnje dni je zanimanje spet znatno večje in že so nabiralci malin na delu. Maline se plačujejo letos na zbirališču po 2 liri kilogram. Nabiralci
U seveda radi tashižjh več, vendar ao slednjič pristali na to ceno.
Nakupovalnih zbirališč je več, in to po vaseh blizu gozdov. Da bi tudi letos kakor so druga leta nabiralci ostali po več dni v gozdu, ne gre, ker ljudi v gozdu ni lahko oskrbovati. Zato nabiralci odhajajo zjutraj v gozd in se zvečer vračajo k zbirališču v vasi. Nabiralci bodo vendarle za maline dobili lepe vsote, ker so maline lepe in jih je 1 kg lahko hitro nabrati. Maline v oddaljenih gozdih bodo ostale najbrže ne-obrane, kajti domače potrebe bodo krite z bliže nabranimi malinami.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor Išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova aH sa Slfro L. L—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve ln dopisovanja ae računa vsaka beseda po L. L—, taksa L. —.60, za dajanje naslova aH za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova aH aa šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek je L. 30.—.
%
iliTl [1] tj
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslov« aH aa Cifro £ 2«—,
Po Dolenjskem mlatijo pšenico
Na številnih kmetijah so že upeljane mlatilnice
Novo mesto, dne 7. avg.
Pšenica je po Dolenjskem že požeta. žetev je večkrat motil dež, vendar je sonce zadnje dni pšenico dobro osušflo tn že se je pričela mlatev. Ker tudi dolenjski kmet s časom napreduje, se le redkokje še sliši »pik-pok«; namesto mlatičev opravljajo delo mlatilnice. Odkar je tudi Dolenjska deležna dobrote električne napeljave, je vedno več gospodarjev, ki so sl že omislili mlatilnice na električni pogon. Pri takih je mlačev hitro opravljena in je potrebnih malo delovnih moči.
Tudi vsa ajda je že v zemlji ln je tudi že skalila. Pričela se je žetev ovsa, ki je letos dobro obrodil in lepo dozoreL Oves služi največ za krmo živini, vendar ga
revnejši sloji v potrebi me!Jejo z drugim žitom vred za zmesnl kruh. In tako bo tud? letos služil oves v znatni količini za ljudsko prehrana
Proso tudi precej lepo kaže, koruza se je v nekaj toplih dneh lepo popravila in že visoko zrasla. Vendar so ponekod na koruznih njivah večji prazni lazi, kjer seme ni skalilo aH pa je bilo od živali v zemlji požrto. Nekateri kmetje so prazne prostore zasejali s činkvantinam, M je nadomestil prvo setev, drugI pa so posadili kaj drugega, v zadnjem času repo. Vsakdo
pač gleda, da v sedanjih razmerah vso __
zemljo dobro uporabi in se kar največ pre- J Beseda L —jo. taksa —.60. skrbi za zimske mesece.
Gradbeni inženjer
zgradbo cest dobi mesto. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Govorim in pišem italijansko«. 13960-1
Strojepisca
I s perfektnim znanjem slovenskega in italijanskega jezika, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strojepisec«.	13943-1
Dobrega »konjarja«
potrebujem. — Vpraša se: Mivka 16, Trnovo. 13981-1
Kuharica ali kuhar
dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«.	13967-1
Službe išče
dajanje naslova lifro t
tO
Na urejenih grajskih šancah
Stari, srednji in novi vek si tam gori segajo v roko
Ljubljana, 7. avguste
Na grajskih šancah so bila dete pred kratkim končana. Na najvišjem mestu šanc so postavljene udobne klopi med belo posuto cesto in zeleno trava Okrog in okrog vodi široka pot. Po (lepih kamenitih stopnicah je omogočen dostop na nižjo teraso, ka v širšem toku obkroža tako zvano »kupolo* namišljene trdnjave. Ob strmem zelenem pobočju so prav tako udobne in trpežne klopi. Na šentjakobski strani stoji stoletno košato drevo, ki so ga upoštevali pri regulaciji in krasi vso okolico. Okrog debelega debla in korenin so zgradili potic nožen zid, da ga ne bi zasipate zemlja strmega pobočja v deževnem vremenu.
Na tretji, najnižji terasi pa je bil urejen najbolj zanimiv in najtlepdi deL Popolnoma prenovljene so bi,le razvaline starega obzidja. Ta zid se je namreč ohranili še iz najstarejše dobe. Na zdaj odkritem in povsem zavarovanem delu je viden tako imenovani kiklopski zid izza časa Ilirov. Slednji so se na njeun večkrat uspešno branili pred navalom sovražnikov. Jasno se ločijo tudi pas rimskega zidu in nadaljnje dobe do francoskih časov, ko so se biili na teh okopih zadnjikrat boji za Ljubljano iin vso našo pokrajino. Kakih deset in ponekod tudi več metrov se zdaj strmo dvigajo zidine pod nebo. Človeku
se kar zavrti v glavi, ko pogleda z vrha v globino. Z druge terase je urejen dostop na vrh obzidja, ki ima svojevrstno ograjo iz kaimenitih stebrov, povezanih med sebc-j z železnimi drogovi Slog nove ograje je ponekod podoben srednjeveškim obzidnim strelnim linam. Pod namišljeno trdnjavo je speljana pot druge in tretje terase. Na naaproftraem kancu vodlijo z obzidja na podoben način ko zgoraj ograjene stopnice na drugo teraso. Čelna stran obzidja je obrnjena delno proti košatemu gozdu visokih, vitkih smrek, ki šumijo pod njim, delno pa proti Krimu. To je prvovrstna razgledna točka na zgornji tek Ljubljanice, Barje, Krim, do Rožnika in na Ljubljano na tej strani.
Z druge terase vodijo široke in položne kamenite stopnice na tretjo teraso in niže skozi visok obokan prehod proti gozdu. Stopnice se končujejo v polkrogu pred vhodom v dozdevno trdnjavo. Na desni strani sta zgrajena v debelo zidov je dva balkona z umetniško izdelano ograjo iz vezanega kamna. Zunanji del kiklopskega zidovja je v veliki meri ohranil svoje nekdanje lice. Jasno se vidi njegova groba izdelava iz debelega kamenja Vse razpoke in špranje so pri obnovi mojstrsko zalili z malto in betonom. Vsa dela so bila speljana tako, da napravi staro zi-
Risar-tehnik
prevzamem na dom vse tehniške risbe v risanje, kopiranje, povečavanje in slič-no. Dipl. tehnik Branko KOMAC, Cesta 29. oktobra 2/II.	13994-2
Opremljeno sobo
separirano, v bližini centra, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inženjer«.
13995-2
Zaslužek
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za Šifro L 2.—.
Trgovsko koncesijo
2a Ljubljano iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 13975-3
Prodam
Beseda i —.60, taksa —.60, z« dajanje naslov« tli za lifro b
Pisalni stroj
v kovčegu, še popolnoma nov, najnovejši model, po ugodni ceni takoj prodam. N. Gerovac, Kolodvorska 8, dvorišče.	13949-6
Perzijsko preprogo
originalno staro, 4X1.30 m, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora šiška.	13983-6
Preprogo ,Agerman'
rjavkasto, zelo dobro, 4X 3 m, prodam. Mestni trg 19 I. nidstr. 11—12, 15—16.
13966-6
Cercasi
rapprcscntante
ramo confezioni uomo, don-na, per zona Lubiana. — Scrivere:
Rabimo
zastopnika
za moško in žensko konfekcijo na področju Ljubljane in okolice. — Ponudbe na:
Cassetta 1655 D. Unione Pubblicitd Italiana — Pirenze.
D'imminente pubbScazione
la nuova edizione riveduta ed aggiornata del
DIZIONARIO SLOVENO-ITALIA.NO e ITALIANO-SLOVENO
di G. A d r o v i c.
V KRATKEM IZIDE
nanovo pregledana in izboljšana izdaja Androvičevega
SLOVENSKO-ITALIJANSKEGA in ITALIJANSKO - SLOVENSKEGA SLOVARJA
Edizione:	Izdaja:
Antonlo Vallardi - Milano
Zračnice in plašče za kolesa
večjo količino, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerne cene«.
13976-6
Kolo
dobro ohranjeno, prodam za Lir 235. Rožna dolina C. IX/25.	13974-6
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tO ca
lifro C
Otroški voziček
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«.	13969-7
Jtehištpp
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Poceni prodam
rabljeno opremljeno spalnico, kuhinjske oprave, pred-sobno garnituro, mize, stole, ogledala, športne vozičke, star šivalni stroj in drugo. — Nova trgovina »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 13987-12
Avto, moto
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli za lifro I ~
Fiat Topolmo
dobro ohranjen, prodam. Semrajc Janko, gostilna Sv. Križ, Ljubljana. 13989-10 I na,
Enosob. stanovanje
za 2 osebi iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enosobno 10«. 13982-21a
Sobo odda
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova tli ta lifro L 2—.
Prazno veliko sobo
strogo separirano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13980-23
Solnčno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam. Glinška 13.	13977-23
Prazno sobo
s souporabo kopalnice, oddam v novi vili, Marmon-tova 45.	13993-23
Sobe išče
Beseda £ —.60, taksa —.60. za dajanje naslova aH za lifro L 2.—.
Sobico
blizu kopališča Ilirije Hčem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsotna«.	13963-23a
Malo sobico
išče priletna ženska, gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čistost«.	13973-23a
Lokali
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli ta lifro i 2.—.
Krasen lokal
v strogem centru, na naj-prometnejši točki, oddam. Informacije v realitetni pisarni, Miklošičeva c. 34. Tel. 20-34.	13979-19
Pridelki
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za lifro L
Inkarnat deteljo
in repno seme
dobite pri
SEVER & Komp., Ljublja-
buncafe elettriche d! tatu -i tipi e perqualsia8i appticazione, prodottB nei grendiosi stabili meati di Alpignano (Torino!, doiati di macchinario modemiBsimo e di laboraton sperimontah perfetti. Richkden Hsttni
rHlLIPS S.A.L
MILANO - VIA S UAHT180. 20
HfUPS
Vsakovrstne elektriCne žarnice, la različne uporabe, proizvod znanih, velikih tvornic v Alpignano (Torino).
opremtjenih z najmodernejšimi stroji la * dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji. ZaMsoMt« carik pn .
rHIllPS S. A. I.
KLANO - VIA S MARTINO. 20
Beseda L — .60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za lifro L 2.—.
Interprete giurato
della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski jezik dr. Mikuletič Fortu-nat, Kralja Petra trg 9 — tel. 34-32.	36-31
KapHn
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L Z.—.
'	Delnice
Trboveljske premogokopne družbe kupimo.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka ul. 1:2.
13986-16
Gosposvetska cesta 5.
13950-33
Udeležbo
s kapitalom Lir 150.000.— iščem pri dobro vpeljanem podjetju v Ljubljani. — Informacije daje:
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka ul. 12.
13984-16
Vojno škodo
in druge vrednostne papirje kupujemo
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka ul. 12.
13985-16
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za lifro L 2.—.
Damsko in
moško kolo
prvovrstno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
13978-11
Stanovala-
beseda L —.60, taksa —.60, a dajanje naslova tU ca lifro l 2.—»
Mirna stranka
3 oseb išče dvo- do trisobno stanovanje s pritiklinami za november ali preje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prednost Mirje«.
13992-21 a
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
FRANC FL0RJAMČIŠ
mehaniški mojster in sodni cenilec
dne 6. t. m. po dolgotrajnem trpljenju v 60. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Na zadnji poti ga spremimo v petek, dne 7. t. m. ob 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Jakoba — k sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 13. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, dne 7. avgusta 1941.
FRANJA roj. IGLIČ, žena — LOJZE, F ANI por. ZUPANČIČ, ' CIRIL, MARICA, FRANCI, otroci ter ostalo sorodstvo

J. liste ven
24
SKRStfgfOSTNA KRČMA
Zahvalil se mi je, kakor da sem mu poklonila premoženje. Nato je dodal:
»In zdaj, Ana, stopiva venkaj «
Vse to se mi je zdelo od sile čudno, toda ubogala sem. Na hodniku sem dvignila oči k njemu.
»Zato, ker vas imam blazno rad,« je tiho dejaL »Zato sem tolikanj v skrbeh za vas... ker vas neskončno ljubim, Ana.«
Kolena so se mi zašibila, in roka mi je vidno trepetala, ko me je prijel zanjo. Njegovo tenkočutje, da mi ni hotel priznati ljubezni v svoji lastni sobi, me je navdajalo s hvaležno nežnostjo. Prišlo mi je na misel, kaj bi neki storila, če bi me hotel poljubiti.
Tedaj pa je storil nekaj čudnega, staro verskega, kar se mi ni bilo še nikoli zgodilo in česar ne bi bila od njega nikoli pričakovala. Ponesel je moje prste k ustnicam in jih nekaj trenutkov podržal v tej legi.
To je bilo vse. Obrnila sem se in stekla po hodniku, vsa drhteča od sreče; njegov poljub na roki me je grel kakor vroč pečat.
XIV.
GOSPA BODEYEVA.
Nikoli ne bom pozabila, kako sem ae tisto jutro vozila v Ashland. Pomlad je bila vzbuhnila kar čez noč; saj veste, kako je človeku, če stopi zjutraj
iz hiše pa vidi, da je listje na drevju že veliko in zrak gorak, in sam ne ve, zakaj mora venomer misliti na plavalne kostume in bele obleke. Vonjave in barve junija so že plavale nad reko, čeprav smo bili komaj v zadnjem tednu maja. Kakor vsak ve, je težko najti lepšo cesto od one, ki teče po pensil-vanskem bregu Delawara med reko in gozdnato širjavo. Cesta je zamudna, kajti ovinki napotujejo brzi vožnji, in razgled te zadrži malone ob slehernem obratu koles. Razen tega mi pa tudi duševno stanje ni dalo hiteti. Od svojega razgovora z Ra-geom Claveringom sem bila še vsa zmedena. Katero dekle ne bi bilo, če bi ji nekaj minut poprej najlepši mož na svetu rekel, da jo neskončno ljubi?
Seveda, po malem se je jela oglašati tudi zdrava pamet. Kaj sem prav za prav vedela o Rageu Cla-veringu? Trdil je, da je umetnik. Ali je bil res? Vse, kar je zadevalo njegovo osebnost, se je izgubljalo v gosti megli. Pojavil se je bil iz noči s samokresom v žepu in z dvema kovčegoma v rokah, in v teh dveh kovčegih sta se bila našla dva načrta naše gostilne, še en samokres in pendrek. Nato je bilo izginilo dva tisoč dolarjev v okoliščinah, ki so kazale bolj nanj kot na kogar si bodi drugega. V vsem njegovem govorjenju in vedenju je bilo marsikaj zagonetno. Izmotaval se je le s tem, da mi je brenkal o ljubezni ter se mi dobrikal nad vsako mero. Tu se je oglašala zdrava pamet in me opominjala, da je bilo od začetka sveta že na milijarde deklet tako speljanih na led.
»Nu prav,« sem rekla sama pri sebi, »od tega, da ti je kdo simpatičen, pa do tega. da ga vzameš
za moža, je še dolga pot, in soli v glavi imam dovolj, da se ne bom dala potegniti za nos«.
Za zdaj si je bilo kar lepo zamišljati občutek moči in varnosti, ki bi me navdajal, če bi me njegova silna roka držala okrog pasu, in se spominjati zadnjega pogleda na Ragea, ko je tisto jutro s stojalom in čopiči odhajal slikat pod milo nebo. Tako sem se pripeljala v Ashland, ne da bi vedela, kdaj, in pustila voz pred Johnsonovo pisarno.
Ta vožnja v Ashland mi ni samo omogočila razgovora s človekom, ki sem si od njegovih nasvetov obetala korist, ampak je imela tudi namen, prikriti tatvino Oliverjevima, Bucku in služkinjam, kajti vsi so si morali misliti, da nesem denar v banko.
Toda Johnson mi ni bil niti v najmanjšo pomoč. Eolj poraznega svetovalca, kot je bil ta malo-mestni opravnik, ne bi bila mogla najti. Na prvi mah sem spoznala v njem popolnega praznoglavca. Kar oči je izbuljil, ko sem mu povedala, da smo našli v hiši denar, in ko je slišal o tatvini, je zastokal, kakor da mu gre škoda osebno do živega. O ashlandske policije je bilo nemogoče pričakovati, da bi razbistrila le količkaj zamotan slučaj. Ko sem imenovala Claveringa, je Johnson dejal, da se je seznanil z njim v gostilni. Virginec je bil pokazal zanimanje za stare hiše iz naselniške dobe, in Johnson je priznal, da mu je bil dal dva ali tri načrte gostilne. Kar se pa tiče gospoda Gilla, ne, tega ni nikoli poznal, sicer pa tudi ni razumel, v čem bi nam mogel biti slepi siromak nevaren.
Z drugimi besedami, Johnson se je pokazal toliko koristnega kakor vsak dojenček. Ko sem se pogovorila z njim o zgraditvi nove verande, sera razočarana in nejevoljna odšla. Očitno je bilo, da bova morali z materjo sami gledati, kako se rešiva svojih križev in težav.
Potem sem zajtrkovala na trgu in šla opravit nekaj reči za mater. Šele okrog štirih sem spet zagledala našo gostilno, ki se je v senci svojih starih brestov pokazala izza cestnega ovinka, bolj samotna in zasanjana ko kdaj.
Nikogar ni bilo videti, ko sem prišla domov. Samo Gill in njegova psica sta na trati opravljala svojo vsakdanje dolžnost in plašila goste. Zapeljala sem avto v nekakšno lopo za hišo, ki nam. je nadomestovala garažo, in krenila proti kuhinjskim vratom, z namenom, pregovoriti mater, da prepove postavljanje stolov na trato in s tem enkrat za vselej reši to vprašanje. Komaj pa sem storila nekaj korakov, me je prikoval pogled na gručo oseb, ki so bile zbrane okrog starega vodnjaka, kakih petdeset metrov od mene. Bile so naše tri služkinje in gospa Bodeyeva, Gervaisova oskrbnica, vse štiri tako zatopljene v svoje čenčanje, da me vobče niso opazile.
Črna in mršava kakor strašilo, je gospa Bodeye-v; šušljala našim ženščinam svoje skrivnostne besede, in dasi nisem mogla razločiti, kaj govori, sem vendar uganila po izrazu poslušalk. Bodeyevka je tudi to pot obravnavala svoj najljubši predmet: gostilno in skrivnost, ki jo je obdajala.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.