Največji slovenski dnevnik t Združenih driarah | Velja za Tse leto . . . $6.00 S Za pol lete ..... $3.00 i Za New York celo leto . $7.00 i Za inozemstvo celo leto $7.00 "T NARODA * f e. list slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Sbranu Daily in ^^ United SCA&cs* bsoed every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 25. — STEV. 25. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 30, 1935. — SREDA, 30. JANUARJA 1935 VOLUME XLIH. — LETNIK XI.TTT. PROTI PRIKLJUČITVI K SVETOVNEMU RAZSODIŠČI OPOZICIJI SE JE PRIDRUŽILO 20 DEMOKRATOV; ZA PREDLOG JE BILO 52, PROTI PA 36 GLASOV Senator Robinson pravi, da je Rev. Coughlin s svojim govorom preprečil sprejem predloge. — Debata je trajala skoro tri tedne. — Koncesija, ki jo je dala vlada v zadnji uri,* ni imela zaželjenega učinka.—Velik poraz za predsednika Roosevelta. MacDonald izpostavljen ostrim napadom UPOR PROTI HUEY L0NG0VI DIKTATURI WASHINGTON, D. C., 29. januarja. — Senat je danes zavrnil resolucijo, naj se Združene države pridružijo svetovnemu razsodišču. Za priključitev je glasovalo dvainpetdeset, proti priključitvi pa šestintrideset senatorjev. Predlog ni torej dobil potrebne dvetretinske večine. Izid glasovanja, ki se je vršilo po tri tedne trajajoči debati, je presenetil tako prijatelje kot nasprot nike svetovnega razsodišča. Vlada je dala v zadnji uri nasprotnikom važnD koncesijo, toda brez uspeha. Demokratski voditelj senator Robinson iz Arkansas je namreč rekel, da Združene države ne bodo predložile svetovnemu razsodišču nobenega spora s kako drugo državo, ne da bi se prej skušale > njo pobotati. Ta predlog je bil odobren, toda na poznejše glasovanje ni imel nobenega vpliva. — To je past, v katero nas skušajo ujeti, — je jekel senator Johnson iz Calif orni je. Jaz sem proti priključitvi, pa naj ponudi vlada še take pridržke. Pri glasovanju je bilo na vladni strani 43 demokratov in 9 republikancev; v opoziciji je bilo 20 demokratov, 1 4 republikancev, wisconsinski progre-sivec LaFollette in laborit Shipstead iz Minnesote Po glasovanju je senator Robinson priznal, dn bo vprašanje pristopa Amerike k svetovnemu raz sodišču stopilo za nekaj časa v ozadje. Demokratski voditelj v senatu pravi, da je bil predlog zato poražen, ker so izvedle izvenparla-mentarne sile v zadnji uri močan pritisk na nekatere senatorje. Posebno katoliški duhovnik Charles Coughlin je s svojimi govori, ki jih je imel po radio, močno vplival na senatorje iz srednjezapadnih držav. Coughlin je navajal silno drzne argumente. Po njegovem : adnjem govoru so dobili senatorji štirideset tiso : brzojavk iz vseh delov dežele. V brzojavkah so jih rotili volivci, naj glasujejo proti predlogu. V kongresu in v ameriški javnosti je bilo že dva najst let na dnevnem redu vprašanje priključitvi Združenih držav svetovnemu razsodišču. Zdaj j^ menda stvar enkrat za vselej rešena. Izid glasovanja so poslušalci na galerijah pozdravili z burnim ploskanjem. Istotako navdušeno je bil pozdravljen tudi medklic senatorja Huey Longa iz Louisiane, ki je sicer demokrat, pa se ne strinja s ? politiko predsednika Roosevelta. — Ko je Robinson omenil ** ščuvaj oče govore pj> ic dio", je vzkliknil Long: — Ali morda mislite s tem svoj včerajšnji govor? Senator Schall iz Minnesote je pripomnil, da tu tudi Mrs. Roosevelt govorila po radio in se zavzemala za priključitev Amerike k svetovnemu razso- 1 • v v discu. — Mogoče misli Robinson govor predsednikov ; žene? — je rekel Schall. Robinson si je nato privoščil Rev. Coughlina :*. besedami: — — Rev. Coughlin zatrjuje, da so ljudje, ki se za vzemajo za svetovno razsodišče, plutokrati in mednarodni bankirji. To zveni kot da bi govoril senator iz Louisiane. V resnici se pa z našim predlogom strinjajo tdke organizacije kot je National Grange, skoro vse odvetniške zbornice dežele, cerkvene organizacije, meščanska društva, ženski klubi in Ame- Petrolejska družba j e snova'a njegov umor. Državna milica strahu je Longove nasprotnike. HAUPTMANN PRIZNAVA LAZI Wilentz je bil proti Bruno Hauptmannu neizprosen. — "Nehajte to!" — je zaklical ob-toženic. Baton Rouge, La., 29. jan. Medtem ko je senator Huev P. Long ponovil svojo trditev, da je Standard Oil Company snovala proti njemu morilno zaroto, skušajo nasprotniki Lon-gove diktature za svojo stvar pridobiti novih pristašev. Državna milica obvladuje napeti položaj v Baton Rouge. Ernest Bourgeois, voditelj Square Deal Association, ki skuša zlomiti Longovo moč v državi, se še vedno skriva. Njegova žena pa zatrjuje, da ve za njegovo sedanje bivališče. Bourgeois je izginil, ko se je njegova revolueijoiiarna "armada" podala državni milici. Sedaj pa Bourgeois poskuša povečati vrsto svojih pristašev. Long, ki se je v soboto vrnil v Washington, jc v senatski zbornici ponovil svojo obdol-žitev proti Standard Oil Company. Long trdi, da je zastopnik petrolejske družbe Fred C. O'Rourke objavil izjavo, v kateri mu je grozil s smrtjo. V Baton Rouge se okoli vladne palače nahaja 7 stotnij državne milice. Mesto je pod poveljstvom poročnika L. C. Cave-ja postavilo svoj glavni stan vojaške policije. Long je rekel senatorjem, da ga hoče Standard Oil Company odstraniti, ker jo je obdolžil, da je kriva vojne med 'Paragvajem in Bolivijo. OTVORITEV SOVJETSKEGA KONGRESA Stalinova zunanja politika bo odobrena. — Rusija je mlad velikan, ki se more braniti. Moskva, Rusija, 29. jan. — Predsednik Mihael Kalinin je otvoril sedmo zasedanje sovjetskega kongresa. Na podlagi razpoloženja med delegati je mogoče sklepati, da bo kongres odobril Stalinovo zunanjo politiko, ki je Rusiji dala 10 let miru. Predsednik ljudskih komi- KOMUNISTI OPUSTOŠIU KITAJSKO Flemington, D. C., 29. jan. Bruno Richard Hauptmann je imel v ponedeljek hud dan. Generalni pravdnik David T. Wilentz je bil proti njemu neizprosen; neprestano skozi pet ur ^a. je bombardiral z vprašanji in mnogokrat ga je prisilil, da je moral priznati, da je pri prvem zaslišanju po aretaciji v Bronxu lagal. Hauptmann je včasih izgledal, kot sarjev Vjačeslav M. Molotov pes, ki je bil zaloten, ko je raz- je sovjetsko unijo Islika kot trgal ovco. Najbolj pa se je razburil Hauptmann. ko ga je Wilentz obdeloval z besedami: "Vi ne bi povedali, pa če bi vas kdo ubil. Mislite, da ste velik.mož? Zanašate se na svojo trdno voljo, kaj ne? Mislite, da vas bo vaša trdna volja in vaša velika pamet izvlekla iz tega blata?" "Nehajte s tem! Nehajte s tem!" je zaklical Hauptmann. Šerif Hovev P. Low, ki stoji vedno poleg Hauptmanna je stopil naprej, da bi Hauptmanna prijel, ako bi bilo treba. Wilentz se je nekoliko nagnil nazaj, nato pa zakričal, da je bilo mogoče njegov glas slišati izven dvorane: "Laž Laž! Laž!" "Tu vi ste meni lagali", odvrne jezno Hauptmann. "Kje?" vpraša Wilentz. "Ravno tukaj v tej dvorani", ga zavrne Hauptmann. Hauptmann je najbolj jezil Wilentza s svojimi odgovori, kokor: "Se ne spominjam... Ne morem reči, "da", ne " ne". In pri teh odgovorih se je še pogosto zaničeval n o smejal. PRIZNALA UMOR SVOJEGA ___M 0ŽA 73 let stara vdova je priznala umor svojega moža. — Strup je pro- , , i>i ,. dajala tudi drugim. mladega velikana, ki more pri- & čakovati napada z vzhoda in zahoda, ki pa je kot vesel mlad I . Budimpešta, Madžarska, 29. velikan postal dovolj močan, .januarja. — V Debreczinu se Ningtu, Kitajska, 29. jan. — Skupina mednarodnih časni-ških poročevalcev je obiskala pokrajino, katero je general Čang Kaj-šek iztrgal iz rok komunistov, ki so skozi 7 let skušali ustanoviti v osrednji Kitajski sovjetsko republiko. Pokrajina jasno kaže posledice komunističnega gospod-stva: požgane vasi, porušeni templji, zapuščene kmetije. Doma so ostali stari možje in žene. Mladeniči so pred komunisti zbežali in se sedaj počasi vračajo. Slavni Konfucijev tempel so komunisti rabili za .usmrčenje svojih nasprotnikov. Zidovje kaže brez števila lukenj, katere NOV INSULLOV PROCES Chicago, HI., 29. januarja. — Proti Samuelu Insullu se bo pričela nova sodnijska obravnava 19. februarja zaradi poneverbe $66,000 pri Middle West Utilities Company. Ko je to sodnik Cornelius J. Harrington oznanil, se Insull ni zmenil za sodnijsko postopanje ter je mirno govoril s svojimi odvetniki. so napravile krogle iz pušk. Na nekem pokopališču leže raztresene glave in kosti ljudi, katere so komunisti postrelili. riska Delavska Federacija. Detroitski duhovnik skuša vzbuditi videz, da so tudi veterani proti našemu predlogu. V resnici je pa leta 1929 Amerišk i Legija sprejela resolucijo, v kateri priporoča pridružitev k svet6vnemu razsodišču. Na te besede je demokrat Russell iz Georgije pri da se brani. Med drugim je rekel Molotov: "Zgradili smo utrdbe na vzhodu in zahodu. So pa samo za obrambo, ker jih ne moremo premakniti v kako drugo deželo Na pravili smo tudi velikanski napredek v gradnji tankov, aeroplanov, submari-nov itd. Moč rdeče armade neprestano raste. Proračun za obrambo je zelo narastel. To je bilo storjeno na priporočilo Stalina in upam, da bosta o-dobrili delovanje stranke in vlade". Kongres je odobril z glasnim vzklikom. Kongres zboruje v nekdanji prestolni dvorani v Kremlju, ki pa je sedaj priprosta. Na vorniškem odru, kjer je nekdaj stal carski prestol, so sedeli Stalin, Litvinov in drugi sovjetski voditelji. Molotov je pred delegati razvil celo politiko lanskega leta. Omenil je tu, kako ^e Stalinova vlada nastopila proti teroristom. Ni tudi pozabil o-meniti delovanja "tujega konzula", kateremu je morala sovjetska vlada pokazati vrata. Molotov je tudi primerjal industrijsko produkcijo v kapitalističnih državah z rusko produkcijo. Rekel je, da je produkcija v Združenih državah samo 33 odstotkov produkcije leta 1929, medtem ko je ruska v primeri z letom 1929 narastla za 139 odstotkov. Dalje je rekel Molotov, da je Rusija pridelek zlata v zadnjih štirih letih šestkrat povečala, dolgovi pa so bili znižani za tri četrtine. Otvoritvene seje kongresa so se udeležili inozemski diplomatski zastopniki, med njimi tudi ameriški poslanikov namestnikov John C. Wiley. BIVŠI TOVARIŠ MU JE OČITAL PODLOST IN UMAZAN0ST LONDON, Anglija, 29. januarja. — Angleška častitljiva poslanska zbornica je bila priča najsilo-vitejšega napada na kakega ministra v zgodovini angleškega parlamentarizma, ko je prišlo do razprave o državni pomoči brezposelnim. Poslanec neodvisne delavske stranke George Buchanan, ki je bil nekdaj dober prijatelj ministrskega predsednika Ramsey MacDonakla, dokler je bil še socijalist, je zaradi nezadostne državne podpore o- • stro obsojal MacDonalda. Ministrskega predsednika ni bilo v zbornici, ko je Buchanan govoril: "Ničesar ne borem reči proti delavskemu ministru, ker je sin Lorda Derbyja in je bil rojen v drugih okoliščinah. Toda ministrski predsednik je zrastel do moči na penijih revnega naroda. Navadno se je boril za brezposelne, sedaj pa, ko si je nabral bogastva in moči, nima poguma, da bi bil v tej zbornici, kadar razpravljamo o človeških zadevah. Kje so njegovi tovariši to-riji ? Tudi njim se ne zdi vredno biti tukaj, toda, če bi debatirali o orožju, bi bila zbornica polna. "Ministrski predsednik je baliač In še slabši kot to. Je svinja. Je podel, umazan pes, katerega bi bilo treba pretep-sti z bičem in ga vreči iz javnega življenja. "Ministrski predsednik je načelnik vlade, ki dela take stvari mojemu narodu. Ve, kaj dela vlada, toda je prebojaz-Ijiv, da bi prišel tu-sem. Toda enkrat bo dobil, kar zasluži. Mogoče se bo sedaj izmuznil in morebiti bo kmalu umrl, toda konečno ga bodo po pravici preklinjali milijoni dostojnih in poštenih duš, ki v nočeh te zime trpe, da nikdo ne more popisati". V zbornici, ki je bila skoro prazna, ni bilo niti protestov, niti odobravanja. Med popoldansko sejo je prišlo na galerijo nekaj komunističnih žena, ki so kričale: "Ta vlada je fašistična in ravno tako slaba kot nemška ali italijanska". Policija jih je nato vrgla na ulico. je pričela sodnijska obravnava proti sedmim ženam in šestim možem, ki so obdolženi, da so zastrupili 16 svojih sorod nikov in celo otroke, sestre in matere. Ta slučaj je sličen slučaju iz leta 1931. Središče celega procesa je 73 let stara Julijami Nagv iz SzoLnoka. Obdolžena je, da je z mušjega papirja dobila arze-nik in ko je ž njim zastrupila nekaj ljudi svoje družine, je strup tudi prodajala. Na sebi ima črno bleko in črno ruto na glavi ter neprestano premika ustnice v molitvi, da je bolj podobna predsednici kake cerkvene bratovščine kot pa zlo-Činki. Kot pravi obztožnica, je Ju-lijana Nagv zastrupila ženo svojega gospodarja, ko pa se je pozneje ž njim poročila, je zastrupila še njega, njegovega brata in svojo pastorko. Do tega zločina je njo in druge so-obtožence zapeljala želja po pridobitvi več akrov zemlje. Njena sorodnica, Valentina Nagv, 3e izpovedala: "Priznam, da sem zastrupila svojega moža, ki je bil bolan, s strupom, ki mi ga je dala Juli-jana Nagy". Pri teh besedah je glavna obtoženka skočila na noge in zakričala: "Ti zver! Ali me hočeš videti viseti!" S stisnjenimi pestmi je skočila proti priči, toda pazniki so jo potisnili na stol. HELENA SE BO POBOTALA Rim, Italija, 28. januarja. — Bivša romunska kraljica Helena se bo najbrže pobotala s ... . 1.1 .. * ... i i kraljem Karolom in se bo vr- pomnil, da se je zadnja konvencija Legije izreki'* | nila na Romuilsko kot kralji- proti razsodišču. ca. RESNO SVARILO JAPONSKI Tokio, Japonska, 29. jan. — Japbnski mornariški minister admiral Mineo Osumi je opozoril parlament, da bo morala Japonska ne glede na velike izdatke graditi bojne ladje, »ko neka "gotova sila" prične graditi svoje ladje. "V slučaju", je rekel Osumi, "da prične neka gotova sila graditi bojne ladje, mora biti japonski narod pripravljen, da prinese svoje osebne žrtve, da bo imela Japonska slično mornarico". ZA KAZEN MORA HODITI Alexandria, Ind, 28. jan. — 16 let stari Edward Foster je bil obsojen, ker je okradel neko trgovino, na 60 dni zapora, ali pa mora skozi 60 dni vsak dan prehoditi 12 milj dolgo pot iz Alexandrije v Anderson in nazaj.. Foster si je izbral za kazen hojo, na kateri pa mora nositi s seboj tudi breme 20 funtov, kolikor je tehtalo ukradeno blago. dje, katere hoče Japonska I1 zgraditi v soglasju z odpovedano washingtonsko mornari-, _ ,___________ .____ško pogodbo. Vvl v "j- - "G LAS NARODA' NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 30, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY ill U. S. A. I « Glas Naroda" Ovatd «nd Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Prank 8nkw>r, Prenideat L. Bonetlik. Trea*. Place of fie W. Igtb Street. tM corporation an^ ?(lt\reauaa of above officers: Borough of Manhattan._ New York City. N. Y. -GLAS NARODA (Volte of the People) ■racy Day Bxcept Bundajii and Holidays la ealo leto TdJa aa Atoerlko In C Xjwado ««.00 fa pol leta ••q**.$2-00 Ik (ctrt leta .......•«.<4 fHO Za New York aa celo loto......97.00 Za pol leta ................... $&50 Za inoaenuitTo'an celo loto...... «7.00 Za pol leta..................*• fSJtO Subscription Yearly $6.(10 Adfertiaennt on Agreement _"Qlaa Naroda" lahaja vaakl dan irriemH nedelj lu praanlkOT.__ Dopl*l brca podpisa lit osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli (MAliJstl po Money Order. Pri spremembi kraja DsroCnlkor, prosimo, da ss _smi tndl prejinje blrtllsče onananl, da hitreje najdemo naslovnlks. "GLAS NARODA**, tlB W. 18th Street, Mew Yoriu N. Y. Telephone: CHela*« S—S87J MUSSOLINIJEVA SREDSTVA PROTI NEZAPOSLENOSTI Navzlic vsem vladnim in Mussolini je vini prizadevanjem se ni posrečilo zmanjšati šte>vila nezaposlenih / Italiji. l/radna statistika pravi, ;la je v Italiji devetstotisoč oseb I vrez dela in zaslužka, najbrž jih je pa dosti nad en milijon. Delovni čas v Italiji je znašal (»sem in štirideset ur na teden, k«, r so se pa vrste nezaposlenih neprestano večale, je. odredila vlada, naj bodo delavei zaposleni le po štiri-desefl ur na teden. riovek hi nič ne rekel, če hi delavec oh skrajšanem delovnem času istotoliko zaslužil, toda zaslužil ho osemnajst odstotkov manj. Da se i 1 nižinskim očetom nekoliko pomaga, je Mussolini odredil, > *.« $10.85 ... $16— ..... $21— _____$41.20 > • • • • $51»56 Prejemnik dobi v starem kraja Izplačilo t dolarjih. m Curia Letter ta priatojMtM $L—. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Glas Naroda" si« wttr lath man new tork. n. i. in mandžursk<> obmejne straže, takole odgovoril: — Zato ki« bijejo, ker nimajo pravilnih zemljevidov. Man čukuanski zemljevidi kažejo tako, niandžurski pa drugače. Zemljevidi so vsega krivi. Odgovor jo navidez presenetljiv, če pa človek dobro ju prav premisli, japonski uradnik ni mogel bolje odgovoriti. Da, napačni zemljevidi >o krivi vseli vojn. bojev in spopadov. Vsak narod ima svoje zemljevide. vsaka država ima svo- Niso vsi risani na papir; mnogo meja >t;i začrtala pamet in srce. Tn ko bo enkrat ustvarjen enoten zemljevid, s katerim bodo vsi ljudje zadovoljni. !>o napočila zlata doba trajnega miru. Dotlej je pa še daleč, daleč. — Salamensko srečo imam pri ženskah — je vzkliknil pečlar. — Dosedaj me ni še nobena marala. Pogovarjali so se o zdravju in kako je mogoče doseči visoko starost. Zdravniki so spregovorili svoje, in stari ljudje so svoje povedali. Zadnji se je oglasil najstarejši, ki je bil star že nad devetdeset let. — Verjemite mi. da visoka starost ni nič kaj prijetna — je rekel — toda po mojem mnenju je visoka starost edino sredstvo, da človek dolgo živi. * Marsikateri moški pade pred bogato nevesto na kolena v edinem namenu, da bi mu na noge pomagala. Včeraj, so privedli v Združene države jugoslovanskega ka-petana Ivana Poderžaja. Drugače ga niso mogli spraviti iz Avstrije, kjer je bil zaprt, kot pod pretvezo, da je bil ob istem času z dvema ženskama poročen. Newyorska policija ga bo marsikaj vprašala glede njegove druge žene, odvetnice Tu fver sn o ve, ki je brez sledu izginila. Nekateri domnevajo, da je predlanskim, ko je odpotoval iz New Yorka v domovino, vzel s seboj na pamik njeno truplo. V velikem črnem kovčegu se menda še sedaj poznajo neki čudni madeži. Newyorška policija ima baje dokaze, da je Poderžaj dan pred odhodom kupil v New Yorku za deset .dolarjev klinj za varnostno britev. Bes je, da se možak morda vsak dan brije, toda za deset dolarjev klinj bi bilo celo kralju Matjažu preveč. Policija je radovedna, kaj je ž njimi počel. GLAS NARODA1 NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 30, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 9. A. AXATOLE FRANCK: Profesor Giaeomo Tedesehi iz Ncapolja je bil praktični zdravnik, znamenit v svojem mestu. Njegov dom, močno dišeča lekarna, je stal blizu "In-coronate" in često so ga pose-čali vseh vrst ljudje, zlasti |>a lepa dekleta, ki so prodajala na nabrežju Santa Lueia 44frut li di marc". Prodajal je rad zdravila proti vsem boleznim, ni se branil izdreti vam gnil zob, znal je imenitno sešiti razrezano kožo junakov noža drugi dan po žeg-nanju in govoril je v narečju obale, pomešanem s šolsko latinščino, da bi vlil poguma svojim paeijentom, zleknjenim v najobsežnejšem, najbolj hromem in najbolj škripajočem naslanjaču ve^oljstva. Profesor Tedesehi j«1 bil mož neznatne postave, polnega obraza, majhnih zelenili oči in dolgeg.i nosu, ki se je nagibal nad kriva lista. Njegova zaokrožena ramena, koničast trebuh in tanke, dolge noge so spominjale na antične komike. Giaeomo se je oženil ž«' prileten z mlado Chiaro Mam-mievo, hčerko starega galej-nika, zelo uglednega in spoštovanega v vsem Neaplju, ki je bil posta' pek na Borgo d i Santo, poten je pa umrl in vse mesto je jokalo za njim. Lepota s ignore Cliiare je dozorevala na solneu, ki zlati grozdje \ Torre in sorrentske pomaranče, in razvila se je v bogato evetoče razkošje. Profesor Giaeomo Tedesehi je trdno veroval, da je njegova žena enako krepostna, kakor j«' bila lepa. Poleg tega je vedel, kako močno je razvit v rodbinah razbojnikov čut za žensko krepost. Toda bil j<-zdravnik in zato mu niso bile neznane izkušnjave in slabosti, k: jim podloga krhka ženska narava. In začutil je nekakšen nemir in strah, odkar se je bil Aseanio Ranieri iz Milana, damski krojač, stanujoč na tr gu elei Martiri, navadil zahajati k njemu v goste. Aseanio •je bil mlad, lep in vedno nasmejan. Hčerka junaškega bandita in pozneje domoljubnega peka, j«* bila predobra Napolitanka, da SIGNORA CHIARA bi mogla pozabiti na svoj" dolžnosti in se spečati z nekakšnim priseljenim Milaneem. Vendar je pa Aseanio zelo rad zahajal k njim, posebno če bilo zdravnika doma in signo ra Ohiara ga je rada sprejemala brez prič. Nekega dne, ko se je« profesor vrnil prej, nego sta ga pričakovala, je zasačil Ascania pri Chiarinih nogah. In »ločim je odhajala Cliiara s korakom užaljene boginje, je vstajal Aseanio počasi in težko, ko da j« strt. Giaeomo Tedesehi je stopil na videz ves v skrbeh k njemu, rekoč: — Dragi prijatelj, vidim, da >t» bolni. Prav ste storili, da ste prišli k meni. .. Sem zdravnik in požrtvovalno se posvečam lajšanju človeškega trpljenja. Bolni ste, nikar ne tajitj. Vaš obraz je kakor v ognju... da... saj kar gorite... Glava vas boli, kaj ne? Gotovo vas strašno glava boli. Ste me dolgo čakali f Tako govoreč je potiskal kot >abinski bivol močni starec A scan i a v svojo ordinacijsko sobo in tam ga jo prisilil, da je sedel v sloviti naslanjač, preko katerega je bilo skočilo štirideset let neapoljskih bolezni. S kolenom je držal v naslanjaču sključenega Ascania in nadaljeval: — Zdaj vidim, kaj vam je. Zob vas boli. Odtod torej vaš glavobol. Gotovo vas zob hudo boli. In bliskovito je potegnil iz svojega ročnega koveega klešče, odprl Aseaniu nasilno lista in mu izdrl zdrav zob. Aseanio je zastokal, planil pokonci in zbežal kakor obseden. Spotoma je pljuval kri, ki mu je močno tekla iz čeljusti. Profesor Giaeomo Tedesehi je pa klieal za njim škodoželjno : — Ah! Krasen zob, krasen! Prekrasen zob! DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Beriio ENGLISH SLOVENE READER STANE 8AHO $2 Naročite g a prt — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18tb STREET DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY 263 j Poleg tega se je pa še mračilo. lil vitez i«i ! T<*la Indijancev ni bilo nikjer. Oziral se r videl, kako noč polagoma razprostira svoja kri-|"a vs«' strani, toda o Indijancih ni bilo duha n • la nad neizmerno ravnino in kako se izgubljajo; sluha. Iz Slovenije, zdaj zdravi. Zaradi dogodka so bile izdane stroge varnostne odredbe ob vsej zapadli i meji. Za uheglim tihotapcem Fr. Avseceni, ki je bil udeležen pri divjaškem napadu, ali pa je morda tudi sam poškodoval vojaka, še vedno ni sledu. Nesrečna smrt na tračnicah. Ko je obhodil železniški čuvaj progo med postajama Brezno-Vuhred v Dravski dolini, je naletel na nepričakovan prizor. Na progi je ležal človek v mirnem položaju ter nevidez-no spal. Tu vaj je skušal spe- GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko »lori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. Nepojasnjena smrt sedlarskega pomočnika. Ko je 15. januarja ob 8. opazila Rozalija Visjanova na Celovški cesti 47, da njenega 2*2. letnega sina iz prvega zakona Stanka Modra ni na izpregled, je v strahu stopila v njegovo sobo, odkoder ji je busil nasproti oster vonj. Njen sin nezavesten ležal v postelji, k ni j njega na tleh pa je stala pločevinasta posoda z žare-čim ogljem, iz katerega je prihajal goreči plin. Reševalci, ki so takoj prihiteli na pomoč, so mladega fanta odpeljali proti bolnišnici, a jim je med vožnjo umrl. Šofer je obrnil Vega prebuditi, ko se ga pa dovoz proti Mestnemu domu, ^^ je prestršell odmaknil roko. Dozdevni zaspanec je bil v resnici mrtev. Na temenu mu je zijala 4 em dolga in široka rana, iz katere so zevali okrvavljeni možgani, pod glavo pa je bila mlaka strjene krvi. V mrtvecu je čuvaj prepoznal 22-letnega Andreja Navotni-ka. sina žlezniškega čuvaja. O najdbi so bili obveščeni postaj-žel. uradnika Petovarja, orožniki ter se je napotila na liee mesta komisija, sestavljena iz žel. uradnika Petovarfa, orož-niškega poveljnika Irgoliča, orožnika Prčeca in progovne-ga nadzornika lVzdirja. Truplo so našli v legi. v katero ga je položil progovni čuvaj, da« ga ne bi gore na obzorju v temo. Do tistega trenutka je )M)poluoma zaupal \Va-ti-Po\vu. Njegovo odsotnost si je razlagal z vnemo in nepremagljivo željo, da bi se brez vitezovih vojakov spoprijel s sovražnikom. In tako je sklenil povedati vse vojakom, da bi se lahko pomenili o tem, kaj bi kazalo storiti v danem položaju. Vojakom je zapovedal, naj ostanejo zbrani okrog njega, Indijanci so pa hodili spredaj in tako so nadaljevali pot. Iti povedal je svojim vojakom, da je poglavar Indijancev nenadoma izginil in da ga to skrbi. Vsi so se stri-njaF s tem, da je treba slediti Indijancem, ki so jih vodili. Noben vojak ni bil za to, da bi se ustavil iw* stepi, čeprav so bili že vsi izčrpani. Baš nasprotno. Vsi so pregledovali orožje, računajoč z možnostjo skorajšnjega spopada z neznanim sovragom. Roger je prvi pregledal svoji pištoli in izbor uo karabinko, ki jo je bil kupil od Indijance/. To je bil plen, odvzet ubitemu angleškemu čas:-niku. Ko jo je Roger prve dni pohoda preizku kjer je fanta pregledal mestni fizik dr. Rus. nato pa so ga od peljali na dom. Kako je prišlo do smrti mladega simpatičnega pomočnika, ki je bil kot sedlarski pomočnik zaposlen v delavnici svojega očima, še ni pojasnjeno. Da bi si sam končal življenje, je malo verjetno. Zločin tihotapcev v Pudobu. Graničar Andjelkovič, ki so ga tihotapci napadli v Pudobu, ni podlegel hudim poškodbam. Po divjaškem napadu se je vlekel 4 km daleč do karaiT-le, kjer je obležal. Ponoči so poklicali k njemu zdravnika dr. Pušenjaka iz Cerknice. Zdravnik je ugotovil na ranjencu pretres možganov in hude rane na glavi, zadane od polena. Ko mu j«* dal injekcijo je ranjenec prišel k zavesti in izpregovoril nekaj besed. Zdravnik je odredil prevoz hudo poškodovanega graničarja v gamizijsko bolnico, kjer se SLOV ENSKO-AMERIKANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. Slovenk Publishing Company 216 West 18th Sta-Mt New York, N. Y. Ni se mogel ubraniti zle slutnje, da so še zadnji trije spremljevalci pobegnili. Kljub temu se je pa premagal in zašepetal vojakom: •— Fantje, niti koraka naprej! Tu počakamo, da se vrnejo naši vodniki. Saj ne morejo biti daleč... Vem >ieer, da imajo Indijan i mnogo tajnih znamenj, ki z njimi prikličejo svoje tovariše. Toda nobenega takega glasu nisem slišal, ki bi pričal, da so zadnji trije naši vodniki odšli, ker jih je klical poglavar. Misli.n torej, da preiskujejo najbližjo okolico. — Ce bi bilo tako. gospod vitez, — se je o-glasil najbližji vojak, — menim, da bi nas bi.i Indijatici opozorili, kaj nameravajo storiti. Nobenega dvoma ni, da bi nam bili poleg tega priporočili ostati tu, dokler se ne vrnejo... Vojaki so tovariševim besedam pritrdili. Roger je pa molče dvignil glavo in njegov pogled ni dopuščal nobenega dvoma več o nemiru, ki se ga je bil začel polašeati. Vojak, ki je izrazil svoje mnenje, je bil mlad Parižan, vojak iz hrepenenja po pustolovščinah. Njegovemu sicer še mlademu obrazu so I že poznali sledovi burnega, pustolovskega žn - šal vpričo Wati-Powa, je bil slednji navdušen j Ijenja. V četi je imel že svoj poseben položaj zaradi svoje hrabrosti v pomorski bitki na krovu " Foudrovantakjer se je boril zelo junaško. Klicali so ga vedno le Gašper in tudi sam vedel kako se piše. Kot otrok se je klatil po pariških ulicah. Pozneje je pa prepotoval skor-ij vso Francijo, tu in tam je malo delal, da ni tr-i pel lakote, ali je pa nastopal kot potujoči k.v za vitezovo strelsko umetnost. Opetovano je izjavil: — Wati-Pow je zadovoljen: Francoz bledega obraza strelja kot poglavar Pelawarov; zgrešil ne bo siouxskega psa, če ga dobi na muho. Ta čas, ko se je Roger posvetoval z vojaki, je temna noč hitro legla nad krajino. imedijant; toda dolgo ni ostal nikjer, ker je pač - -- . - , hrepenel po Parizu, kamor se je vedno znov, den nočni vetru* je zamajal visoko travo prost ni- j vra-slj n« stepe. | j|t pustolovec ooazil, da ie omajal p.»- Vojaki so molče stopali naprej, prisluškujoč' |jnikovo mnenje, j«, brž nadaljeval: temu daljnjemu. zamolklemu šumenju, podoo-J . • • i - i . i — Gospod vitez bo nemu stokanju narave, ki se boji teme. . 1 podrejenemu s];oš:!;ivo pripomnit:. «ia j Vitez je stopal na čelu svoje čete, bil je n i l videz miren. Toda njegova roka ves čas ni izpustila kopita karahinke. mu pu-tili naši spremljevalci na c« dilu. Roger j" moii'-al. — V tom prinn ru. — je nadaljeval ' r; Tudi on je stopal molče, glavo polno mraČnirH__ llt;,|:,„ ,}., :tl preostaja samo en-»: n misli, dušo polno zlih slutenj. Ijovati pi t in pripraviti -e, da m bom., br fias Trdno je bil sklenil paziti na zadnje tri Ind'- do zadnje knpi.-e Urvi, «"<* bomo napa la bomo -Icušali doječi svoj «*ilj. — Kaj hočete reči s tem.' — j" vpraša! jn j jance, ki so bili š»* ostali pri njem. povozi! zopet nov Hodili so ponoči po tem prostranem morja J vlak, ker je prvotno ležalo či- j visoke, bujne trave, ki so se za njim dvigai" j £or sto tik proge. Mladenič je na-1 ^k^lnate gore, polne nedostopnih čeri in prep >er, id i-k 11K Se, Ro- Šel smrt po I osebnim vlakom, ki vozi v Vu h reda proti Breznu ol> 19.30. Preiskava je ugotovila, tla je isti čuvaj, ki je sedaj našel truplo na progi, lansko spomlad našel pokojnega Navotnika po noči spati sredi proge. Takrat mu je rešil življenje, ker ga je še pravočasno prebudil in spravil z nevarnega mesta. Tudi sedaj je bil Navotnik vinjen, ko se je napotil v pozni noči sam proti hiši iz pristana ob Dravi, kjer se je izkrcal iz čolna v družbi treh tovarišev, s katerimi je pil na drugi strani Drave. Tz cilna «e je podal domov, pri slovesu še dejal tovarišem, da ne ve, č.e se bodo še kdaj videli. Morda je hotel s tem napovedati svojo prostovoljno smrt. verjetneje pa je, da je tpdi sedaj, kakor prvič spomladi, vinjen sedel ob progi, ker ni mogel več naprej. Zadremal je sede ter preslišal bližanje vlaka. Lokomotiva ga je udarila v glavo ter mu zadala smrtonosno rano. dov. Že od daleč se je lahko Roger prepričal o težavah in ovirah, ki so čakale njegovo četo na pohodu čez pogorje. Od enega preostalih Indijancev je zvedel, da so Zelene gore še dalje in da se bodo videle šele z vrhov gora na obzorju. V dolgih urah tega nočnega pohoda so rojile vitezu po glavi najrazličnejše misli. Pomislil je, kaj bi se zgodilo, če bi jih še zadnji trije Indijanci nenadoma zapustili. Najmračnejše misli so mu rojile po glavi. In ta mož, ki je bil že tolikokrat dokazal svoj p »-gum in vztrajnost, se je začel strašno bati nečesa neznanega. trogo. Začenjal >«■ j«- re> že bati, da i»i n«* začeli tudi drugi vojaki izražati svojega mm -nja. S tem bi itila omajana njegova avtoriteta iu disciplina, ki brez nje poveljnik ne more voditi vojakov. — Reči hočem, — je odgovoril dobrodus.si Gašper, — da se ponujam za vodnika do ko-i-ca poti. Saj vendar ne boste dvomili, gospod vitez, da bi Francoz in povrhu še Parižan i.e mogel dobro nadomestiti treh Indijancev... — Pripravljen sem prevzeti nalogo vodnika. Poti ne moremo zgrešiti, saj se vidi z vsakega gorskega grebena daleč naprej. Roger je bil pripravljen sprejeti to ponudbo. — Kaj mislite o tem predlogu? — je vprašal vojake. — Strinjamo se z njim. — so odgovorili vo- s)K*rjn. (Dalje prihodnjih.) Zoper prehlade Mih te vaj te ■Mtovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-E.vpeller vedno prežene bolečine K it;'? FM'N faročite se na "GLAS iT ARO DA", največji »lovenski dnevnih t Združenih driavak. Njegova previdnost je sla zdaj tako daleč, j V^Mj' to, — se je obrnil vitez h Ga-da je hodil Indijancem tik za petami boječ da bi ne zapnstili njegove čete. Ce bi ne bil Wati-Pow pred odhodom tako zabičeval vojakom, naj molče, posebno ponoči, bil bil Roger takoj temeljito zaslišal vse tri Indijance. Naenkrat se je pa trava močno zamajala. Obstal je in tudi vojaki so se ustavili. Takoj ji n je namignil, naj ga tesneje obstopijo. Potem je pa zašepetal: — Bodite mirni in stojte budno na straži. Med vojaki je bilo več takih, ki bi bili dali končno že prednost boju s sovražnikom pred neprestanim strahom in mueno napetostjo. Nekateri so se takoj ponudili, da pojdejo pre-iskat najbližjo okolico. Toda Roger jim je odgovoril, da bo pametneje, če ostanejo skup-ij, da'bi jih ne mogel sovražnik presenetiti. — Po mojem mnenju bi -se bilo treba obrniti na preostale Indijance, — je dejal nazadnje. Po teh besedah se je obrnil, da bi vprašjd Indijance, kaj pomeni tako močno valovanje trave. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste nesli knjigo« In ves bo zanimal*. Cene so zelo zmerne« Knjigarna "Glas Naroda" <4 GLAS NARODA i> NEW YORK WEDHMDAY, JANUARY SO, 1935 l TffieS LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.' SAMOSTANSKI I OVFP U (ROMAN 12 14. STOLETJA).Mj VT f JLj\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. 14 Pred njima stoji visoka postava duhovnika; nad beliin talarjotn, čogar škapulir je bil obrobljen z vijoličastim veze^ njem, visi na zlati verižici blesteč križ, ki ga je napol zakrivala brada; vijoličasta kapica mu pokriva teme; pod koščenim, ostro oblikovanim čelom štrle obrvi kot strehe nad očmi; toda obraz nima temnili potez; bil je moško resen, toda vendar mil. Gospod Šlutinan se prikloni; kajti ta duhovnik je bil gospod Henrik pl. Inzing, prost iz Berclitesgadena. — Reverendissime! — pravi gospod Šlutmon in se zopet prikloni. — Ni konca, reverend issime, ni konca jeze in liudo-vanja! Človeku bi pošla sapa od jeze in žolča! Tukaj je zopet eno tako dekle — — Sam sem slišal, — ga prekine gospod Henrik, pomigne oskrdbniku, da stopi ž njim k oknu ter niu tiho pravi v gladki latinščini: — Zdi se mi, da ste pregrobi z ljudmi, gospod oskrbnik. Samo poglejte si to revno stvarico, niti kapljice krvi nima in se trese po celem životu. Rdeči obraz gospoda Šlutmana se napihne kot greben lažjarjenega purana. — Prosim, da pomislite v vsej modrosti, reverendissime, — pravi v slabi latinščini, da se gospod Henrik komaj zdrži smeha, — prosim, da pomislite, da moramo ljudem kazati šibo. Drugače smo izgubljeni in osleparjeni vsako uro. — Tudi jaz nimam rad napačne mehkobe. Toda tuai strogost je treba deliti do prave meje. — Gospod Henrik se z mirnim pogledom ozira na Gitli. Pod bleskom teh oči se strese kot pero trepetlike, stisne glavo med rame, kot bi se hotela napraviti tako majhno kot miška. Gospod Šlutman hoče govoriti, toda prošt mu namigne, da naj molči ter pravi še vedno v latinskem jeziku: — Brat tega dekleta je solar Wolfrat? 1'oznani tega moža, ima neustrašeno, pogumno srce. Ko smo zadnjič bili na lovu pod skalnatimi stenami, je prinesel ranjenega kozoroga z vrtinčaste pečine, na katero ne bi nikdo drugi plezal. Poizvedite, gospod oskrbnik, ako je deklica govorila resnico. Ako moža ne zadene nikaka krivda, potem naj mu bo vax to leto najemnina odpuščena. Ce pa slišite, da je ta Wol-i rat pijanec, ali pa igra na kocke, tedaj ga kaznujte z vso strogostjo. Sedaj pa pošljite deklico domov in pokličite lovca! Gospod Henrik se obrne k oknu, skozi katero je užival krasen razgled čez dolino in gore. Plalio in boječe stoji Gitli ves čas; tuj jezik jo je zmedel Še bolj in jo še bolj preplašil; njeno boječe poslušajoče uho je mod nerazumljivimi besedami dvakrat vjelo ime njenega brala in pod grizočimi pretnjami, katere je izrekel gospod Šlut-uian, ubogo dekle ni mislilo ničesar drugega, kot da je bila med latinskim razgovorom razpravljana in sklenjena usoda in ka^en njenega brata: plačati ali pa izgubiti službo in biti pognan iz hiše in posestva. Oči jo peko, toda ne more več jokati; njeno grlo ji davi bojazen, in ji je, kot bi okamenela na celem telesu stala in da ne more ganiti niti s prstom. Tudi se ne umakne za korak, ko gospod Šlutman sopeč, s temnorde-čim obrazom in vrtečimi se očmi skoči proti njej; samo njene od solz pomočene trepalnice se še bolj odpro in ustnice se ji tresejo. — Sedaj pa proč! — vpije oskrbnik, ki se navzlic opominu ni hotel od]>ovedati svojemu dostojanstvu. — In povej svojemu bratu, če ne pride na Veliki ponedeljek, da pošljem k njemu hlapce. Ker se Gitli še vedno ne gane, jo gospod Šlutman rahlo sune, četudi ni mislil resno; toda Gitli se vendar le ne zgane, kot bi kdo nad njeno glavo zavihte meč. Molče se obrne in gre proti vratom, korak za korakom. Ta poslovi tov pa je za gospoda Siutmana predolga, Gitli prime za roko, jo naglo potiska predse in ker latinska pridiga, ki jo je ravnokar prejel, njegove naklonjenosti do šolarja Waif rat a ni povečala, zato se ni mogel zdržati, da ne bi dekletu zabičal v ušesa: — Tn povej mu, da bom svojo šibo namočil v slano vodo, da bo boljše žvižgala. — Tega pa zopet ni mislil tako resno; kajti do tedaj gospod Šlutman še ni pretepel nobenega živega bitja, samo mrtve; namreč prekajene slanike, katere je bilo treba tolči,. da jim je bilo mogoče potegniti črno prekajeno kožo z rožnatega mesa. Toda Gitli je gledala in poslušala z očmi in ušesi otroka, in kar je videla, je bila brezupna tema. Še en suuek in bila je skozi vrata. Hajmo, ki je stražil pred vrati, kot jazbečar pred jazbe-čevo luknjo, ji naglo stopi nasproti. — Ali si že opravila, Gitli? In ali si — Tedaj pa zagleda njen zmedeni, objokani obraz in njene žalostne oči. In to mu gre do srca kot sunek z nožem. — Gitli, kaj ti je? Gitli žalostno strese glavo ter se izvije iz njegovih rok. — Gitli! — pravi in hoče steči za njo; tedaj, pa zasliši iz pisarne oskrbnikov glas: — Hajmo! Kje pa si? Gospod Henrik čaka! 6. Ko pride Gitli na prosto, jo vsled blesteče solnčne svetlobe peko oč. In tako trudna je bila, tako izmučena po vseh udih, da se mora za nekaj časa nasloniti na zid. Nato pa se zopet vzravna, si z rokami obriše mokri obraz ter kot prepo-de0 vrstami črk jih je več nego tretjina za jezike, ki jih Iv/ropa komaj po imenu po zna. Na ogromnem ozemlju Kn-sije govore jezike, ki so jim slovnico določili šole po svetovni vojni. Tudi ni čudno, da so mod Rusi poligloti, kakršnih j na svetu ni dosti. Prav genij \ tem pogledu je n. pr. ru-ki poslanik v Parizu Potemkin. Prej je bil profesor tujih jezikov v Moskvi. Kot poslanik v Ankari je zbudil ogromno začudenje, ko se je v šestih tednih igraje naučil turščine, ki je prej ni poznal. Turščina pa velja za enega najtežjih jezikov na svetu. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU BI« Will ISta 8TRKKT NEW YORK, K. Y. PlftrrK NAM ZA CBNK VOZNIH LMTOV, REZERVACIJO RABIM. IN POJASNILA ZA POTOVANJI —HiWIIH—■ ZBIRKA Big < 'ang je kitajski velikan in največja atrakcija v nekem cirkusu v Nankrngu. Šteje 24 let iii meri v višino 225 cm. Sicer je njegova plača največja, kar jih dobivajo kitajski velikani, a vseeno se je moral le dni pri svojem delodajalcu o-glasiti za povišek. i'Vsaka para, ki jo prejmem, gre za to, da J uteši moj glad. Kako naj pri j tem hranim še svojo ženo in) družino?" je dejal in deloda-' jalec je pokazal razumevanje • za njegove zahteve. Veliki PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN-vines pa pohrusta celc sla.lkm- SKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG ne trste. I>ri takšnem gladu po- j£ OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIM- stane seveda kmalu vsaka pla- , , _____, . ča premajhna. SKEM ČASU JIH BOSTE ClTALI Z UŽITKOM zanimivih povesti ZRCALCE POVZROČILO AV- j TOMOBILSKO NESREČO Na cesti med Brnom in Bistrico se je primerila v nenavadnih okoliščinah težka avtomobilska nesreča. Težak tovorni avto neke pivovarne, ki je bil naložen s polnimi sodi piva, je vrglo s tira in preden ga je mogel vozač na zaledeleniii tleh dobiti v oblast, je zavozil v cestni jarek. Verige, ki so držale tovor, so se pretrgale i i tucat sodov se je skotalil na sosedno polje, naravnost čez vozača, ki ga je bilo tudi vrglo iz vozila."Vsa rebra na »lesni strani mu je zlomilo, prav tako hrbtenico na treh mestih. Oba njegova sopotnika, neko mlado koutoristko in pivovar-r.iškega delavca, so drobci raz-treščene zaščitne šipe prod vo-začevim sedežem hudo poškodovali. Vozač je umrl, še proden so prišli reševalci. Preiskava je dognala, da sta nesrečo zakrivila dva paglavca, ki sta si preko ceste dajala svetlobne signale z žepnima zrcalcema. Takšen signal je za trenutek oslepil vozača in povzročil nesrečo! VRANE IN NJIH ZAROD Bog si ga vedi, zakaj oponašajo vranam, da ravnajo slabo .s svojim zarodom? Resnica je namreč ta, da skrbijjj zanj celo za ceno lastnega življenja. Ce enega izmed staršev zadene smrt, drugi požrtvovalno vzreja mladiče. O neumnih pticah pravijo, da ne poznajo ljubezni do svojih mladičev, vrane »pa gotovo niso neumtae. O tem pripoveduje neki angleški posestnik zanimivo zgodbo. Več let so vrane gnezdile \ vejah nekega bresta -na njegovem zemljišču. Neke pomladi pa so se obotavljale, da bi se spet naselile na tem drevesu. Imele so razburjeno zborovanje, kakršna so med vranami običajna, po tem zborovanju pa so pričele sistematično podirati stara gnezda in graditi nova na sosednem drevesu. Ne- AXDREJ HOFER ....................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVAIJiA .................................35c BELGRAJSKK BISER ............................................35c ROBINZON ............................................................... 50e ROBINZON (Velika izdaja) ....................................(Mlo BOŽIČNI DAROVI ....................................................35e BOJ IN ZMAGA ........................................................21>c CVETINA BOKOGRAJKKA ....................................45e KRANJSKA ČEBELICA (pesmi) ........................25c CVETKE (pravljire za stare in mlade)................SOc ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35c FRAN BARON TRENK ............................................35f RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c .MARKO SEN JANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75c REVOLUCIJA NA 1'ORTl'UALSKEM ............. 30r FRA D1AVOLO ........................................................50e Sl EŠKI INVALID ....................................................35c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25c DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljire) ........................40r SISTO IN SIESTO (povest oz Ahrurev) ............30c SVETA NOTBIRHA ..............................................35c STEZOSLEDEC .........................................................30c II ED VIK A. BANDITOVA NEVESTA ..................40e JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (rrtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30e KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30c KRVNA OSVETA (povest iz abruskih gora) .....30e KAJ SE JE MAKARF SANJALO ........................25c MAKON, krščanski detek iz Libanona ................25c MI "SOU NO, ropar Kalabrije ................................40e MRTVI GOSTAČ ......................................................35e MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................ 70e MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) .................................................... 23c NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40e SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30c TRI INDIJANSKE POVESTI ...............................30e TIRKI PRED Dl'NAJEM ....................................30.- TISOČ IN ENA NOČ <« slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50 '1 SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; s slikami) ............t........................................ $1.00 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........Mr ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................35r ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40e II. del ..............40e NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PABERKI IZ ROŽA ...............................-...............25e PARIŠKI ZLATAR .................................................35e POŽIGALEC ............................................................55e ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................5©c PRSTI BOŽJI ............................................................30e PRAPREČANOVE ZGODBE .................................3ae POVODENJ (spisal Krištof Sinit) ........................30e PIRHI (spisal Krištof Šinit) ................................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L zv..................... 40e II. zv.................40e LJUDEVIT HRASTAH, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30e PRAŠKI JLDEK .....................................................25e ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl) ......... .....................50e PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30e POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30e Iz Jugoslavije. V grobnici svojega očeta je prebival 17 let. Starejši ljudje iz Vukovarja se še dobro spominjajo na u-glodno Paničevo trgovino. Pravijo, da je bila to nekdaj zelo i bogata in srečna hiša. Zadnji potomec te rodbine je 75-letni Vlada Panič, ki ima za seboj burno in tragično življenje. (Vlada jo bil edini sin in bogati I starši so ga zelo razvadili. I Oprijeti se ni hotel niti študij, 'niti očetovih poslov. Mnogo jo potoval po svetu, bival pa je tudi nekaj let v Ameriki tei zapravil pri tem veliko premoženje. Ko je nekaj let preti vojno njegov oče umrl, jo bil sin daleč v tujini. Stari Panič je bil vnet član pravoslavne cerkvene občine v Vukovaru in je tej ustanovi zapustil vse svoje premoženje z določilom, na; gotvo vsoto shrani za njegovega sina in naj mu potem še do konca izplačuje po ono zlato krono na dan. Sin je kmalu dvignil in tudi zapravil pri cerkveni občini deponirano veliko vsoto, med vojno pa mu je propadla tudi dnevna zlata krona, ker je cerkvena občina izgubila vse svoje premoženje. Vse, kar je ostalo od nekdanje bogatijo, jo bila velika zidana kapela z grobnico, ki jo je dal zgraditi stari Panič že precej let preti svojo smrtjo. V tej kapelici se ju po burnem in razsipnem življenju naselil na stara leta zadnji potomec Paničevo rodbino Bedni starec je prebival v očetovi grobnici polnih 17 let. Sedaj je oslepel in ohromel in ga je občina prevzel;; " svoje, skrbstvo. Sin vojvode Mišiča kmetovalec v Južni. Srbiji. "Južni zadruga r" glasilo Zveze agrarnih zadrug Južne Srbije, navaja večkrat v svojih poročilih delovanje svojega odličnega člana, Vojislava Mišiča, sin pokojnega vojvode Mišiča. Te dni pa jo to zadružno glasilo objavilo tudi vest, da je bil Vojislav Mišič po preureditvi občin v Južni Srbiji izvoljen za predsednika združenih občin Petrovca in Bu-jnarčika. Pri volitvah je dobil 830 glasov, njegov tekmec pa ! samo 143. Nova petrovaška občina ima sedaj preko 5000 prebivalcev. Sin slavnega vojvode obdeluje v naselbini Aleksandrovo zemljo kakor vsi drugi naseljenci. Popolnoma se je posvetil napredku Južne Srbije. Vo-jisalv Mišič je študiral agro-menomijo v Angliji. Zanj so skrbeli med študijami angleški dostojanstveniki, ki so hoteli na ta način izraziti spoštovanje do zavezniške Srbije in do njegovega pokojnega očeta. V prvih povojnih letih pa je mladi Mišič zapustil študije ter se naselil v tedaj komaj u- (stanovljeni južno-srbski koloniji kot kmetovalec. 2. februarja: Chamiilain v Havre Hex v Genoa 6. februarja: ' Olympic v Chrbour* 9. februarja: Bremen v lir«-m en lie de F ranče v Havre 13. februarja: Conte di SavoJa v Genoa 14. februarja: Washington v Havre 15. februarja: H-rsmcaria v Cherbourg 21. februarja: S;turnia v Trst 22. februarja: K'i ropa v Bremen «» J'njplc v Cherbourg 23. feoruarja: Ciiarnplain v Havre 77. februarja* Manhattan v Havre It'-x v Genoa 1 marca: Majestic v fVlilw.urg 2. marca: II«- «le Kram-.- v Havre 6. marca: Alle-rt P.; JI in v Hamburg President Harding v Havre 8. marca: Ber«-nK:iria v »'herbourg Bremen v Bn-rm-n WeKt.-rland v Havre 9. ir.arca: ■pari« v Havre Koma v Genua 13. marca: D»-utt««-hl:itid v Hamburgg \Va.»hingt'