Januš Golec: Pogovorili smo se že v našern listu, kako je hitro ozdravila krepko težka gospa Kolenčeva na nogah s pomočjo za hojo edino pametnih nizkih pet. Pri 137 kg telesne teže — zdrave noge, kdo bi ne bil vesal, ako ga že opominja resna — starostna doba. Saj je bila tudi Kolenčka hvaležna za zdravje ter se ga radovala, da je zaupala vsakeinu znancu: kako in s čigavo pomočjo stoji in stopa brez motenja po obeh nogah. Človek zna ceniti ljubo zdravje le tedaj, če ga zgubi. Po isti stari polki lahkomisel nosti se je zax>rtela nasa krčmaiica. Po .^abila je s časom, da je bila ščipavih Tiog, zahrepenela je po občem prerojenju. In kedaj se čuti že tudi starejša ženska mladostno? Ako se jej laskajo in jo božajo z besedami: »Oh, kako mlad obrazek še imate, draga gospa! Pa kako ljubka je vaša glavica, niti ene sive niti ni izslediti na' njej.« Tako in enako bvalisanje dene dobro, kaj še lo, če je nekaj resnice na njem! Gospa Kolenčeva je hotela izsiliti od narave: pomlajeno glavico! Pri nemotenem telesnem počutenju je osredotočila vša hrepenenja v en cilj — v »bubi« glavico. Kratko pristfiženi in skrbno sfrkani lasje obsujejo s cvetjcm celi obraz! Dobra mama je začela z vso natančnostjo opazovati ženski spol, kako morajo biti prikrojeni lasje, da je »bubi« pomlajevalen, prisrčen, mikaven. Toliko si je bila kmalu na jasnem, da »bu bi« brez kodrov ni nič. V kratko ostriženi glavi, ko visijo lasje ohlapno navzdol, zgleda že bolj priletna ženska kakor kak dolgolasi slovaški piskrovez. Kodrasta glava je »ringelšpil« mladosti, če tudi je nekako usiljena pri nad 50 let! Pred meseci noč in 'dan boleče noge — sedaj ta neprestana razglabljanja o »bubi«. Kolenčeva mamca je bila že zopet v nezadovoljnosti. Iz nestrpnosti in nezadovolia se je rodil naenkrat glavobol. Začelo iej ie kar grmeti po glavi, nabijati po možganih in — glava — in pač težka glava vsaj vsak drugi dan. In odkod nova — mučna bolezen? Dolgi lasje, ta nepotrebna teža in navlaka, tišči noč ter dan na rahle možgane in ni čudno, ako se razbolijo in mrcvarijo človeka. Vsak vzdihljaj Kolenčke je končaval z glasno željo: »Nesrečni glavobol! Še ponorela bom, ako se ne iznebim dolgih las!« Bolezen dotira človeka do marsikate rega trdnega sklepa. Liki jeklo nezlom ljiva načela poženejo, če se počutiš hudo bolne glave in imaš pred seboj upanjc: ravno to-le mi bo olajšalo bol! Kolenčki ni bilo več prestati z dolgimi lasi pri vročem štedilniku, saj bi še bila lahko ponorela. Nesrečni glavobol sc je pogostokrat tako razljutil, da iii je rnorala razplesti kite, dvigniti lase kvišku, da je prepihal zrak ubogo gl«,vo in go se oddahnili možgani. Že dvig las je uplival olajševalno, kakor ba.* zam bi pa bil »bubi«. Zakaj neki ni zletela Kolenčka takoj k brivcu in se dala obalincati? Nad 50 let dolge kite in kar v pol ure na balinc — tak preobrat vendar ni kar tako kakor bi pljunil, že radi kritične okolice ne. Treba iztakniti za skok iz dolgega na kratko izgovor, ga temeljito podpreti in nato se šele okleniti ciIja. Kolenčka je dobro znala: Moje prijateljice in gostje so obveščeni, da ponorim, ako se ne rešim las. Pri vednem tarnanju o bolečinah v glavi so že nekateri prigovarjali: »Gospa, »bubi«, pa bo vse dobro!« Opravičena je bila pred lastno vestjo in okolico, torej »bubi« in zopet »bubi«, da bom zdrava pri težavnem krčmarskem poklicu! Kljub sklepu: skloniti težki kiti pod ostrino škarij, izvršitev ni bila lahka. Vse je še šlo, le preko brivčevega praga ni dalo KoIenČki. Eden od brivcev je bil vendar toliko iznajdljiv, da je uganil, kaj teži obilno mamco in jo je sunil preko vseh bojazni s prijazno opazko: »Prosim, gospa, naprej in na stol, sai jaz sem jih že o- balincal na »bubi« najveC v celem mestu.« Kakor jagnje mesarju je sledila brivcu in za dobri dve uri se je vrtela po kuhinji s kodrasto »bubi« glavico. Pa kaj Ijubkost kratkih kodrov, Kolenčke ni bolela več glava, saj to je bil glavni cilj in namen njenega balinca. OzdravIjena — pa še kodrasta, kako bi ne bila vesela in s tem tudi pomlajena! Prijateljice so se izražale pohvalno glede prevrata na Kolenčkini glavi; nekateri nloški gosti so molčali pri pogledu na stari balinc, najresnejši so bili glasnega mnenja: »Ako stara krava zbezlja, jej ni nobeden plot previsok.« Naj že bo, kakor hoče: Kolenčeva ma ma je imela kratke lase in ne več glavobola! Zlodej je tičal še v tem, da so kodrj v soparni kuhinji popuščali, se razvijali In kar naenkrat ni zgledala glava kot koštrunček, ampak kakor opuijen vrabec. Umetni kodri so sicer za prvi pogled mikavni, a nestalni in Be spreminjajo z vremenom. Kar je solnce za vreme, to so brivčeve žgalne škarje za »bubi«, ki je up današnjega ženstva. Mama |e morala večkrat k frizerju. Ravno pri točki kodranja se je rodila nova težkoča: neprijetno in večurno čakanje v brivnici. Pri dobroidoči gostilni je čas drag in ga prevejati v brezdelju pri frizerki, je bil kamen spodtika in pomisleka pri sicer resni ter delavni Kolenčki. Ko je nosila kite, se je spletala sama, zakaj bi se ne kodrala sama? Ako bode lastnoročno obdelala »bubi« glavo, bo prihranila na času in denarju. Frizcrske škarje si je kupila, eno ogledalo pred obraz, drugo še večje na zaboje za glavo in Kolenčkina česalnica je bila opremljena. Parkrat je Slo kodranje z lastno roko bolj počasi, fcer z žarečim železom je treba previdno kretati po občutljivi glavi. Vaja je izmuštrala krčmarico tako v friziranju, da ji ni bilo niti najmanj žal za na vlako dolgih las. V Kolenčkini gostilni sta bila takoj ta. hišno gospodinjo: čuvaj skok in mišji strah — murgl. Živela sta v zastopnosti, ker ju ni nikdo ščuval enega nad drugega. Dobivala sta hrano v ločcni posodi, a jo uživala skupno v kuhinji ali na veži. Lc tu in tam se jc pripetilo, da je bil skok prcj gotov, šel pogledat k boljpočasnemu murglu, ga napodil od sklede s premočjo ter sam polizal. Pri večji krčmi morata biti pcs in mačka, to je prastaro pravilo, ki je bilo spo štovano od Kolenčevc mame. Pred dobrimi 14 dnevi v soboto na veCer je šlo. Večja družba je naročila pečene piške, ki so bile pripravljcne, le gospejin »bubi« je bilo treba še skodrati. Eno ogledalo na mizo, drugo za hrbet na dva zaboja in škarje v peČ. Skok in murgl sta večerjala v veži, da je bila gospa pri »bubi« bolj nemotcna. Sedela je na stolu med obema ogledaloma, — proti tilniku v laseh žareče škarje in na veži kot bi ustrelil: prh — prh — prh in smuk skozi kuhinjska vrata in v ogledalo pred gospo. Murgel je hušnil na pobegu pred skokom na mizo, prevrnil ogledalo in nesreča — nesrečna: Kolenčki so zdrknile škarje iz roke, za vrat in po golem za pas! Kvišku in v obupni trenutni bolečini še na zofo ob štedilniku, dokler se ni žareče železo ohladilo na maminim brbtu in si izžgalo samo izhod izza pasu! Niso bile šala Kolenčkine opekline. Na krik ter vik so hiteli gosti v kuhinjo in razbrali toliko, da se je dobra mamca pri friziranju opekla, ubila obe ogledali ter obžgala obleko na hrbtu. Z gospo v spalno sobo in po zdravnika. Vsa olja in mazila niso pomagala nič. Vročina je utisnla škarje globoko v hrbct obilne gospe in to je peklo ter žgalo eno celo noč in celi dan. Ponesrečena ni mogla ležati na hrbtu radi opekline, na trebuhu ne radi debelosti, na strani ne, ker jo je prevračalo sedaj na trebuh, pa zopet na hrbet. V težkih dneh boleče in pekoče nesreče je največ presedela na postelji in prejokala nad opeklinami. Ko je že lahko ostavila sobo, ko se je oddaljila neznosno pekoča vročina, rana ni hotela zaceliti. Kakor hitro se je potila, je zopet peklo, da bi bila plesala po stropu. Kaj je pomagalo Kolenčki drugega, kakor pribežališč« vseh nezacaljivih ran: sv. Rok. Vzdihl k svetniku ranocelniku so jo tudi porinili na pot spoznanja in kesanja. — »Bubi« je proklela in obljubila sv. Roku, da se bo spametovala pri laseh- ka* kor se je pri petah, le hrbet jej naj za< celi. Kolenčkini dobri sklepi so bili ža koj pri rojstvu tako dejanski, da ni videl nikdo veC njene »bubi« glavice odj večera nesreče, ker jo je skrila pod trdo zavezano ruto. Ob času, ko beležim te vrste, je rana Kolenčeve mame tik pred zaceljenjeai| sv. Rok v največji časti, »bubi« ferda* man in sklenjene dolge kite, če bodo lš, še zrasle, ker so je mama že bratila z Abrahamom. Ruta bo odložena, ko bodo daljši lasje in ko bo zahvaljen ranocelnik sv. Rok v svetišču nad Šmarjem pri Jelšah. In kaj pa skok in murgl? Polukavata sočutno v Kolenčevo mamko; v svoji notrajnosti sta pa najbrž uverjena< da sta učinila dobro, ker se je gospodi\ nja spametovala pri temelju in kroni ¦— pri petah in glavi!