Gospodarske stvari. Špargel (Asparagus officinalis.) II. Te jame ostanejo do jeseni odprte in se potem za pol črevlja z gnojem izpoluijo, ki se spomladi za dva palca na debelo z prstjo prekrije. Grebeni, ki jib izkopaua prst med jamami nareja, se črez leto z razno zelenjavo obsad6 in tako tadi v tem času v korist sprarijo. Drugo leto se zopet gnoja v jame nanosi, ki se zopet z prstjo prekrije in tako leto na leto, dokler je vsa špargelnova gieda popoluoma vzravnana, kar se večidel po drugem ali tretjem letu zgodi. Drugi posajajo sadike v luknje in mnogo tesneje. Vendar je ta uačin zasajanja mnogo manj primeren in priporočanja vreden. Nainesto sadik se more jeseni tudi samo seme v jednaki vsaksebnosti, kakor sadike, zlasti če teh ztnanjkuje, potikati. Tudi ta način zasajanja priporočajo. Vendar se pa tako zasajen špargel pred četrtim letom ne sme rezati, sicer špargelnovi koreni slabi in malo trpežni postanejo. Seje se pa tako, da se 4—6 zrn v jame jeseni potegnjene iu črevelj globoke položč in za palec debelo z prstjo pokrijejo. Spomladi seme požeue in poleti se lepo in močuo okoreniui. Ako na jeduem mestu več sadik skupaj izraste, je treba slabejse izpuliti in le jedno ali k večemu dve  močnejšib pustiti. Tudi je dobro zlasti v malib vrtih, ker se spargelnove korenine močno v zemlji razraščajo, špargel v raznc grede med drugo zelenjavo posajati. Tako se korenine dobio obrastejo in močne postanejo. Da se spargelnove grede vzdržijo in da prav debela stebla prirastejo, jib je treba vsako jesen z kratkim gnojem pokiiti, ki se potem prav rano spomladi podkoplje. Podkopavati se pa anie le prav plitvo, da se špargel- nove glavine v zemlji ne poškodujejo. Nekteri sepri tem delu poslužujejo gnojnih vil namesto lopate. Polivanje špargelna z vodo, v kteri se je ali guano,tičji prekmorski gnoj, ali živinska sol raztopila, po porezovanju o vlažnem vremenu ima za prihodnje leto izvrsten včinek. Špargel se porezuje od prve spomladi noter do kresa. Po kresu pa le bolj po redkem, da imajo korenine čas zopet okrevati. Za porezovanje se izbere juterni 8as in treba je paziti, da se še v zemlji tičeča steblica ne poškodijo. Pravilno zasajeue špargelaove grede trpe 20—25 let, vendar so pa med 5—15. letom najbolj rodovitne. Najbolj izvrstne sadike se dobivajo iz mesta Ulm ali Darmstadt na Nemškem. Zadnje se najbolj pešeeni zemlji prilegajo. V novejšein času se povsodi od vrtuarjev kupčevavcev špargelnove sadike odrejajo in sicer z dobrim vspebom, ker dobrota pridelavnega spargelna ne odvisi toliko od pleuiena, ampak bolj od daljnega ravnanja ž njim. Sadike se razpošiljajo spomladi v jerbasib, zabojih ali sodih, v ktere je pa treba prozračne luknje zavrtati. Kakor hitro pošiljatev na svoje mesto dospe, morajo se špargelnove sadike brž iz jerbasa, zaboja ali soda ven vzeti in vse zavitkovine kakor slame, mabu itd. lepo očediti in, če bi bile malo zvlažnele, na subem kraju popolnoma posušiti. Pred posajanjem je treba vse poškodovane ali nagnjite koreninice porezati in popoluoma potrebiti. Pred mesecem aprilom naj se špargel ne posaja. Ako so korenine že nekaj pognale, dostikrat zaostanejo ali celo ne poženejo, zlasti o mrzlem in niokiem vremenu. Kdor si tudi po zimi hoče spargelna prirediti, ta ga aiora ali v gnojnih grcdah ali pa na navadnib gredab siliti. Prvi način ni kaj priporočanja vredeu, ker se po njem špargel le enkrat siliti more in tudi stebla so po ujem večidel le drobna in mala. Dosti boljši je drugi način, po kterem se takole ravna: napravi se okoli navadne spargelnove grede po 20" do 2 črevlja globoka in 2 črevlja široka graba. Prst se za čas porueče na bližnje grede ali se celo drugam odpravi. V grabo se nanosi čvrst konjski gnoj, ki se trdno stepta in tako vzviša, da je z postranskimi deskanii zaboja od gnojnib gred jednako visok. Razume se, da se mora črez gredo povezniti zaboj gnojne grede ia sicer tako, da se strani zaboja natlačeuega gnoja vznotraj trdno dotikajo. V zaboju se špargelnovi gredi do 6 palcev na debelo natrosi suh, elamnat gnoj in zaboj se pokrije z okni iu, če jih ni, z leeenimi zbitki ali prostimi deekami, ktere se o lepem vremenu odpr6, o mrzlem pa z slamuatimi odejami ali prosto slamo debelo pokrijejo. V 14 dneh začne špargel navadno že poganjati. Zdaj se mora vsak drugi dan gaojna odeja odvzeti ia špargel porezati. Če gnojna odeia inokra postane in se plesnoba na nji začne poivazovati, je treba stari gnoj z novim nadomestiti. Gnoj po okolnih grabah se mora kakor bitro se izhladi in začne svojo toploto pozgubljevati navadno vsakih 14 dni predelati in z novim pomešati ali pa se na mesto starega celo nov topel konjski gnoj dene. Na tak način prinaša vrt ftkozi dva meseca črstve špargelne. Ce se take špargelnove grede poleti pri miru puste in se špargel ne porezuje, jih je mogoče več let zaporedoma siliti. V ta namen se pa ne odbirajo najmlajše ia najboljše grede, ampak bolj stare, ki že ne^nosijo tako obilno. Špargel ima, kakor je že omenjeueno v kuhinji in v novejšem času tudi v trgovini visoko ceno, kar njegovo pridelovanje le še bolj priporoea. Seme se jemlje le od mocnih rastlik ia po veccm le jedno leto kalivuo ostane. Zrna dajejo prežgana iu zmleta dober nadomestek za kavo, ki se sme po vsi pravici priporočati. Korist svinjerejstva je znatna na vsak način. Od prešičev imamo prijetno meso, špeh ali boh za slanino, ki nam služi kot zaseka v zabelo ali v začimbo, potem mast ali salo, maslo (žmavc) in naposled ščetine in kožo. Dobimo pa vse to z primeroma majhnimi stroški in v kratkem času. Svinja sploh je požresna stvar in povžije rada tudi take reči, ki so na sebi malo vredne, se toraj y gospodarstvu malo porajtajo in pogosto popolnera zavržejo, da brezkoristno konec vzamejo. Toda svinji pokladane se spremenijo v meso, špeh iu — denar. Takih reči, takih odpadkov je v vsakem gospodarstvu mnogo: pominje, repina in korenjeva zel, otrobi, tropine, želod, bukevca, droži, prge; posebno tam, kder redijo mnogo krav in koz, pa mleka ne prodavljejo frisnega, ampak delajo sir, puter in maslo, nabaja se veliko za svinje prekoristnih ostankov in odpadkov. Kdor jib svinjam privošči, temu rastejo, kakor da bi jih narazeu vlekel. Nobena žival so tako brž in tako popolnem ne ndebeli, kakor svinja; tudi razun kravjega masla nobena zabela ni tako dobra in zdrava, kakor od prešičev; vsi ljudje jo rabijo razun Judov in mobamedauskili divjakov. Ali tudi plodnost svinjekega plemena je velika; presice se dajo rade ubrejiti in skotijo vsako leto znatno število prasčekov. Zato redijo nekateri gospodarji veliko plemenjač in gledajo iz njib dobiti mogoSe veliko mladičev. Vendar to se splača le tam, kder se zamore razprodati lebko in mnogo praščekov odojčičev (Spanferkel), potem pri žlahtnih svinjskih plemenih, čijih praščeki so se vedno jako dragi n. pr. prasčeki angleškega sufolškega plemena. Sicer pa je pri svinjerejetvu glavni dobiček iskati in najti v reji na meso in špeb. Po tera načinu spravi gospodar mnogo sicer malo vrednib reči v denar. Sviujetina, frišua, vsoljeua, prevojeua, klobase ali krače najdejo povsod več ali uienj dobrih kupcev; špeba, niasti in žmavca potrebuje vsaka gospodinja. Štroški za hrano in postrežbo svinj so primeroma najmaujši in se tcžko kde drugod hitreje in tako dobro zopet vrnejo. Stevilne železnice pospešujejo pošiljatev svinjetine na vse kraje! Nck gospodar na Nemškem podaje iz lastne skušnje sledeča poročila. Enoletea prešič velikega angleškega plcmcna daje po 200 kilo mesa in špeba, dvaleteu pa 400 do 450 kilo. Sedaj plačtijejo ua Dunaju iztrebljene prešiče po 44—54 kr. kilo, to daje pri enoletnem angleškem prešiču 88 do 108 fl. pri dvaletnem pa 176—216 fl. ali še ce!6 198—243 fl. Nase domaSe svinje sicer ne vzrastejo tako bitro do tolike teže, vendar dajejo ie vsekako veliko dobička. Ministerstvo za deželno brambo in poljedelstvo je ukazalo, da ima vsiki posestnik, dokler uc bode popisovanje konj dokončano, vselej svojeaiu predstojniku naznaniti, če je kakega konja kupil ali prodal. Da se kuretuina opita, naj se namoči toliko graba, kolikor se ga rabi za 2 dni in s tem grabom naj se kuretniua pita; vode ne sme manjkati; gosi dobijo tako prav velika jetra. Sejmovi na Štajerskem. 21. jan. v Tebarjih ; 22. jan. v Mozirju; 25. jan. v Artičab, v Kopiivuici, v Slov. Gradcu, v Gomilcah; 27. jan. v Mariborn. Sejinovi lia Koroškem 20. jan. pri sv. Hemi na Krki; 25. jau. pri št. Paulu.