PoStnina plačana f gotovini Leto X, št, 166 Ljubljana, petek 19. julija 1929 I"««« nafta nnntao 26 Dfe m __inosemstvo 40 Din. Uredotttroi UbMJmu Rnaffljeva ata L Telefon ttm. 3122. 9123, »124, 3125 to »136. Maribort Akloseodror* oesU 12. Teklo« 6t m. g€KKm CefrM Koceoora <.1. Telefo« Uor.190. BofcopM m m vračajo. . Otzfed po tv*a. Opnmtfitvm UuttfUa*. Preierm**« C U Telefon St. 3122, »123. »124. «125, 212«. iMfirirti oddeleki Ljuhllaoa. Prežernov trtica 4. Telefon bi 2492. Podružnica Maribor i Aleksandrova cm* it 13. Telefon St «56. PodruSolca Cellei Kocenov« rilca It I, Telefon 6t 190. Ratanl pri po it 6e3t- »avodih; Ljubljana k. 11-842; Praha fiab 78.180; WIw Nr. 105.241. 50.000 belih »patriotov" Harbin, 18. julija. L Potniki, ki mt k vrnili te dni iz obmejnega ozemlja, pri« povedujejo, da koncentrira sovjetska vla« da ogromne količine vojaštva ob meji. Me» sto Čito pasirajo nepretrgoma vlaki z vo» jaštvom in topovi. Zatrjuje se, da se je 50.000 ruskih emigrantov, ki žive od bolj« ševiškega prevrata na Kitajskem, stavilo na razpolago kitajski vladi za vojno služ* bo proti lastni domovini Gre baje za ostanke protiboljševiškega odreda genera« la Semjonova, ki se je po porazu umaknil s svojo vojsko v Mandžurijo. Kitajci odbili japonsko posredovanje ToHJo, 18. Julija a. Japonski listi poročajo, da Je japonska vlada ponudila nankinški vladi svoje posredovanje v sporu s sovjetsko Rusijo. V ta namen se je obrnila tudi na Moskvo, ki je pristala na japonsko posredovanje. Nankinška vlada pa je japonski predlog zelo ostro zavrnila. Nemčija prevzame obojestransko zaščito ruskih in kitajskih interesov Moskva, 18. Julija d. Zastopnik roškega runami«.ga komisarja Litvinov je obiskal včeraj popoldne nemškega poslanika in ga zaprosil, naj prevzame varstvo ruskih interesov na Kitajskem Berlin, 18. julija d. Danes le obiskal nemSko zunanje ministrstvo kitajski poslanik in sporočil željo nanlkinSke vlade, da tri Nemčija prevzela zaščito kitajskih »teresov v Rušiti. Nemška vlada bo sedaj razpravljala o prošnjah obeh prizadetih vlad ter v najkrajšem času odsororili, ] da4i jih sprejme, ' Novi zakon o razprodaji Uvedene so jako stroge določbe proti zlorabam z raz« prodajami Beograd, 18. Julija p. Na predlog ministra trgovine in po zaslišanju ministrskega predsednika je kralj podpisal zakon o razprodajah, ki se glasi: § 1. Razprodaje, ki imajo namen, da se čim hitrejše na drobno razproda blago ali stvari, ki so v zvezi z izvrševanjem kake obrti, ne glede na naziv, pod katerim se ta obrt izvršuje, se lanko izvrže samo po predhodnem odobrenju pristojne zbornice. To odobrenje izda zbornica po zaslišanju pristojnega strokovnega udruženja, če tako obstoja, in to samo v slučajih prenehanja obrti, vsled smrti lastnika, zaradi preselitve ali opustitve obrti ali zaradi elementarnih nezgod. § 2. Prošnjam za odobrenje le treba priložiti točne podatke o tvrdki aH obrti, se-dež obrti, čas razprodaje in točen spisek blaga, ki pride na razprodajo. § 3. Odobrenje za razprodajo se sme izdati za obrt, ki se izvršuje brez prenehanja najmanj že 24 mesecev v dotičnem kraju. Izvzeti so samo slučaji v primeru smrti ali elementarnih nesreč. Ne glede na število podružnic prodajalen ali delavnic, v kraju, kier ima dotična tvrdka sedež se sme vršiti razprodaja samo v enem lokalu, za katerega je izdano odobrenje. Če so podružnice izven sedeža firme, se lahko izvrši razprodaja pod pogojem, da Je lastnik dobil za vsako podružnico posebej potrebno dovoljenje od pristojne zbornice. V podružnicah se sme vršiti razprodaja samo, Če obstojajo najmanj 24 mesecev v dotičnem kraju izvzemši slučaje smrti in elementarnih nezgod, za katere veljajo določbe čl. 1. Tudi v tem primeru se sme vršiti laprodaja samo v enem lokalu. čas v katerem se vrši razprodaja določi pristojna zbornica po ugotovitvi vsej okoliščin, vendar pa razprodala ne sme trajati del} časa kot tri mesece. Podaljšanje do največ 6 mesecev lahko dovoli mi' nister trgovine v izjemnih primerih na predlog pristojne zbornice. § 4. Po poteku roka razprodal dotična obrtna pravica takoj ugasne in se mora lo-k lazapreti v primerih, da lastnik nadaljuje v istem 'oka'u kako drugo obrt. V tem primeru se v lokalu po preteku razprodajnega roka ne sme prodajati blago, ki je bilo predmet razprodaje. § 5. Oseba, ki je dobila za razprodajo, izvzemši slučaje smrti ali elementarnih nesreč, v roku prihodnjih dneh let računšl od poteka prodajnega roka ne more dobiti več obrtne pravice, niti za izvrševanje samostojne obrti, niti kot družabnik, td bi mu dajala pravico, da trži z blagom, za katero je dobil odobrenje za razprodajo. V tem roku tudi ne more dobiti dovoljenja za razprodajo v kaki drugi obrti, ako io izvršuje. To velja tudi za člane iavnih. delniških in Trgovskih družb. § 6. Zabranjena Je razprodaja v smislu tega zakona blaga, kupljenega na Javni dražbi. § 7. V lokala, kjer se vrši razprodaja, ' sme biti In se prodajati strne ono blago, ki je prijavljeno pristojni zbornici v spisku razprodajnega blaga. § 8. Od dneva objave pa do zaključene razprodaje, se ne sme dovažati v lokal novo blago, izvzemši ono, ki ie bilo naročeno že pred vložitvijo prošnje za razprodajo, kar se mora dokazati z originalnimi fakturami. § 9. Če dotičnik, ki Je dobil odobreni« za raprodajo, krši predpise tega zakona, se odobrenje prekliče, nadaljnja razprodaja ustavi in mu odvzame obrtna pravica. § 10. Že objavljena razprodaja se ne mo-re ustaviti, £e pa se ustavi, se io smatra za izvršeno, ter ima vse posledice v smislu tega zakona. § U. V onih oblastih, kier so bile po obstoječih obrtnih zakonih doslej pristojne za izdajo odobrenja za razprodajo obrtne oblasti, vrše te oblasti tudi nadalje vse funkcije, ki jih zakon poverava zbornicam. § 12. Brez odobrenja razpodaje je prepovedana vsaka reklama, ki bi mogla v javnosti ustvariti prepričanje, da se v določenem lokalu vrši razprodaja. Brez odobrenja razprodaje je prepovedana vsaka uporaba besede »razprodaja« v cilju reklame. § 13. Kontrolo nad razprodajo vrši pristojna državna oblast in pristojna zbornica. § 14 Kdor objavi razprodajo pod katerimkoli nazivom v nasprotju z odredbami tega zakona, kakor tudi oni, ki kršijo določbe čl 4. in 12. tega zakona, se kaznuje z globo v znesku 300 do 10.000 Din. Razen tega se onemu, kdor jbjavi razprodajo brez oblastnega dovoljenja, odvzame obrtna pravica za dobo d"eb let § 15. Za kazensko postopanje po tem zakonu so pristojne prvostopne upravne odnosno obrtne oblasti. Za pritožbe proti razsodbi prvostopne oblasti veljajo predpisi obrtnega zakona. Ce Je z razsodbo izrečena prepoved nadaljnjega izvrševanja obrti, pritožba nima odložilne moči. § 16. Glede visokosti in uporabe denarne kazni ostanejo še nadalje v veljavi dosedanji predpisi. § 17. Odredbe tega zakona veljajo glede Izvrševanja in posledic razprodaje za vse razprodaje, ki so v teku v onem trenutku, ko stopi ta zakon v veljavo, kakor tudi za vse one, za katere je 2e podana prošnja in je odlok Se izdan, četudi še prizadetemu ni dostavljen ln se razprodaja še ni pričela. § 18. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih Novinah«. Z uveljavljenjem tega zakona prenehajo veljati §§ 27, 153 točka 4. obrtnega zakona (zakona o radnjama) in določbe zakona z dne 16. januarja 1859 LDZ št 26. o regulaciji razprodaj ter §§ 51. in 52. zakonskih določb, 17. poglavja, zakona iz leta 1884., nadalje predpisi vseh obstoječih obrtnih zakonov, v kolikor so v nasprotju z določbami tega zakona. Delna revizija zakona o taksah Oprostitev od prenosnih taks za uradniške stavbne zadruge — Reforma taks pri prodaji vrednostnih papirjev Člen 4. Na kraju ČL 39. zakona o taksah aaj ee pristavi nov odstavek, ki se glasi: Kadar se minister financ prepriča, da je Beograd, 18. julija p. Na predlog finančnega ministra in po zaslišanju ministrskega predsednika je kralj podpisal zakon o spremembi in dopolnitvah zakona o taksah iz 1. 1921. Zakon se glasi: § 1. V zakonu o taksah od 80. marca 1921 s spremembami in dopolnitvami z dne 25. marca 1923 se izpopolnijo in izpremene: Členu o. točki 1. se doda nov stavek, ki se glasi: Zadruge državnih uslužbencev, ki so osnovane z nalogo, da zgrade ali nabavijo državnim uslužbencem stanovanjske hiše, če se ne bavijo s preprodajo hiš in izdajanjem v zakup v cilju špekulacije, se oproščajo taks za kupnine in prenos ?em-Ijiš? in stavb in za intabulaeije posojila za zgradbo poslopij. Oproščajo se tudi Plani teh zadrug taks za prenos hiš ali zemljišč, če se vrši ta prenos med člani zadrug in ako so izvršili svoje obveznosti do zadruge. Te oprostitve ee nanašajo na zadružne domove, trge in parke uradniških stanovanjskih kolonij z nad 100 domovi. Te oprostitve bo izdajal minister financ na podlagi prošenj zainteresiranih zadrug, ozirajoč 6e pri tem na to, ali spada zadruga, ki je vložila prošnjo, med one, ki so predvidene v prejšnjem odstavku. Vodne zadruge na vsem državnem ozemlju se oproščajo vseh taks, ki jih vodne zadruge na Hrvatskem, Slavoniji, Sremu in Vojvodini ne plačujejo po predpisih, veljavnih za te kraje. Ravno tako so oproščeni teh taks vei posli vodnih zadrug pri najemanju posojil (posojila, intabulaeije), kakor tudi prizna-nice o izplačilu podpor oškodovancem. Izvzete so priznanice o izplačilu odškodnine za ekspropriaeijo. Minister financ lahko oprosti lemljorad-niške in obrtniške zadruge, ustanovljene po zakonu o zemljoradniških in obrtniških zadrugah od 3. dec. 1898 za Srbijo in Čr-nogoro, a ravnotako tudi istovetne zadruge v drugih krajih kraljevine, ako svojim članom ne razdeljujejo dividend in rezervnih zakladov in ako upravnim in nadzornim odborom ne dele tantijem za njihovo zadružno delovajne, od plačanja taks i re-šenjem, v katerem mora biti ta oprostitev točno določena. Člen 2. V točki 6. čl. 5. zakona o taksah naj se postavi mesto >10« — >60«, a na mesto >20« _ »120«. (Osvoboditev od plačanja taks pri siromašnih osebah). člen 3. Členu 6. zakona o taksah se pristavi po točki 15. novo točko, ki se glasi: 16. Pisma in predstavke, kakor tudi poročila, ki jih pošljejo direkciji Rečne plo-vidbe oziroma njenim agenturam poslovni krogi zaradi izvrševanja poslov v pristojno uradovanje, da se ti posli odobre, so opro-ičena plačevanju taks po zakonu o taksah. Ravnotako so proste teh taks predstavke ali zahteve uslužbencev Rečne plovidbe, ki se nanašajo na osebne ali rodbinske pravice, v kolikor so zajamčena v obstoječih predpisih, in pa prijave za službeno glasilo. bila odmera taks od strani finančnih oblasti na podlagi komisijskih odstotkov izvršena na škodo državne blagajne, lahko to odmero taks razveljavi in odredi, da se na novo odmeri ali oceni, čeprav bi bila ta odmera že postala izvršna. Uradniki, glede katerih se ugotovi, da so pri odmeri na škodo države postopali malomarno, bodo kaznovani s kaznijo od 100 do 5000 Din, kar ne izključuje še posebne disciplinske kazni ali kazni po kazenskem zakoniku. Člen 5. V tarifni številki 13 kazenske tarife naj se vstavi pred prvi člen »1«, pri drugem členu pa pristavi nastopno: 2) Pri prodaji vrednostnih papirjev (obveznice, srečke in podobno) od strani privatnih oseb, se plačujejo naslednje takse: a) za vsak kos obveznic, srečk in drugih vrednostnih papirjev v nominalni vrednosti do 100 Din vključno — 50 par, b) ako presega nominalna vrednost 100 Din, pa — 1 Din. Te takse obsegajo — v kolikor ne prihajajo v poštev predpisi tar. št 3334 kazenske tarife — tudi takse za potrdila in splošno za položena mesečna vplačila. Člen 6. Za rešenja, s katerimi se odobrava ali odreja izvršnost razsodb ali sklepov inozemskih sodišč, se plača taksa po tar. št 173 — ena tretjina takse — in po tar. št 174 taksne tarife zakona o taksah. To takso plača oseba, napram kateri se zahteva izvršba. Člen 7. Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah« in zadobi obvezno moč s 1. majem 1929. Velik vlom na pošto v Jastrebarskem Zagreb, 18. julija, n. Davi je bila obveščena policijska direkcija v Zagrebu, da so nocoj neznani zlikovci vdrli v poštni urad v Jastrebarskem ter navrtali poštno blagajno. Tatovi so se splazili v poštne prostore skozi okna ter odnesli iz blagajne 105.000 Din. Še tekom dopoldneva je odšlo v Jastrebarsko več detektivov zagrebške direkcije. V bližnjem potoku so detektivi našli kuverte denarnih pisem. Za tatovi ni zaenkrat nikakega sledu. Jutri bodo v uradnem listu objavljene številke serij in kosov 74 tisočakov, ki so jih odnesli zlikovci. Šahovski mojstri na Bledu Bled, 18. Julija p. N« Bledu t« že ve« dni mudita Šahovska mojstra dr. Vidmar is LJubljane io dr. Astaloš iz Sarajeva. Vsak dan pridno igrata šah in se pripravljata za mednarodni turnir, ki se bo vršil na jesen v Kartovih Varib, Poslanik Kennard premeščen v Stockholm Beograd, 16. julija & Iz Londona Je pri Sa vest da je angleška vlada premestila svojega dolgoletnega poslanika na našem dvoru Kennarda v Stockholm. Vest o premestitvi angleškega poslanika Kennarda v Stockholm ie sprejela vsa javnost z globokim obžalovanjem. Poslanik Kennard si Je tekom svojega bivanja v Ju-slaviji stekel splošne simpatije in Je po pra vici veljal za velikega prijatelja naše dr žave. Premestitev v Stockholm pomeni za poslanika Kennarda povišanje, ker bo to me sto z vzpostavitvijo diplomatskih odnošajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo postalo iz> redno važna prehodna diplomatska postaja med Moskvo ln Londonom. Ministri v avdijenci Beograd, 18. julija, č. Danes je Kralj sprejel v avdijenci ministra javnih del inž. Savkoviča, ministra pravde dr. Srskiča, zastopnika ministra zunanjih del dr. Kuma-nudija, ministra financ dr. Švrljugo in upravnika Beograda Manojla Lazareviča. Beograd, 18. julija, č. Minister za šume in rudnike inž. Radivojevič je odpotoval v Mataruško Banjo, da poroča o tekočih poslih predsedniku vlade. Krst na Bleda bo šele koncem avgusta Bled, 18. julija, p. Povratek kralja na Bled se pričakuje sTedi prihodnjega ted« na. Iz dvornih krogov se zatrjuje, da kra* ljevo potovanje v Beograd ni v nikaki zvezi z našim sporom z Bolgarijo zaradi obmejnih incidentov, marveč da je bilo že davno določeno, da more kralj redno opravljati svoje vladarske dolžnosti. Glede krsta tretjega kraljeviča še ni določenega nič konkretnega. Ve se le toliko, da se bo krst vršil verjetno šele v drugi pol o* vici avgusta. Angleški poslanik na našem dvoru g. Kennard je že sprejel pooblasti* lo angleškega kralja, da ga zastopa pri kr* stu. Kakor se zatrjuje, je v ožjem krogu kraljeve rodbine že sklenjeno, da dobi tretji kraljevič slovensko ime in je tudi ime že določeno, vendar pa se za enkrat še drži tajno. Vesti iz Beograda Beograd, 18. julija č. Albanski poslanik na našem dvoru Džafer Vila Je danes posetil direktorja političnega odelenja v ministrstvu zunanjih del Konstantina Fotiča. Nocoj je direktor Fotič odpotoval v Zlatibor, da poroča ministru zunanjih del dr. Voji Ma-rinkoviču Danes Je prispel z Bleda v prestolnico rumunski poslanik na našem dvoru Filidor. Guverner Narodne banke Ignat Bajloni je odpotoval v Vichy, kjer ostane zaradi zdrav ijenia mesec dni. Minister poljedelstva dr. Frangeš Je danes sprejel odposlanstvo kmetijskih krogov iz osiješke oblasti. Odposlanstvo ga je prosilo, naj prevzame pokroviteljstvo nad kmetijsko razstavo v Osijeku. Jugoslavija na velikih razstavah Beograd, 18. julija č. Tekom jesenskega zasedanja Društva narodov bo otvorjena v Ženevi mednarodna kulturna in umetnostna razstava. Iz naših umetniških krogov je bila izražena želja, naj bi se te razstave udeležili tudi Jugoslovenski umetniki, kar bi moglo imeti po primeru jugoslovenskega paviljona v Barceloni ugodne rezultate za našo državo. V gospodarskih krogih pa se le pojavil predlog, da naša država vsekakor sodeluje na veliki kolonijalni in imperijalni razstavi, ki jo priredi Anglija 1. 1930. v WimbIedonu. To sodelovanje bo morala vsekakor omogočiti naša vlada, ker so rezultati razstave v Barceloni dokazali, da se izdatki za take prireditve izplačajo in da sodelovanje lahko dvigne ugled naše države ter ji pridobi novih prijateljev ln posreduje nove stike za naše gospodarstvo. Na razstavi v Wim-bledonu bodo sodelovali skoro vsi kulturni narodi sveta. Železniška nezgoda v Bosni Sarajevo, 18. julija, č. Na postaji Ljubljenica se je pripetila železniška nezgoda, ki k sreči ni zahtevala nikakih človeških žrtev. Tovorni voz. ki je bil natovorjen z železom, se je pri premikanju iz neznanega vzroka prevrnil in potegnil s sabo še 6 drugih voz. Zastoj železniškega prometa je trajal 14 ur. Osebni promet se je vršil potom prestopanja. Materijalna škoda je prilična. Prosvetni minister na Bledu Bled, 18. Julija p. Davi le prispel na Bled prosvetni minister Boža Maksimovič. Do Zagreba s« }e pripeljal z vlakom, od taim pa Je nadaljeval potovanje oa Bled z avtomobilom. Njegov prihod na Bled je docela privatnega značaja. Minister Maksimovič ostane na obisiku pri svoji rodbini nekaj dni, nakar se zopet vrne v Beograd Nova carinska manipulacijska taksa za prtljago Beograd, 18. Julija p. Po naredili ministra promet« }e uvedena taksa 5 Din za vse prtljažne poSiltfke pri prometu med Jugoslavijo, Italijo iti Rurouinijo, ako so namenjene carinski manipulaciji Radi pretepanja aretirancev kaznovana policista 8»rajevo, 18. julija, n. Sresko sodišče je obsodilo policijska stražnika Bosniča in Raketiča na 3 dni zapora in skupno na 6000 Din odškodnine. Obema je bilo dokazano, da sta v zaporu tolkla delavca Iva Plejiča z volovsko žilo. Naval tujcev v Dalmacijo Split, 18 julija, n. Prvotno se je zdelo, da bo letošnja sezona v tujskoprometnem oziru slabejša nego je bila lanska. Ze nekaj dni sem pa naval tujcev silno narašča in zdi se, da bo sezona vendarle dosegla svoje lanske uspehe. Koncem tega tedna prispe v Dalmacijo 5000 Nemcev. Nemški letoviščarjl potujejo v naše kraje po Južni železnici. , Preči zaključkom pogajanj na Bledu Jugoslovensko-madžarska pogajanja na Bledu bodo prihodnji teden končana — Konferenca se bo jeseni nadaljevala v Splitu Bled, 18. julija p. Jugoslovensko-madžar-ska konferenca na Bledu uspešno nadajuje svoje delo tako, da bo zaključena že začetkom prihodnjega tedna. Preostala vprašanja bodo prišla v razpravo v jeseni na oknferenci, ki se bo vršila v Splitu. Z naše strani sodeluje v pogajanjih inšpektor notranjega ministrstva dr. Milorad Vlaškalin, pri končnih razpravah pa bo sodeloval tudi šef odseka zunanjega ministrstva dr. Erhar-tič. V madžarski delegaciji sta poleg poslanika barona Foersterja še državni podtaj-nik notranjega ministrstva dr. Bela de Csa-tary. načelnik finančnega ministrstva. Konferenca razpravlja o predvojnih in vojnih komunalnih dolgovih z mejo presekanih administrativni jedinic ob vsej madžarsko-jugoslovenski meji, počenši od Murske Sobote v Prekmurju do Rabe v Banatu. Gre za dolgove mesta Subotice, šestih bivših madžarskih županij in za dolgove okrog 60 občin. Pri teh pogajanjih so torej zainteresirane mariborska, osiješka, bačka in beo grajska oblast. Državni podtajnik Csatary je davi odpotoval v Budimpešto po končne instrukcije. Komunalni dolgovi, o katerih se razpravlja, so zelo veliki in Je rešitev tega vprašainja za vse prizadete občine velike važnosti. Rezultat subskripcije za PAH Oficijozno se podčrtava veliko razumevanje za PAB pri kmečkem prebivalstvu in uradništvu, dočim se denarnim zavodom in industriji očita malomarnost Beograd, 18. julija d. Točna vsota podpisane glavnice Privilegirane Agrarne banke sicer še ni znana, ker še niso dospela vsa poročila zavodov, ki so bili pooblaščeni za podpisovanje, vendar pa naglašajo na merodajnem mestu, da presega vsa pričakovanja. Dočim se je kmečko prebivalstvo v nepričakovani veliki meri odzvalo pozivu na vpis, so na merodajnem mestu po informacijah beograjske »Politike« dokaj razočarani nad denarnimi zavodi, industrijskimi podjetji in onimi panogami pridobitnih krogov, ki trgujejo z državo in ki bi bili nekako moralno ■ obvezani, da podpro po svojih najboljših močeh vsako finančno akcijo vlade odnosno države. Po Informacijah beogiajske »Politike« se ie na merodajnem mestu računalo, da bodo denarni zavodi, ki prejemajo cenene kredite od Narodne banke podpirali sorazmerno svojemu kapitalu in dobavljenim kreditom najmanj 100 milijonov, dočim so v resnici vsi denarni zavodi skupaj podpisali samo 50, to Je za 6 milijonov manj, kakor državni uradni- ki Iz svojih skromnih plač Na vsakega državnega uradnika pride pol delnice, dočim odpade na posamezne banke povprečno Jedva 120 delnic. Tudi veleindustrija je docela odpovedala. Mali posestniki in kmetje pa so kljub svojemu mizernemu položaju in" hudi borbi za obstanek, podpisali prot! vsemu pričakovanju ogromno vsoto 300 milijonov. Kakor zatrjuje »Politika« bi seljaki podpisali še mnogo več, če bi se vršilo vpisovanje v jeseni, ko prodajajo svoje pridelke in imajo več denarja, kakor pa sredi glavnega poljskega dela. Kot posebno važnost se na merodajnem mestu povdar-ja, da se nikjer ni vršil pritisk, kajti če bi oblasti pritiskale, bi se morale baš banke in velepodjetja odzvati v večji meri, kar bi končni efekt brez dvoma še bolj dvignilo Vpisovanje delnic Agrarne banke je po sodbi merodajnih krogov dokaz, kako veliko zanimanje vlada za Agrarno banko baŠ med seljaštvom in koliko si obeta seljaštvo od tega zavoda. Preprečen atentat na avstrijskega kance- larja Streeruwitza Danes opoldan je poskušal streljati na avstrijskega zveznega kancelarja kovaški pomočnik Anton Leitner — Pripravljal je tudi atentat na zveznega predsednika Miklasa Dunaj, 18. julija. Ko je danes dopoldan zapustil avstr. zvezni kancelar dr. Stree-ruwitz poslopje predsedstva vlade in vstopil baš na stopnico avtomobila, je potegnil neki neznani moški, ki je stal v veži nasproti ležeče hiše, revolver in pomeril na kancelarja. Slučajno navzoči policijski stražnik je v zadnjem hipu opazil neznan-čevo namero in mu z naglim udarcem izbil iz rok orožje. Atentator je skušal pobegniti, a so ga po nekaj korakih ujeli navzoči pasantje. Na policiji so ugotovili, da je atentator Anton Leitner, brezposelni kovaški pomočnik, rodom Korošec. Aretirani je Flamcl zahtevajo najširšo avtonomijo Nove zahteve llamske stranke — Zahtevajo preosnovo Belgije v zvezno državo in delitev armade v francoske in llamske oddelke izjavil, da je hotel oddati le slep strel M s tem opozoriti javnost na svoj težki položaj. Bival je šele tri dni na Dunaju in fe že včeraj poskušal izvesti atentat na zveznega predsednika Miklasa, kar pa se mu ni posrečilo, ker ga ni mogel pričakati. Po zaslišanju prič, ki so bile v stikih z atentatorjem poslednje tri dni, je policija ugotovila, da je smatral Ie ta zveznega kancelarja dr. Streeruwitza in predsednika republike Miklasa za glavna krivca brezposelnosti. Kot olajševalno okolnost pa navajajo, da je bil atentator pred nedavnim časom izpuščen iz koroške umobolnice. Bruselj, 18. julija. Borba Flamcev za kulturno avtonomijo in široko samoupravo se še vedno ogorčeno nadaljuje vkljub vsem poskusom belgijske vlade, da bi pomirila Flamce in jih zadovoljila z manjšimi koncesijami. Tako je sklenil včeraj parlamentarni odbor flamske stranke, da bo predlagal v parlamentu zakonski osnutek o preosnovi belgijske edinstvene države v zvezno državo. Dalje zahteva falmska stran- ka tudi takojšnjo paflamljenje gentskega vseučilišča in razdelitev belgijska armade v flamske in valonske divizije. Ta zahteva je silno razburila francoski del Belgijcev, ki ogorčeno protestirajo proti poskusu razdelitve armade v dva dela in napovedujejo, da bodo posegli po vseh razpoložljivih sredstvih za udušdtev te zahteve, če se ji Flamci ne odrečejo prostovoljno. Komunistična akcija v Franciji Pariz, 18. julija, s. O včerajšnjih hišnih preiskavah v uredništvu komunističnega lista »Humanitč« in v poslovnih prostorih komunistične stranke, javlja policijsko po» ročilo. da je bilo zaplenjenih mnogo do« kumentov. Iz njih je razvidno mnogo po« datkov o organizaciji komunističnega gi« banja na Francoskem. Te dokumente bo« do danes še natančnejše pregledali. Poli« cija je med drugim s silo odprla tajni pre« dal, v katerem je našla organizacijske na« črte za demonstracije proti imperijalizmu in vojni, ki jih nameravajo komunisti pri« rediti 1. avgusta. Bolgarski liberalci se branijo Radoslavova Sofija, 18. julija g. Nacioonatac-liberaJn« stranka, ki je te dni itzvTšila fuziijo obeh svojih kril, je sklenila, da ne bo v vodstvo nove stranke izvoljena nobena oseba, ki je za Časa vojne delovala v Radoslavovem kabinetu. Krvava rodbinska tragedija Sofija, 18. julija, p. V Vidinu se je od« igrala krvava rodbinska drama. Tamošnji seljak George Nikolov je ustrelil svojo ženo in njenega brata zaradi tega. ker ga je žena zapustila in se na prigovarjanje brata ni hotela več vrniti k njemu. Ko so ga hoteli aretirati, se je Nikolov zabari« kadiral v svoji hiši in začel streljati na policijo. Policija je uporabila proti njemu orožje in je trajala borba nad pet ur, ven« dar pa se Nikolov ni udal, niti mu poli« cija ni mogla priti blizu, četudi je vrgla v hišo več bomb Končno si policija ni znala pomagati drugače, kakor da je hišo zažgala. Ko je Nikolov videl, da zanj ni več rešitve, si je pognal kroglo v glavo in Je našel smrt v plamenih. Ko je hiša pogorela, so našli samo še par zoglenelih kosti. Velika vročina v Zagrebu Zagreb, 18. julija n. Danes le bil v Zagrebu najbolj vroč dan letošnjega poletja. V senci je kazal toplomer 30 stopinj, na solnem so merila 42 stopinj. Ruski parnik zadel na mino Bukarešta, 18. julija, s. Parniki, ki so za« sidrani v rumunski luki Konstanza javlja« jo, da so ponoči prejeli »SOS« signale 2000 tonskega ruskega parnika »Volga«e, ki je 16. julija odplul s potniki in raznim bla« gom iž Novorosijska. »Volga« je ponoči zadela na plavajočo mino. Ob treh zjutraj javljajo brezžično, da se potaplja in da je že utonilo 17 mož posadke in 14 potnikov. Tragičen zaključek avtomobil« ske nesreče čsl. oficirjev v Bosni Sarajevo, 18. julija, n. V vojaSd bolnfci je preminul češkoslovaški štabni kapetan Josip Hubka. Kakor znano, 6e je nedavno ponesrečil z avtomobilom češkoslovaška vojaške misije v bližini Zenice. Ne ve se še, ali bo njegovo truplo pokopano v Sarajevu ali pa prepeljano v Prago. Nesreča pri gradnji bak ar ske železnice Bakar, 18. Julija n. Danes se te pripet Ha pri gradnji železniške proge Bakar postaja — Bakar pristanišče nesreča, čije žrtev Je postal delavec Josiip Baienovšč. Vaigonček, na katerem je bilo naloženo kamenje, je zdrknil preko nasipa v morje, P« čemur je našel smrt na va®on • Ljubljana v času pasjih dni Vročina. — Tatvine koles. — Vlomilci ta tatovi na letoviščih. — Zloben čin iz maščevalnosti. LJubljana, 18. Juliia Bližamo se sv. Jakobu, ki navadno prinaša v deželo hudo vročino. Danes je bila najvišja temperatura v senci 30.2 C, na solncu pa je celo dosegla 35 C. Po nekaterih krajih je nastopila že suša, tako zlasti na Krasu, kjer primanjkuje po mnogih krajih vode. Ljubljana preživlja sedal prav tiho življenje. Nikjer ni opažati onega nervoznega drvenja ko drugače v mesecih normalnega življenja. Smo pač v dobi počitnic, ko vsak Ljubljančan, ki je preskrbljen s petično denarnico, hiti v razna letovišča. Zato imajo na policijski direkciji prav obilo posla s ' Veliko gorja si prihranite, preprečite bolezen in dela-nezmožnost, če takoj pri nastopu glavobola zauii-jete priznane Zakonito zaSčiteno ime Jamči ca pristnost in vrednost „_ ^_______ Pristne samo v originalnem zavoju j _,^Mzidis\Jjiciu»"._i potnimi listi. Dnevno jih vidirajo okoli 30 do 50. Bogati Ljubljančani se hočejo vsekakor pokazati v inozemskih letoviščih, zlasti v letoviščih naše zapadne sosede. Drugače je v Ljubljani tujski promet še precej živahen 'n mnogo tujcev, celo Francozov, si je izbralo tiho Ljubljano za svoje letovišče. Skromni Ljubljančani, kar Jih ni obsojenih, da morajo tudi popoldne po raznih uradih vleči »dreto«, pa hite ven na prosto do Save, Sore in Ljubljanice, kjer je sedaj najpestrejše kopalno življenje. Samo ob Ljubljanici in Grubarjevem prekopu se je danes hladilo in solnčilo nad 500 kopalcev in kopalk Bolj živahno je bilo ob Savi, tako v Mednem in od črnuškega mostu dalje proti Tomačevem. Kopalna sezona dosega polagoma svoj višek in če bo nedelja tako vroča, potem lahko račuASino, da bo doseženo v nedeljo rekordno število kopalcev. Policijska kronika Je v dnevih, rročme tudi suhoparna in brez senzacij. Kolikor vlomilcev in drugih uzmovičev ne počivji za mrežami po hladnih zaporih, je drugo vse zapustilo Ljubljano. Tu pa tam se pokaže kak klatež, drugače drzni svedrovci raje iščejo posla po letoviščih in kopališčih. Da res ni v Ljubljani nadležnih po-stopačev, klatežev, tatov in druge sllčne zalege, je pokazala tudi obširno organizirana in temeljito izvedena racija, ki so jo davi ob 3. napravili organi kriminalnega oddelka z varnostnimi stražami po raznih kozolcih v Mestnem logu in drugod. Bila je brez uspeha. Pač, gotova panoga tatov Je zopet postala v Ljubljani agilna. To so kolesarski tatovi. Ta mesec je bilo izvršenih že 10 tatvin, od teh kar tri na en dan. Poizvedbe za kolesarskimi tatovi so zelo težavne. Tatovi imajo v ljubljanski okolici in po Gorenjskem dobre razpečevalce ukradenih koles. Izpred kina Matice je bilo v sredo popoldne odpeljano 600 Din vredno kolo, last kleparskega pomočnika Petra Canžeka, sta-nujočega v Škofji Loki. G. Ludviku Dekle-vi je bilo pred dnevi ukradeno na Starem trgu 2000 Din vredno, svetlosivo kolo tvrdke »Fera«. Isti dan sta bili v mestni klavnici ukradeni kar dve kolesi in sicer Avgustu Rodetu iz D. M. v Polju in Francu Anžiču iz Hradeckega vasi. Posestnik Ivan Kegu v Vodmatski ulic? ima len, ograjen vrt, kjer ima tudi nasajeno raznovrstne zelenjavo in sočivje. Ko so davi Kegujevi vstali, so z velikim presenečenjem opazili, da je vrt popolnoma opustošen. Populjena je bila lepa rdeča pesa, vsa endivija, kolerabce, kumarce, oh-rovt in zelje. Vse je neznan zlikovec, ki je to napravil najbrže iz maščevanja, zmetal nato čez plot na sosedovo parcelo. Ivan Kegu trpi precei škode. Po Vodmatu je ta vandalski čin zbudil splošno ogorčenje ter se mnogi zanimajo za to, ce se bo policiji posrečilo izslediti storilca. Posestnik Ivan Kegu sam obljublja primerno nagrado onemu, ki bi izsledil storilca. Naš roj'ak Svetlslav Petrovič najpopularnejši filmski umetnik in Evelin Holt v krasni ljubavni drami »Zdravnik za ženske = bolezni" § 145 = Ljudske cene 2, 4, 6 in 8 Din Predstave ob 4, pol 6, pol 8, 9. Elitni kino Matica Barcelonski gledališki kongres (Alfred Kerr o nemškem gledališču. _ Piscatorjevi poizkusi. — Neonaturalizem. — Ali je režiser večji gospod od avtorja?) V Barceloni je zasedel minule dni 3. kongres mednarodnega gledališkega društva. Kongresisti so se zbrali z vseh strani sveta: iz Francije, Nemčije, Brazilije, Jugoslavije, Rumunije, Italije, Češkoslovaške, iz skandinavskih dežel itd. Bdli eo sprejeti zelo prisrčno in kongres je potekel jako animirano. Razen gledaliških strokovnjakov (igralcev, gled. intendantov, dramaturgov, kritikov itd.) so bili navzoči tudi mnogi novinarji. Kot značilnost bodi omenjeno, da je na kongresu pretežno prevladovala francoščina. Vršile so se obsežne in živahne diskusije o razi h gledaliških problemih. Na programu je bilo več zanimivih predavanj o današnjem stanju gledališč v posameznih evropskih državah. Eno najzanimivejših je Imel v francoskem jeziku nemški kritik in esejist Alfred Kerr. Govoril je o povojnem razvoju nemškega teatra. — Nemški teater — je izvajal med drugim — ni v nazadovanju, marveč v stanju nekakega presnavljanja. Neposredno po vojni se je pojavila v dramatiki tendenca k nečemu novemu in ognjevitemu. Ta teater pa je bil preveč nov in preveč ognje- vit za buržoazijo in preveč razblinjen za delavsko množico; bil je zoprn tudi litera-tom, zakaj nove drame sploh niso bile drame. Avtorji novih komadov so bili ali ruti-nerji brez inspiracije, ali pa z inspiracijo, a brez tehnike. V enem in istem komadu si lahko razločil stari slog poleg hipermo-dernega argota. Ta stil je bil kajkrat tele-gratičen, dodaističen in fantastičen celo v realističnih komadih. Ni bilo ne niansira-nja niti logike; na mestu psihologije je bila groba strastnost. Vrhu tega 6e je pojavilo v gledališču nekaj čisto novega: nadvlada režiserjev. — Kako je danes? — je nadaljeval A. Kerr. — Ekspresionizem je mrtev; opažamo, da se vrača neka vrsta novega naturalizma, neonaturalizem. Danes imamo to, kar se imenuj« v nemščini »neue Sachlich-keit«. Tu ne gre za hladnokrvnost, M jo je hotel Flaubert niti za nepristranost ali za »neprisotnost avtorja« v njegovem delu, marveč za neko novo vrsto malomarnosti. Tako je n. pr. ljubezen v nemškem teatru postala čisto fizična ali če hočete higijen-ska zadeva. To ni navaden snobizem, marveč je v skladu z nastrojem sedanje generacije, ki jo silno zanimajo problemi človeških slabosti: nezvestoba, homoseksualnost, tatvina so ji odpuetljivi grehi. V tem novo-naturalističnem duhu se giblje najnovejša nemška dramatska produkcija. Glede režije je opaziti, da modernega režiserja zanimajo samo dej6tva, ne pa čustveni odnosi; tudi dekor bodi indiferenten, igralci pa naj govore tiho in počasi. Vendar se v najnovejšem času opaža nov preobrat: teater se vrača k razigrani, nemirni igri, ki naj vzburka gledalca. Najizrazitejši tip takega režiserskega prekucuha je znani komunist" Piscator. Njemu je dramat-sko delo samo materija!, ki ga ne spoštuje; besedilo komadov, ki jih daje v svojem gledališču, izpreminja s tako suverenostjo in brezobzirnostjo, da avtor često ne spozna svojega dela. Piscator uvaja povsod politične tendence in mu je malo mar za avtorjevo idejo ali za historično resničnost. Tako je ta smer ravno nasprotna struji, ki zastopa »neue Sachlichkeit«. Piscatorjevo pojmovanje režije je tako suvereno, da je moral Foler (sam komunistični dramatik) protestirati zoper potvarjanje njegovega komada »Hopla, mi živimo.« ^ Drugo smer, ki se pojavlja v zadnjem času, so poizkusi nekake kolektivistične drame, drame množice. Produkcija takih komadov pa je tako povprečna, da izjavlja A. Kerr, ki se je sam boril za tako dramo, da ima rajši individualistično dramo, zakaj spoznavanje individualne duše je za razvoj človeštva važnejše nego taki zelenjaški poizkusi. V nasprotju z latinskimi deželami, zlasti s Francijo, se Nemci bore zoper zabavno gledališče in preferirajo vzgojno dramo, Četudi je povprečna in dolgočasna. Od nemškega komada se danes zahteva eve-1 tovni nazor, »\Veltanschauung«. Največji uspeh pa so doživele v Nemčiji tuje drame: tako zaznamuje vojne drame Francoza Ravnala »Grob pod Slavolokom (Le Tombeau sous l'Arc de Triomphe) 3000 predstav. Kerrovo predavanje je vzbudilo diskusije, ki so pokazale, da tudi gledališča drugih narodov iščejo s podobnimi eksperimenti svoj raison d' etre v današnji dobi. Izmed ostalih predavanj je bilo najzanimivejše Gastona Batyja o režiserju. Baty je imenoval režiserja createur, stvaritelja, okoli česar 6e je sukala vsa poznejša diskusija. Ba-ty namreč trdi, da je režiser v enaki meri stvaritelj odrskega komada kakor avtor. To utemeljuje tako, da ima vsaka uprizoritev močne poteze režiserjeve individualnosti, zato se lahko a. pr. klasični komadi dajejo v štirih ali petih različnih fasonah. To naziranje so nekateri o6tro pobijali, drugi pa zagovarjali. Francoz Matci Rous-sou je n. pr. ugovarjal: Ali se režiser drži duha in navodil avtorja drame ali pa se ne ozira na duha dela in postopa kakor n. pr. Piscator. V prvem primeru njegova režija ni čisto osebna, v drugem pa pomeni izdajstvo in potvorbo avtorja, kar ni cistno dejanje. Z druge strani pa nikar ne pretiravajmo glede suverenosti režiserja: dajmo res dober komad brez dekorja, brez iluminacijskih pripomočkov, brez godbe: če so igTalci količkaj prida, bomo uživali v igri:'njena lepota in sila bo še vedno prišla do zadostnega izraza. Črtajmo njeno besedilo — niti največji režiserski genij, deko- I rativni talent in še tako prvovrstni ilumi-1 nator ne morejo dati tega, kar je bistvo teatra. Slej ko prej ostane besedilo prvo in avtor največji mojster, vsi drugi so samo v njegovi službi. Piscator vzlic vsemu hrupu ne uspeva in vedno je bogata buržoazija tista, ki mu omogoča razuzdane teaterske poizkuse. Barcelonski kongres teatrov je pokazal, da je gledališče v modernem življenju še vedno sila, faktor, ki noče nič slišati o staranju in o prepustitvi svoje posesti filmu, četudi naj bo le-ta »govoreč«. O nastanka cBrator Karamazovih«, poslednjega romana F. M. Dostojevskega, ki vzbuja največ problemov, je pravkar izšel pri Piperju v Monakovem zanimiv zbornik jUDie Urgestalt der Briider Karamasofk). Tu se posebno omenjajo študije mladega ruskega učenjaka M. V. Komaroviča o Do-stojevskem, ki pomenijo prevrat v dosedanji literaturi o velikem avtorju »Bratov Karamazovih«. Komarovič je zlasti raziskal li-terane vplive na Dostojevskega in na podlagi obilnih virov, ki prejšnjim raziskovalcem niso bili dostopni, osvetlil mnoge tajne njegove osebnosti, ki so vplivale na umetniško tvorbo. Zadosti upoštevano je tudi seksualno življenje Dostojevskega, ki ga je začel psihoanalistično raziskavati že Sigmund Freud. Da je bil Dostojevskij pod vplivom Balzaca, je precej umljivo, manj znano pa je, da je še bolj nego Balzac vplivala nanj George Sand. Amaterji! Foto - kino aparati potrebščine Novi veliki Katalog in cenik Tam je brezplačno na razpolago A. Kane S!3fc£HSRu.i M. Kane figa* Mte Domače vesti ,življenje in svet" št. 3 Pravkar ie Izšla 5t 3. tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Iz naše vsakdanjosti v svet (Ignotus) Anton Cehov (Osip Dimov. — s sliko) Glavobol Podaljšanje življenja (Univ. prof. dr. A. Froehlich) Ujetnik na Novi Gvtaefl Bodite previdni pri uživanju sadja! (s sliko) Blagoslov dežja (Dr. L. HouIJevlgue) Kitajska nevarnost v Peruju (z dvema slikama) Klicaj (Anton Cehov) Čarovništvo ln čarovnlSkl procesi (Dr. VI. Travner — s sliko) Od Ikara do LMdbergha (s štirimi slikami) Po Dunavu od Beograda do železnih vrat (D. Ravljen — s sliko) Simfonija žice Številko krasi poleg risbe »V kopališču« (delo kiparja N. Pirnata) ter lesoresov slikarja s i Vrsta ▼ mm do 7. are 7 ' 8> 80 6> 60 mirno ENE 1 W 2 mirno mirno 1 • • • • • 40 N 1 33 NE 6 Split Solnce vzhaja ob 4.29, zahaja ob 19.42, luna vzhaja ob 17.52, zahaja ob 1.2. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 30.4, najnižja 16.2 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Večinoma vroče, možnost neviht. Gospodarstvo Nova hosa na žitnem trgu . , , , Ljubljana, 18. julija. Po malenkostni oslabitvi chicaških teča« jev v torek je na žitnem trgu zavladalo prepričanje, d!a se bodo cene na sedanji višini kolikortoliko ustalile. Saj je že zad« nji dvig cen v soboto in ponedeljek po« vzrodil povsod veliko iznenadenje. Toliko manj se je seveda pričakovalo, da bodo cene v Ameriki ponovno poskočile. Na včerajšnji chicaški borzi pa se je cena za julijsko pšenico ponovno dvignila za pre« ko 8 točk od 136 J-i na 144 7/e centa za bu« šelj. Prav tako so se dvignili tečaji koru« ze (od 99 Vs na 102 %), ovsa in rži. Še pred kratkim so iz Amerike poročali o ogromnih zalogah starega žita ter s tem utemeljevali na eni strani nazadovanje cen, na drugi strani pa potrebo, da drža« va priskoči farmarjem na pomoč. Sicer so se izgledi za letošnjo letino tako v Zedi« njenih državah kakor tudi v Kanadi znat« no poslabšali (v Kanadi bo baje pridelek pšenice za 180 milijonov bušljev manjši kakor lani), vendar si ponovnega dviga žitnih cen ne moremo prav tolmačiti, kaj« ti ogromne zaloge od stare letine bodo vendar v zvezi z dobro letino v Evropi izravnale ta primanjkljaj. Gotovo je, da je nova hosa delo špekulacije, zato je vprašanje, če se bodo nove cene lahko držale. Tudi pri nas so cene na žitnem trgu po> novno poskočile. Po primernih cenah sploh ni več dbbiti blaga. Za potisko pšenico zahtevajo danes že 245 Din. za banaško pa 235 — 237.50 fco nakladalna postaja. Trg je skoro brez blaga, ker noče nihče prodajati. Moka se je dvignila za bazo »0« na 335 — 355, koruza pa na 210 — 220. Tudi na vseh ostalih evropskih tržiščih vlada nenavadno čvrsta tendenca, ki jo seveda diktira chicaški trg. Seveda kontinentalna tržišča §e niso v polni meri eskomptirala višjih ameriških tečajev, kakor tudi pri zadnjem padcu koncem maja niso povsem sledila ameri« skim cenam. Na chicaški borzi je pšenica koncem maja dosegla najnižji tečaj 943/s centa ter se je torej pri včerajšnjem teča« ju 144 V« od takrat podražila za 50 Yt centa ali za preko 53%. Pri nas pa je koncem maja padla cena pšenici na 202 Din in je torej danes le za okrog 40 Din ali 20 odst. dražja. Situacija je navzlic čvrsti tend!enci precej negotova. Možno je, da bo špekulacija ceno dalje gnala v višino, ni pa tudi izključeno, da bo cena zopet padla. = Vprašanje revizije socialno - političnih zakonov. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je poslalo vsem zbornicam delodajalcev 'in delojemalcev ter važnim stanovskim korporacijam okrožnico, v kateri poziva te korporacije, naj mu dostavijo v čim krajšem času svoje pripombe in predloge glede revizije zakona o zaščiti delavstva, zakona o inšpekciji dela in zakona o zavarovanju delavcev. V predlogih in zahtevah po izpremembi teh zakonov, ki jih je ministrstvo že ponovno prejelo bodisi kolektivno, ustmeno ali pismeno od nekaterih delodajalskih in delavskih organizacij, se zahtevajo izpremembe in dopolnitve, ki gredo za tem, da bi dajatve domačega gospodarstva postale čim manjše, obenem pa, da bi se nudilo delavcem cim popolnejše uživanje socialnega zavarovanja. Vse te opazke in predstavke pa so bile enostranske in nepopolne ali nezadostno utemeljene in se jih ni moglo vzeti v pretres tako, kakor je to potrebno, da se delavsko zakonodajstvo revidira, izpopolni in prilagodi našim gospodarskim razmeram in da bi bilo obenem v harmoniji z interesi delodajalcev in delojemalcev, kar je glavni pogoj socialnega miru in gospodarskega napredka. Na podlagi predlogov in opazk gospodarskih in delavskih organizacij hoče ministrstvo spoznati vse zahteve, ki se stavijo napram našemu delavskemu zakonodajstvu. Zato je treba predloge, ki se morajo ozirati na splošne interese, opremiti z jasnimi in podrobnimi utemeljitavmi, da se pri proučevanju gradiva lahko upoštevajo vsi momenti, ki so Potrebni za pravilno rešitev. Posameznim organizacijam se toretj nudi sedaj prilika uveljaviti svoje zahteve; stvar neposredno prizadetih pa je, da dajo svojim zastopstvom na razpolago potieben zanesljiv materija!. == Novela k trošariaskemu pravilniku, katere vsebino smo objavili v sredo, je med interesenti vzbudila veliko zanimanja. Pričakovanja, da bo novi pravilnik prinesel zlasti v trgovini z vinom gotove olajšave, so se le deloma uresničile. Manjši trgovci m gostilničarji so se potegovali za to, da se jim dovoli imeti privatna troša-nnska shranišča v obliki in po načinu dosedanjih založnih kleti, da zaloge vina ne bi bile, dokler ne preidejo neposredno v Konsum, obremenjene s trošarino. Glede na omejitev ugodnosti privatnih trošarinskih snranisc na one vinske trgovce, ki plačujejo letno najmanj 100.000 Din trošarine na vino,_pa se teh ugodnosti gostilničarji in manjši trgovci ne bodo mogli poslužiti. Pa tudi veletrgovci niso v vseh svojih zahtevah uspeli, zlasti ker morajo trošarino za blago v shranišču zavarovati z garancijskim pismom kakega denarnega zavoda ali Pa z državnimi vrednostnimi papirji po borznem tečaju. Nadalje se je splošno pričakovalo, da se bodo glede na rigorozno Kontrolo, opustili registri, tako da bi bilo tocilcem vina olajšano poslovanje. Po novemi pravilniku pa se imajo registri dalje voditi. Zaenkrat je treba počakati, kako se bodo novi predpisi obnesli v praksi. Upajmo, da v tej zadevi še ni izrečena zadnja beseda in da bodo merodajni krogi v doslednem času spoznali, da so želje gospodarskih krogov upravičene in utemeljene s Praktičnimi razlogi. == Izenačenje in razdelitev oblastnih trošarin. Z novim trošarinskim zakonom so bile kakor znano oblastne trošarine za vso državo enotno določene. To je bjlo v zvezi z izenačenjem trošarin nujno potrebno, karti pred uveljavljenjem tega zakona so bile oblastne trošarine v posameznih oblasteh zelo različne, kar je povzročalo tihotapstvo alkoholnih pijač iz ene oblasti v drugo. Pomisleki pa 9e čujejo iz gospodarskih krogov glede razdelitve teh oblastnih trošarin na posamezne oblasti. Po novem zakonu se stekajo oblastne trošarine v poseben fond pri Državni hipotekami banki, iz katerega se potem dodeljujejo posamez- i nim oblastem po številu prebivalcev. Ker j pa so v gotovih oblasteh potroši mnogo 1 V vročih letnih nočeh. KalcI irniSa:, leo brez spanja trudno telo prelagate po postelji Pred počitkom ste pili kavo in kofein Vam že itak vročo noč pretvarja v pekeL Toda Vam se odsihdob le ni treba bati kofeina. Obstoja nam« reč kava Hag, ki je brez kofeina in radi tega ne razburja ne srca, ne živcev. Lahko jo poljubno pijete podnevi ali ponoči in koli* kor močno želite. Poleti Vam je ča občutka vročine, niti neugod« nega pritiska krvi v glavo. Poleg tega boste spoznali v kavi Hag nenadkriljivo zrnato kavo. Dobro in zdravo, — česa si še želite? Vsaka posamezna sko« delica bo za Vas doživljaj. Pijte vedno kavo Hag, tudi na letnem dopustu. Zahtevajte jo v kavarni in hotelu. Vztrajajte na tem, da se Vam jo nudi, ker po* meni za Vas samo korist ugodno okrepčilo, ker ne povzro* Kava Hag d. d., Martičeva 14 b, Zagreb. KAL brez —iTmata kava KOFEiNAi^vazrnaja^^ htTg veo oblastnim trošarinam podvrženih predmetov kakor v drugih, bo obremenitev po oblastni trošarini zelo različna, dočim bo dodelitev enotna po številu prebivalcev. Tako bodo n. pr. nekatere oblasti v Bosni in Hercegovini in v Južni Srbiji dobile iz skupnega fonda oblastnih trošarin mnoso več, kakor pa se bo pobralo na oblastnih trošarinah. V teh oblasteh je namreč precej muslimanov, ki v splošnem ne konsu mirajo alkohola. Prikrajšane pa bodo one oblasti, v katerih je konsum vina in alkoholnih pijač velik. Tu bi bilo treba ključ za razdelitev spremeniti, tako da bi vsai približno odgovarjal pobrani oblastni trošarini. = Odmev haaške razsodbe na pariški borzL Pričakovanja, da se bo borzni tečaj srbskih predvojnih posojil po objavi razsodbe haaškega mednarodnega razsodišča, ki je potrdilo zlato klavzulo teh posojil, znatneje dvignil, se niso uresničila. 4 % posojilo iz leta 1895. je v zadnjem tednu pred razsodbo notiralo na pariški borzi skupno s nerealiziranimi kuponi od 1. 1925. naprej 155—160 (leta 1925 se je gibal tečaj še med 45 in 50), zadnji dan pred razsodbo pa 155.50. V ponedeljek so te obligacije notirale še vedno 156.75, v torek pa so se okrepile na 160.95. Iz gibanja tečaja moremo torej sklepati, da francoski borzijanci sami ne računajo, da jim bo uspe lo doseči znatnejše ugodnosti, kajti sedanji tečaj odgovarja komaj 30—35 odstotni valorizaciji. = Vpis delnie Privilegirane agrarne banke ▼ zagrebški oblasti. Kakor poročajo iz Zagreba, je bilo pri tamošnjih bankah vpisanih 97.000 delnic Privilegirane agrarne banke v nominalni vrednosti 48.5 milijona Din. Računa se, da je bilo v vsej zagrebški oblasti vpisanih okrog 125.000 delnic, torej za 62.5 milijona Din. = Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je podpisal za 1 milijon Din del-nio Privilegirane agrarne banke, njegovo urad ništvo pa za 44.000 Din. = Osnovanje velike Iadjedelniške družbe Kakor poročajo iz Beograda je trgovinski minister odobril osnovanje delniške dražbe »Brodogradiliste Kraljeviča« s sedežem v Beogradu. Delniška glavnica nove družbe bo znašala 15 milijonov Din, razdeljenih na 300 delnic po 50.000 Din. Družba bo prevzela ladjedelnico v Kraljeviči, ki jo je nedavno na dražbi ▼ konkurzu družbe »Jugoslovenska brodogradilišta« kupila Jadransko podunaveka banka za 1,260.000 dinarjev. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2(i. t. m. ponudbe glede dobave 30 kubičnih metrov borovih piohov. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. avgusta ponudbe glede dobave vijakov, matic, zakovic, podložnih plošč, verig, žeb-ijev, visečih ključavnic (žabic), svedrov, nil itd. ter glede dobave 40.000 kg portlandske-ga cementa ter dinamoolja in strojnega olja. Vršile se bodo naslednje oferialne licitacije: 29. t. m. pri računsko-ekonem-skem od;Ie'ku ministrstva za zgradbe glede dobav? blngajn in tehtnic; 2. avgusta pri inšenjerskem oddelku savske divizijske oblasti v Zpgr bu glede gradbe 2 k nic na Sušaku; 3. avgusta pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave različnega papirja; 5. avgusta pri direkciji pomorskega prometa v Splitu glede dobave raznih barv, olj, kita, lakov, jeklenih vrvi, raznih kovinskih predmetov, gumijastega materijala, steklenih cevi, platna, platnenih cevi, sode, mila, sveč, ščetk itd. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 3. avgusta 6e bo vršila pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg sirovega železa za litje. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) = Prodaje. Dne 29. t m. se bo vršila pri osrednjem skladišču materijala generalne direkcije državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede prodaje okrog 1597 komadov sodov od mineralnega olja. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI.) Borze 18. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes promet slab. Le v devizi na Dunaj, ki se te ponovno okrepila na 8.022, je bila večja potreba Tečaji ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni. Razen potrebe v d^vizi ni Trst je %so ostalo potrebo krila Narodna banka. Mf -.l efekti je bila Kranjska industrijska zaključena po 260. Na zagrebškem efektnem trgu je Vojna škoda zaradi ponovno izostale intervencije Poštne hranilnice dalje nazadovala za 1 točko. Za aranžma in za julij je bila za- ključena po 403, za december pa se je trgovala po 419 in 420.50 (v Beogradu so bili tečaji nekoliko višji). Na tržišču bančnih vrednot so bili zaključki samo v Jugobanki p 80.50 in 80.75, v Union banki po 202 in v Obrtni po 30. Delnice Narodne banke so se zadnje dni očvrstile ter je bil včeraj zabeležen tečaj 7850 den (v Beogradu 8000). Med industrijskimi vrednotami se je trgovala Slavonija po loO, 159 in 160, v ostalem pa so bili zaključki v Gutmaanu po 205 in v Trboveljski po 465. Devize in valute. LJubljana: Amsterdam 22.S8, Berlin 13.562S— 13-5925 (13.5775), Bruselj 7.9178, Budimpešta 9.9326, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj S.007 —8.037 (8.022), London 276.44, Newyork 56.67, Pariz 223.15, Praga 168-20 — 169 (168.60), Trst 297 — 299 (298). Zagreb. London 276.04—276.84, Newvcrk 56 77—56.97, Pariz 222.15—224.15, Milan 297.06 -299.06 Curih 1094.4—1097:4. Berim 13.5'j2S—13.5925, Dunaj 8.007—8.037, Praga 168.20—169, Budimpešta 9.9176—9.9476. Curih. Zagreb 9.12875, London 25.22375, Newyork 519.95, Pariz 20.365, Milan 27.20, Berlin 123.89, Dunaj 73.195, Praga 15.3825, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.60, Sofija 3.75, Varšava 58.30. Dunaj. Beograd 12.44625—12.48625, Berlin 168.93—169.43, London 34.39875—34.49875, Milan 37.09—37.19. Newyork 708.85—711.35, Pariz 27.7675—27.8675, Praga 20.9675-21.0475, Curih 136.30—136.80, dinarji 12.42 —12.48. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubi j. kreditna 123 den., Praštediona 85q den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 125 den.. Kranjska industrijska 260 zaklj., Ruša 275 —285. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 403—404, kaša 402.5—404, za julij 403—403.50, za december 419—420 50, investicijsko 86 den., agrarne 50.50 —52; bančne vrednote: Praštediona 852.50—860, Union 202—203, Srpska 152 den., Ju>;a SO./5—81, Narodna 7850 den., Zemaljeka 1-7—130, Obrtna 30-32, Ljublj. kreditna 123 den., Poljo 16 den.; industrijske vrednote: Nar. šumska 32—45, Našičtia l''<00 <>n., Gutmann 203—205, Slaveks 96 den.. Slavonija 159—160, Danica 115—120, Drave 375—400, Šečerana 420—445, Nar. mlinska 20 bi., Vagon 150 den., Vevče 128 den., Isis 16 bi., Dubrovačka 485 bi., Oeeania 195 —'-C0, Trbovlje 463-470. Beograd. Investicijsko 86.5—87.50, agrarna 5(.50—51.50, Vojna škoda 404— tOo," Narodna banka 8000. Blagovna tržišča + Ljubljanska blagovna borza (18. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vag. hrastovih podnic in 1 vag. oalja. Povpraševanje je za madrierie (1000 m3 225X75 m, v določenih dolžinah) in za smezzole (200 m3). Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Cena pšenici se je ponovno dvignila. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlev-ska tarifa, plač. 30 dni): baška stara po 28."—287.50, baška nova, uzančno blago po 2?5--277.50; moka: »0«, fco Ljubljana, p?ač po prejemu po 400—402.50, koruza: baška, zdrava, reletana, slov. postaja, plač. 30 dni, navadna tarifa po 267.50 do 270. mlevska tarifa po 260—262.50; ječmen: baški ozimni, 67-68 kg po 270 -io 275; ovec: baški. slov. postaja, navadna tarifa po 265 do 270. -f Novosadska blagovna borza (18. t. m.). Tendenca zelo čvrsta. Promet: 112 vag. pšenice, 5 vag. moke, 41 vag. koruze in 5 vag. ovsa. Pšenica: baška m sremska stara 217.50—222.50; potiska 230—240; gornje baška 215—217.50, baška m sremska nova 217-50—222.50, za avgust 222.50—225. Oves: baški in sremski 180 —185; banaški 170.50—172.50. Ječmen: baški novi 150—15o. Koruza: baška in sremska 205—210. Moka: baška >0g« in »Ogg« 315—325; >2« 295-305; »5< 275— 285; »6« 260-270. Otrobi: baški in banaški 120-125. — Dunajska borza za kmet. proizvode (17. t. m.) Pod vplivom inozemskih borz je bilo razpoloženje na dunajski borzi pri« lično prijazno. Do večjih kupčijskih skle« pov pa ni prišlo, ker je špekulacija, ki je v zadnjem času nakupila precej blaga, po« stala zopet rezervirana. Pšenica je bila čvrsta ter se je zahtevalo za jugosloven« sko potisko pšenico 1.56 Kč, za baško in banaško (77 kg) pa 1.55 Kč ex šlep Dunaj. Koraza se za marec«april nudi po 1.22 Kč. Uradno notirajo: pšenica: domača 34.75 — 35, madžarska potiska 39 — 40; rž: march-. feldska 29 — 29.75. madžarska 28.50 — 29 koruza: 32.50 — 33. Moka »O« v trgovin na debelo: domača 60 — 62, madžarske 58.50 — 60, jugoslovenska 57 -- 59. Iz življenja in sveta živali kot vremenski preroki Kdor se podaja dandanes na izlet, [otovo ne bo pozabil pogledati na sarometer ali v časnik, kakšno vre* me se obeta. Naši predniki pred 50, pred 100 leti barometra niso poznali, ali pa ga niso imeli, vendar jim ni manjkalo zanesljivih vremenskih pre« rokov. Obračali so se do narave sa* me. Če so jim služile že revme, ozeb* line in kurja očesa za nepogrešne me* teorologične napovedi, nas ne more {>resenetiti, da so jim tudi živali igra* e v tem pogledu veliko ulogo. Žival je že po svoji naravi veliko bolj ob* čutljiva za vremenske spremembe, za spremembe temperature, vlage in zračnega tlaka nego človek. Še dan« danes se torej lahko zanesemo nanje in faktično jih uporablja še marsikak* sen preprost človek kot napovedoval* ke vremena. Seveda je treba dolgo* trajnega opazovanja in nekaj dobre* ga instinkta za življenje v naravi. K vseh časil je zavzemala zelena žaba rega najodličnejše mesto med živalskimi vremenoslovci. Mati ljudje jo držijo kaj radi v večji stekleni posodi ob oknu, ki je do polovice napolnjena z vodo in ob dnu s travo in ki ji moli iz vode majhna lestvica. Pravijo, da se drži rega za lepega vremena v tej posodi zunaj, ob deževnem vremenu se potopi v vodo, a v viharju se skri* je v travo. Rjave vrtne žabe imajo navado, da se pojavijo pred dežjem v velikih množinah na suhem. Babjever* nost je zato nekoč trdila, da so zde* zevale iz oblakov. Tudi pajek je baje zanesljiv specijalist za vreme. Stari ljudje pravijo, da ga napoveduje že 10 — 14 dni prej. Najbolje ga je opazovati, kako se vede okrog 10. zjutraj. Paziti je treba, ali je kaj znatno razširil svojo mrežo. Čim dalje se« di od svojega gnezda (lijakastega stranskega tkiva večinoma nad mre* žo) in čim bolj je raztegnil svoje no« ge od sebe, tem dalje bo trajalo lepo vreme. Če sedi sredi mreže, bo dan lep. Če se skrije, se nam obeta slaba. Čim daljše niti, ki jih prede, tem lep* še vreme; čim krajše, tem slabše. Ob lenem vremenu je pridneje na delu nego pred slabim. Samo to napako ima pajek, da pozimi kot vremenski prerok čisto odpove. Takrat se skrije bogve kam. Ribe so odlični meteorologi Posebno pi* škur jo pihne. V stekleni posodi kaže vreme že za 24 ur naprej. Če grozi dež ali nevihta, plava ob povr* šini vode, drugače se drži bolj pri dnu. Seveda pa se dado druge živali isto tako uporabiti za vremenska opa* zovanja. Pred dežjem se prikažejo močeradi, krastače in salamandri iz svojih skrivališč, lastavke letijo nizko nad polji in vodovjem in če je dež prav blizu, glasno čvrčijo, pavi močno kričijo, mačke se neprestano čedijo, krti mečejo visoke kupe prsti, ribe skačejo pogosto iz vode, čebele se vračajo v panje, komarji in muhe močno pikajo. Če beležijo lastavke v svoja gnezda, se pripravlja vihar. Trajno lepo vreme pa bo, če letijo visoko. To velja tudi za škrjančke, če se dvignejo zgodaj zjutraj z veselim žvrgolenjem visoko v zrak. Če pleše* jo komarji in muhe visoko v solnčnih žarkih in če svetijo kresnice zvečer zelo jarko, bo drugega dne najlepši božji dan. Elegantna kreacija za poletno sezijo Klobuček Iz črne klobučevine, garal ran z motivom lz drobnih biserov. Vojna nevarnost na Vzhodu Rasko-kJtaJskl konflikt postaja od dne do dne ostrejši la že so poročale zadnje vesti, da » sovjetske čete otvorile vojni metež. Da ne bodo imele v nobenem slučaju lahkega posla, ie zelo naravno, kajti današnja Kitajska ni več Kitajska nekdanjih dni, vsaj v vojaškem oziru. Ima veliko, disciplinirano in izvrstno oboroženo armado. Slika nam kaže oddelek današnje kitajske voiske, Id se odpravlja na mejo. Naselbina ameriških milijonarjev v ognju Pred nedavnim so poročali, da je zgorel idilični MIU Val!ey v bližini San Fraacisca, kjer si le IcaJcšitb «0 ameriških dolarskih mogotcev uredilo svojo počitniško kolonijo. Požar Je objel vse njihove razkošne vile in se razširi! tu ✓J Prometni zavod za premog u LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo samo na debelo DfPIHftfl domafl In inozemski, za domačo ■ I ClllUgj kurjavo ln industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst Koks, livarniški, plavžarski in plinski. Brikete. Prometni zavod za premog 8. i., £jub!jana, M klošlčeva cesta št 15/1. Pevske pulike floberte, brovning pištole, pištole za stra« šenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi: F 11 I/AICPD puškar, Ljubljana • Ka KMIJlKi Kongresni trg št. 9. Sokol »Poroka Visle z Baltikom« (z Baltskim morjem) Alegortjska slika na Slovanskem sokolskem zleta t Poznanju. Zal Je lahko vtsafcomnr, kdor z Jueo&Iovecsfcl-mi SokoJi ni bdi v Poznanju. Se more p-riitd na Splošno razstavo republike Poljske (za(kaj razstava. traja do konca sept emlbra), na razstavo, ki smo ob njej vsi občudovali velikost poljskega dela im ustvarjanja, ali ne bo ntogeU več videiti čarobnih aJegorijsfcih priborov, ki smo jiih sokol-Sike dni v ve&rnih urah kot del sokolskih prireditev gledali na terenu izložbe, ped milim nebom, v takozvani Areni. Velika Livada Je to, obdana okno g hi o kros s tribunami, namenjena raznim predstavam. Ln v sotalskih dneh, 29., 30. junija to 1. Julija se )e dajala tu alegorijska predstava »Poroke Visfle z Baltikom« v prireditvi načelnice poljskih So« kolic sestre Jadvige Zamoyiske. Visla se je poročila s Baltikom, poOsfca reka s pojjsikim morjem. Visla Je izključno poljska reka; izvira v poH-ski Šlezaji, teče skozi Krakov in Varšavo ter s« pri Gdanjslkn izliva v Baltsko morje. Od GdanJ-sifca na severozapad (preko Gdinije in Hela) Je to morje sedaj poljsko. Tako se )e — L 1916 — Visla poročila z Baltikom. Tega dejstva afe®orijsko sliko nam Je dala ' Jadivigi - Zairiojisfcia. ' ' ' Mogočna ■ J« -kraljica. Vesla, ko se dr«® s kraljem Baltikom. Moč so Jd bile daje reke, ki tih stprefeima v svojem teto; z leve strani ji je prišla Pšernša, reka Slezije, pa Nida in Pilica Južno od VaTŠave, Bzmra zapadno od Varšave in Brda v Po morju ter Rad umi a ob Gdanjskiu; na desni šifrant Ja prihaja Plrondniik pred Rratoovom, Draajec vzhodno od Kra&ova, pa San to Vjepš, Narev z Bragotm ter končno Radounja pri Gdanjsku Vse te reke, plešoč to pojoč, pozdravljajo poroko svoje poljske kraljioe Viisle z Baltikom vise sarno družine Sokolov to Sokol ic, ki po noši to plesu ta spevu predstavljajo' dotične Zvečer po devetih )e bife; vse luči so nad Areno ugasnile, le reflektorji so JO s snopi ostrih žarkov obsipavali. Na prest oflu svojem stoji kralj Baltik, izza njega se v žarnicah sveti Beli orel, poljski narodni ta državni grb. Ob zvokih glasbe stopi k nlemru kraljica VisJa (Jadviga Zarooy-slka), izza nje dolge vrste sotooličev, »živi valovi« njeni. Maršal dvora naznanja, da prihajajo svati. Ptrva prihaja Steaiislka Pšernša, SolkoiM ln Sobo lice iz Šlezije, plešoč značilni ples svoj »tro-Jak*. In ie je t« krakovski Pvondnik, Sokol krakovski, plešoč svojega nad vse živega »fcrakov-jaikaw. Dumatfec, sin gor tatTanskiih, »goiral-c, pleše ples wzi>6jec>ki«. Z ritmičnimi kretnjami poklanja Viiislla Nida svoje cvetje. Kaj pa sedaj hrumi in grmi to topooe? To so poljski ulamoi, to Je ka-valea-iHa poljslkih ravnin, to je San. grozeči vitez. NJepš Je poslal svoje lovce, kmetje od Biuiga se vesele bogatega klasja, plešoč »maziurka-t in »oberba«, a v slovanskem gaju žrtvuje bogovom svečenioa Palica--—. Talko se vsa Poljska veseli kipa ter drhtei piričalkiuje čas, bo se Visla objame z Baltikom; kar se pojavijo tudi drugi slovanski narodi, da se udeleže poljske slave; družina Jugoslovenskih Soikolov in Sokolic zaigra svoje Kolo pred poljskim novoporpčenim parom. ZabučaJ Je vihar odobravanja; zakaj Baltik to Jadran ste se našla Poroka Visle z Baltik-" m se je izvršila. Nad to zvezo 5uje slovanska straža. Nemoi jo vidijo. V vso predstavo je veliko truda vložila nje orgamizatorfea, načelnica Jadviga Zatmoyska. mošnjič, ki ga je živali obesil okoli -vratu, in spustil zaveznika, ki jo je ubral naravnost v njegovo kabino, kjer ga je že čakal pomagač. Ali vam je razumljivo? — Hm, seveda, je rekel Tit Baker. Toda vrata so bila vendar zaprta! — Pozabili ste, da jih je steward dvakrat odprl, je smehljaje se odgo* voril Henderson. Zdaj pa dovolite, da vam predstavim malega hudodelca. To rekši je dvignil pokrov, naglo segel v skledo in pokazal osuplim gostom puhajočo in cepetajočo, zgo* raj rdečerjavo, spodaj belo živalco, ki je od strahu šklepetala z zobmi in 6trahotno vreščala — podlasico. — Pazite: izpustil jo bom in videli boste, da bo takoj stekla k svojemu gospodarju. To rekši je podlasico oprezno položil na mizo. V salonu je zavladala mrtvaška tišina. Živalca se je nekaj trenutkov boje* če ozirala na okoli, potem pa je po bliskovo skočila čez mizo — v naroč* je gospe Esposove. Argentinka je pre« bledela na smrt in omahnila na sto* lu. Njen mož pa je besen planil po* koncu in razkačen zavpil na Hender« sona: — Ali želite, da vas oklofutam? — Stop, je dobrodušno odvrnil pro« fesor in potegnil browning iz žepa. Vaša vloga veleposestnika je doigra* na, senjor Esposo ali kakor se že imenujete. Vi ste ukrali demant, vaša žena pa vam je pri tem pomagala: utrnila je v obednici luč, potem pa je čakala na podlasico. Senjora, prosim, da vrnete demant. — Nimam demanta, je zavreščala Argentinka. — Oprostite mi negalantnost, je od* vrnil Henderson, po bliskovo segel senjori za jopič in potegnil na dan svilen mošnjiček z demantom Miss Dorothy. Kapetan je pomignil ste* wardom, ki so odveli Argentinca in njegovo ženo iz dvorane. Tit Baker je stresel Hendersonu roko. — To ste fino napravili. Samo ne razumem, da kot zoolog... — Nisem zoolog, se je zasmejal Henderson, ampak detektiv Medna* rodne Zavarovalne Družbe, pri kateri je demant zavarovan. Družba mi je naročila, da pazim na demant, da se mu na tej vožnji nič ne zgodi. • — Kako ste vedeli, sem pozneje vprašal Hendersona, da je senjora imela dragulj pri sebi? Saj bi bil utegnil biti v njeni kabini. — To je bilo kaj preprosto. Ko sem rekel, da bom pričaral demant, se je za prsi. dama nehote prijela — A podlasica? — Temeljiti ste, doktor, vsa čast. Ko smo se tisti večer Webster, Espo* so in jaz v sosedni sobi podvrgli te* lesni preiskavi, sem na Argentinče« vih rokah slučajno opazil nekaj kratkih rdečerjavih in belih živalskih dlak. Priznajte, da pri salonskem člo* veku kaj takega ni običajno. Postal sem pozoren nanj, vzel nekaj teh dlak s seboj in si jih drugo jutro ogledal pod vašim mikroskopom — saj se spomnite, da sem vas prosil zanj? V zoologiji sem nekoliko podkovan in zato mi ni bilo težko, po dlaki spo« znati podlasico. Vidite odtod moja teorija. Vsak zločinec napravi kako napako. Esposo je bil na primer pre« zrl. da se niegova podlasica goli. In zdaj, good bye, dragi doktor. Ocarinjenjc vseh uvoznih in izvozmih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Hvaležni so X za to vsi, kt so kneli priliko, da prežive ob alegoriji lep slovanski večer. Dr. Pr. J. Dopisi POLJANSKA DOLINA. NaS Sofoo! Ima r ne-detlijo 21. t m. ob 3. popoldne v Gor. vasi pred Sokolskim domom Javni nastop. Po nastop« prosta zabava. Visi prijatelji Sodoola od blizu-ta da* leč ste vabljeni, da se prireditve udeležite in presodite trud, delo, požrtvovalnost to uspeh našega Sokola, ki se bori oa deželi z raznimi težavami ter z očitnimi Ja prikritimi nasprotniki Sokolstva, a vztraja v svoji borbi. Zatorej v nedeljo vsi v Gor. vas! — Zdravo 1 SV. PAVEL PRI PREBOLDU. SoteJsfco dru. Stvo ponovno opozarja na Javno telovadbo, ld bo v nedeljo 21. t. m. na vrtu br. Fr. Vedemilka v Sv. Pavlu. Po telovadbi bo velika vrtna veselica, pri kateri svira polnoštevilna rudniška »odba iz Trbovelj. Soboltsko društvo ima taidd svoj mošlka pevski zbor, ki bo nastopil z mnogimi narodnimi to umetniškimi pesmaim. Zvečer bodo na razpolago avtobusi ta druga vozila na vse strani po najnižji čemi. Pridite prijatelji Sokolstva. — Zdravo! 9,74 VRHNIKA. Godbeno društvo »Vrhnika« priredi svojo veliko vrtno veselico na vrt« g. T 38.000.— > 32.000— > S5.000.-t S 40.000— * 50.000.— > 32.000.— 27.000.-i * 19.000— % 90.000— > 25.000— K 15.000— > 45.000.— > 20.000— » 52.000.— L MIKUS Mestni trg št, 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic _ — EUCOHKO) Izvleček iz programov Pete*, 19. fuUJa. LJ.UiBLJiAiNA 12.30: Reprodncirana gfasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana gfasiba. — 13.30: Novice iz dnevnikov. — 16: Koncert radio-orkestra. — 20: Gospodinjstvo. — 20.30: Koncert pevskega- zbora »Ljubljana*. — 2130: Koncert radio-orkesttra. — 22: Napoved časa to pomočila. Sobota, 20. JalHa. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. •— 13: Napoved časa to reproducirana glasba. —■. 13j30: Noviice iz dnevnikov. — 1®: Koncert ra-dio-oricestra. — 20: Predavanje o pokojninskem zavarovanju. — 20-30: Predavanje v esperamtu: O prirodnih lepotah Slovenije.'—" 20-30: Prenos programa iz Zagreba* — 22JO: Napoved časa ta poročila. ZAGREB 13J5: Reproducirana ^asba. — 20.30: Koncert slovanske glasbe. — 21 JO: Koncert hrvatskega seljačkega zbora »Frankopan«. BEOGRAD 12.45: Radio-kvarte*. — 17.25: Popoldanski kionoert. — 20.25: Koncert pevskega kvarteta. — 21.30: Poročila. — 22.06: Operna giasfba. — 23: Maeteirlinck: »Rrižertjenec*. — PRAGA 16JO: Koncert iz Brna. — 19.05: Koncert iz Brna. — 20: Na »žegnanjiu«. (Predavanje s petjem). — 20.25: Koncert tamburaškega z/bona. — 21.: Pesmi. — 21.15: Lahka glasba. — BRNO 16.30: Mladinski koncert. — 17.45: Pevski koncert. — 19.05: Orkestralen koncert. — 20-20: Igralski večer. — 21: Lahka glasba. — VARŠAVA 1630: Reproducirana glasba. — 20.3C Poljuden koncert orkestra to solistov. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ lil: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18.15: Komorna glasba. — 20.15: Srtolzova opereta »Eno same noč«. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20-15: Kako se Berlni smeje ta joče. — FRAMK-FURT 16.30: Prenos slavnostnega koncerta iz Heidelberga. — 20.15: Kabaretni večer. — LAN GENBBRG 17-35: Reproducirana glasba. — 20 Zabaven večer. — Lahka godba. — STUTT-GART 16.30: Prenos iz Heidelberga. — 20: Me šan večer. — 21.30: Koračnice. — Lahka godba BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. -18: Reproducirana glasba. — 18-30: Orkestralei koncert. — 19.45: Veseloigra. — Ciganska godba. -r- LONDON 19.45: Zabaven večer. — 20-20 Prenos iz gledališča. — 22: Ciganska godba. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Koncert •vojaške. godbe. — STOCKHOLM 16: Kabaretni večer. — 21.48: Godba za ples. MIcfiel ZSvacot 178 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roo«. A Chico ?e vztrajal: 1 1 '' ■> -i »Saj vas ne bo rač stalo. Pofzkusf« vendar lahko.* »(Naj bo,« je pokimal vitez. »Hvala ti za tvojo vdanost.« Ganjen nasmeh mu je zaigral na obrazu. Vrata so bila odprta. Preden so se »alopufinfla ra njim — morda ta zmerom — je še enkrat okrenil glavo iti »e posle drajič spogledal 6 pritlikavcem, čigar umni, gibčni obrez mu j« klicah »Ne obupajte. Bodite pripravljeni mi vse. Jaz .vas ne zapustili^ in kdo ve, morda vam bom lahko koristil.« Pardaillan je izginil pod temnim obokom. Vojnikt so se vrnili to veselo odšli; Ohico je ostal sam na zapuščeni ulici. Ni se mogel odločiti, da bi se oddaljil od teh vrat, H so mu bila skrila edinega človeka, ki mu je bil pokazal vsaj malce prijateljstva in govoril z njim, kakor govori z možem mož... Solnee je počasi ugašalo za obzorjem; le malo In morala je nastati noč. Danes ni bilo nikakega upanja-več. Ohico je globoko vzdSHnil in žalosten odšel. V svoji potrtosti ni opazil 'težke URne, kf je pritiskala na mesto. Nič čudnega se mu ni zdelo, da razen patrulj, ki so korakale po cestah, rti bilo videti žive duše. Niti zaprtih oken ni opazil in skrbno zaklenjenih vrat. Ničesar ne, jrrav ničesar... Počasi in zamišljeno je stopal svojo pot; le časih le potegnil tz nedrija nekakšen pergamen, pogledal ga ta ga takoj nato spet skrbno spravil, kakor bi se bal, da mu ga ne bi bdto ukraL Ta dragocen pergamen je bil polnovlastndca, kt jo je ba Ceo-tnrion dobil od Rdečebradca jn jo nato prodal FavstL Citatelj se še spominda, kako je šla Favsta v klet pod svojo hišo in tam zažgala kroglico, s katero je hotela zastrupiti zrak. Ko si je segla v nedrije, da bd izvlekla škatlico t strupom, i je ta pergamen ponevedoma pal na tla. Nekaj trenutkov nato je Pardaillan našel ta papdr ln ga vtaknil za pas, ker ga v temi ni mogel čitatL Ko pa ®e je pJazi! po tlaku in zalezoval Chica, ga je tudi on izgubil. Pozneje, ko je bil spet v gostilni »Pri stolpu«, rf rf več beta glave zastran njega, saj ni poznal njegove vrednosti. Našel ga je pritlikavec, in ker je umel Stati in je imel v svojem zatišju hič, se je prepričal o pomenu svoje najdbe ln jo je skrbno spravil. Njegov namen je bil, da vrne ta pergamen francoskemu gospodu, zakaj bil je uverjen, da je njegova last. Toda dogodki so se razvijali tako naglo, da tega ni utegnil storiti. Zdaj se je bil nenadoma spomnil nanj. Kaj mu je rojilo po glavi? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Niti sam ni vedel, kaj naj stori. Neveden, kakor je bil, se ni upal ukreniti ničesar pametnega. Da, če bi bil tako učen kakor Juana, ki ji ni bil noben račun pretežak! Ta misel ga Je spravila na pametno pot. Sklenil je, da' predloži dragoceni pergamen vsegavednosti svoje prijateljice in jo poprosi za svet. Neutegoma je krenil v gostilno »Pri stolpu«. Juana ga je nestrpno pričakovala. Sveta Devica, le kod je hodil tako dolgo in kaj ga je motilo, da se ji ni prišel pokazat v svoji sijajni obleki! Tem večja je bila njena prepadenost, ko ga je zagledala vsega raztrganega in krvavega. »■Bog nebeški!« je vzkliknila. »Odkod ta kri? Mar si se bil?« »Ali ne veš, kaj se godi po mestu?« »Kako ne bi vedela? Pravijo, da je bil upor, da je vse v ognju ln krvi in da jih je na tisoče mrtvili... Tedaj si ranjen?« je zaskrbela z nepričakovano nežnim glasom. »Ne, samo oskropilo me je v metežu. Morda sem kod pa kod tudi opraskan, a sile mi ni. Ta kri ni moja. To je kri nesrečnežev, ki so jih ubijali okoli mene.« Kakor hitro je slišala, da ni ranjen, jo je pograbila jeza: »■Tak tam so te tako zdelali? Le kaj te je gnalo, da si se vtikal v to, kar te ne peče!« i »'Treba je bilo.« »Zakaj neki? Oh, če pomislim, da sem bila tu JI jaz pr! biko-borbi in da bi bila y tem trenutku morda že mrtva, če bi bila ostala!« To pot je on prebledel: »Pri bikoborbi si bila?« »-Menda! Na srečo me je Devica obvarovala. Naši Barbari, M je bila z menoj, je nenadoma postalo slabo; morala sem oditi, takoj po tem, ko je gospod de Pardaillan tako sijajno položil bika. In jutri pojdem v kapelico Naše Gospe, da ji ponesem svečo v zahvalo za svojo rešitev!« Lagala je, da bolj ni mogla. Toda za nič na svetu mu ne bi bila privoščila zadoščenja, da bi zvedel, kako ga je občudovala v njegovi slavi in da je prav zaradi njega odšla domov. Ghico je razumel iz vsega tega samo nekaj: da se je Juana po srečnem naključju mirno vrnila domov in tako ušla pogubi. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 &Cdor hoče pe pesti naslov aH AmRo druge informacijo ticece se malih oglasov naj pritoii v mnamUah a ALk«« t Ljubljani. 84790 Konjskega hlapca za prevažanje blaga in poljska dela »prejme Anton Cvenkel, Sv. Peter, Sar. dolina. 84737 Pek. vajenca pridnega in poštenega, « hrano in stanovanjem v hiši, drugo po dogovoril, takoj sprejme pekarna V. ROasner, Braclovče. 24736 Več zidarjev dobro izurjenih t trajno delo »prejme Franc Varšek, zidarski mojster r Tržiču. 24701 Brusača hi Žagarja veščega tudi šivanja jermenov, takoj sprejmem. — Ponudbe z navedbo plače je poslati na naslov: Hart-iier. Murska Sobota. 24698 Učenca zdravega, krepkega, po Steni h staršev, z 1—2 razr. roeščanake šole, sprejme v trgovino mešanega blaga A. Pogačnik, Cerknica. — Brana in stanovanje v hiši 24644 2 čevljarska pomočnika s hrano ln stanovanjem t hiši takoj sprejme v stalno delo Josip Koselj, čevljar, Ljubnc-1'odnart, Gorenjsko. 24643 Kuharico in sobarico obe perfektni, sprejmem i 1. avgustom. Naslov pove ©glasni oddelek »Jutra«. 24894 Perfektnega kore-spondenta (injo) ki dobro piiše na stroj in sna, če mogoče slovensko in nemško stenografijo — iščem v Kranj. Nastop kmalu. Ponudbe z referencami in plačilnimi zahtevami pod značko »Korespondemt« na oglasni oddelek »Jutra«. 24874 Strojnika u parno lokomobilo Nte lesna industrija Fr. Dolenc, Preddvor. 24845 Sobarico in dekl« ki bi pomagalo v kuhinj, iščem. Znanje nemščine p*. goj. Plačam 300 Din, vsakega pol let* obleko li par čevljev. — Dopise na: M. Zwilling, grad ZdemEinfc pri Zagrebu. 24311 Kroj. pomočnika za fina dela, kakor tndi vajenca iz boljše hiše sprejme takoj Davorin Krajnc, Senovo-Rajhenburg. 24817 Prva •Mut. koscesfjonlraoa Šoferska šola Cameraik, »▼to! ~ Telef teoretični pouk ln praktične vožnje na različnih mo. deralh avtomobilih, a pri-čettem vsakega prvega 854 Boljšo postrežnico mlajšo išče rodbina 8 oseb za nekaj dopoldanskih in popoldanskih'ur. Plaoa 390 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24853 Pekovskega vajenca sprejmem takoj a hrano in stanovanejm v biSi. drugo po dogovora. Oglasiti se nedeljo pri Karlu Bele. pekovskemu mojstru v Rožni dolini, ceeta n/14— pošta Vič. 24862 Vajenca a.rsko obrt sprejme Kaiser, puška-r, Ljubljana, Kongresni trg St. 9. 24860 Strojepisko ki obvlada slov. la nemško stenografijo, sprejme takoj odvetniška pisarna advokata dr. Vinkota Zorca. — Predstaviti se je v pisarni dr. Lovrenčic«, odvetnika v Liubljani, Tavčarjeva nI. št. 12. 24859 Vzgojiteljico znanjem francoščine In nemščine sprejmem takoj k 8- in 131efcnima otrokoma Ponudbe e fotografijo plačilnimi zahtevki na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«. 24867 Gdč. ali gospe išče tvorniško skladišče l» razpečavanje prvovrstnega predmeta pri privatnih strankah. Osebe z reprezentativnim nastopom naj se oglasijo osebno med 10. in .11. ■uro dopoldne. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24769 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 90. >K avtomobilu!« je šepnil gospod Ko/a-ihurnik. Kmalu so bili tam in vsa trojica jo je ogorčeno popihala. Toda r naglici sta gospa Kozamurnica in Minka izgubili 8fv-ja balončka. Teorijo glasbe združeno • petjem poučuje glabenik s drž. izpitom. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. Iii^riifnl Uradnik - certifikatih, zmožen kavcije, ozir. garancije do Din 20.000, želi primernega za-poelenja. Zmožen je vseh v trgovsko stroko 6padajo-čih poslov, star 40 let, poročen — žena knjigovodi-nja. Prednost Štajerska. — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Šifro »CertifikatiVtc 24721 Knjigovodja t večletno prakso bančnih poslov, vešč slovenščine in italijanščine, išče primerne službe pri kaki lesni industriji ali kakem drugem podjetju. Spričevala na razpolago. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Knjigovodja«. 24664 i Kot blagajničarka ali plačil, natakarica iščem naineščenja. Ponudbe pod »Pridno dekle« na oglasni oddelek »JutTa«. 24811 Krojaški pomočnik išče stalno službo • stanovanjem in hrano. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalen 844«. 24844 Deklica z 9 meščanskima razredoma, ki ee je učila 1% leta v trgovini, feU premeniti uSno mesto na deželi. Do-piee pod »Pridna deklica« na oglasni oddelek »Jutra« 248*5 šofer zmoten popravil, k! lahko položi 5GOO Din kavcije, želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34826 Gospodična žeS kakršnokoli službo — najraje v pisarni ali kot blagajničarka, in sicer v bližini Maribora. Ponudbe na oplasrai oddelek »Jutra« Ljubljani pod značko »Maribor«. 24830 Puhasto perje kg po 88 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg, potem čisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovič, ke-mička čistiona perja, Zagreb, Biča 82. 183 Motorno kolo znamke »Wanderer«, ki je prevozilo 2000 km, popolnoma novo takoj naprodaj v Krakovski ulici štev. 13. 24744 »Fiat« avto poltoTorni, takse prost, v najboljšem stajjju proda »Alko«, Ljubljana. 24726 Vitajem Trgovino dobro idočo, z vsem inven tarjem pod zelo ugodnimi pogoji dam takoj v najem. Stanovanje v hiši. — Pc nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dober najem«. 24740 »Sarolea« Svetovnoznani motoclkli. — General, zastopstvo za Jugoslavijo: Lampret in drug, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 1 23999 IndianS. C. O.U.T. motor v brezhibnem stanju za Din 9000 prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24S58 2 novi kolesi Bianchi in Peugeot, 3 mesece voženi, radi odpotova-nja v Francijo prodam za polovično ceno. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 24856 Izredno ugodna prilika! poli tirani, z 1 vrati prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24839 Omaro kupim Ponudbe e ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Obleka«. 24850 Otroški zložljiv stol na kolesih in športni belo-emajliram voziček prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24847 Zdravniških potrebščin mrajfo količino proda Agem-turna in komisijska trgovina v Studentovski ulici 7. Ljnbljana. 24872 Antikvitete novodošle. — Agenturna in komisijska trgovina v Ljub-ija-ni, Študentovska ul. 7. 24873 Lokal in skladišče oddam v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24819 Delavnico veliko in svetlo, tik postaje, za pletilno, vrvareko, mizarsko ali podobno obrt dasn takoj v n a j e m in stanovanje 2 eob, kuhinje, shrambe, kleti in pritiklin. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24816 Trgovski lokal e skladiščem, ob Dunajski cesti, v centru, na uiico oddam za avgust. Pripraven tudi za pisarno. Hinko Privšek, Dunajska c. 7. 24879 Pekarijo dobro idočo, s trgovino delikatesami in trafiko, lepem vinogradniškem kraju 6reza Brežice oddam ta koj za več let v najem. — Ponudbe na naslov: Terezija Vrečko, pos. v Pišecah št. 46, pošta Pišece. 24864 ftancrattjti Stanovanje 2 sob in pritiklin ta,koj oddam. Poizve se vsako po poldne y Kutarjevi ulici št. 9/1. 24750 Stanovanje manjše sobice in kuhinje, ali sobo s štedilnikom, suho in snažno, četudi v pod strešju ali podpritličju iščeta dve mirni osebi za avgust- — Cenjene ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra« pod »Mirni 2«. 84720 Stanovanje 2, event. 3 sob, oddam pritiklinami v novi hiši. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 24481 Prodam krasno posestvo, četrt ure od kolodvora, obstoječe iz vile s petimi sobami in kuhinjo. Dve sobi sta kompletno meblirani, kuhinja opremljena z vso posodo. Hlevi, gospodarsko poslopje, betonirana shramba, nekaj njiv in travnikov, 35 ha gozda, kateri je nekaj sekan, za ceno 300.000 Din. Zamenja se ev. za vilo v Mariboru. — Ponudbe pod »lepo posestvo« na upravo Jutra v Mariboru. 24323 Stanovanje 2 sob in vseh pritiklin iščem s 1. septembrom. Plačam 800—900 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solnčno 35«. 24835 Stanovanje 3—i sob iščem s 1. avgustom v centru me6ta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Petan«. 24857 Hišo ali parcelo v mestu kupim brez posredovalca. Pi-smene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kupim hišo«. 24S36 1000 Din nagrade dam onemu, ki preskrbi v centru mesta stanovanje sobe in kabineta, aH 2 sob s pritiklinami. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Štiri brez otrok 44«. 24869 Nova vila v mestu naprodaj za Din 350.000. Takoj je plačati samo 200.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24794 2 stanovanji suhi ln zračni oddam z avgustom v Ljubljai VU — poleg stare cerkve, obstoječi iz 2 sob in kuhinje, snažil-nl balkon, lastno stranišče, vodovod. Ponudbe: Hinko Privšek, Dunajska cesta 7. 24880 XPohišUw\ Dve omari Sob* Dve sobici skupnim vhodom in dve strogo separirani oddam ta^ koj na Mirju, v neposredni bližini obrtne šole Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 84485 Opremljeno sobo lepo, oddam solidnemu gospodu na Bleiweisovi cesti št. 9/n. 84S40 Opremljeno sobo posebnim vhodom takoj oddam v Gosposki ul. 10/1. 24833 Kabinet e hrano ali brez oddam gospodu. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra« 24824 2 gospodičnama oddam 2 maihni sobici z elektriko, blizu Gorenjskega kolodvora, brez posteljnine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24851 Dfrpifl St. Bileče Nočeš pisati, ali jaz se dobim? Kdaj prideš? Oglasi se! —a ■—ova. 24831 Lapad Ostanem Z. kakih 10 dni. Povratek sporočim. Prideš? Vroče želim. 1000 ... T. 24843 Mlad trgovec iS6e diskretno prijateljico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sreča 223«. Mlada gospodična šivilja, c premoženjem, želi prijateljstva z dobrosrčnim gospodom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prva ljubezen«. 24827 Dama išče gospoda dobrega »rca, ki bi ji hotel denarno pomagati. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pomoč«. 24861 Zvonka Dvignite pismo pod mojo značko. 24870 V oglasnem oddelku «Jutra» j« dvigniti sledeča pisma: Augnst 130, Bodoči trgovec, Brivski pomočnik 72, Blondinka in Brinetka, Belgija, Beza 28, Benzijski motor. Branko. Ceha, Cveta, Doge, Dober uspeh, Dosmrtna sreča 78, Do cilja Diekrecija častna. Dober nos, Dege, Elektriker, Fo-topomočnica. Gost. Triglav 1885, Hiša 70. Idealna lju-bav, Ignotus-Notus, Kolesarka 44, Kapital 3, Lokal 1000, Ljubljana 555, Marcheta, Mlada naeajivka Marjetica, Mlad 24119. Mirna stranka 24391, Merkur, Mesnica 717, Ne obupaj. Nastop takoj. Ne v podpritličju, Neznosen dolgčas. Narava, Ogledalo, Odvetnik Oprava 38. Obadra Tomna. Popoldanska služba. Plod in pošten 24609, Prodajalka 2279, Perfektno 200, Polir in tehničar. Prvovrsten 34. Pošten 403, P 10, Po dogovoru 40, Poštenje, Poslovodja, Priložnost, Pomlad 50, Prijateljstvo, Praz- na, Resen kupec 051, Resnost, Samostojen. Steoo-gram, Stroja, Snažen in pošten 219. Spremljevalec. Solnčno (62, Stanovanje Ž228. Stanovanje takoj, šofer 15, Specialist, Tovarna. Takoj dežela. Trajno, Tiha stranka. Točilec, Tovorni auto 24114, TaVoj 30/01. Točen plačnik 71. Vrtnari-ca, Vestna 499, Veletrgovina 3000, Volčjak, Zvesti prijatelj. Zapuščen, Življen-ska sila. Živahna Dolenjka. Din 1000, 56, 590, 300. 45, 500, 70. itUTi./^i Koncertne citre skoraj nove za 300 Din naprodaj na Poljanski c. 17/1 24854 Majhna papiga (Inseparable) je utekla. Oddati jo je proti nagradi na naslov: Seller, Breg 20,111. 24820 Za usnjene gamaše izdelujem šine, klanfee in šajpce. N. Rogelj. Zgornja Šiška, Celovška cesta ld5. 24641 Pisalni stroj dobro ohranjen proda Jan-čigar, Dunajska cesta- 17/1. 24S4S Dektromotor 25/30 k. s.. 220/380 vrtilni tok, 50 period, dobro ohranjen kupimo. Carl Pollak d. d., Ljubljana. 24814 Oseba katera Je na sobatnean trga zamenjala dežnik, se naproša, da ga odd» pri tržnem nadzorstvu, sioer jo naznanim, ker je masa. 24S46 Drogerija Al. Florjančič, Ljubljana, Sv. Petra cesta H kupuje vsako množino lepo sušeno arnika cvetje po najvižjih dnevnih cenaK 147 SUho canifkovo cvetje Kupujemo vsateo mnesme. Ponudbe in vzorec poslati takoj na Betka Žagar, Sunja, Hrvatsko Bele einajlirane ploščice za stensko oblogo, štedilnike i. t. d dobavlja in polaga najcenejše KERAMIČNA ZADRUGA Ljubljana, Tesarska ulica štev. 3. POPOLNI DRUŽINSKI AUTOMOBI L CHRYSLER65 SEDAN Z 2 VRATOMA Izpopolnjena duržinski voz, ne v starem smislu Kot težak, neokretan počasen vehikel, ampak popolnoma v novi obliki. Brzi, prostorni in gibčni automobil. Široka vrata (95 cm) katera omogočijo dostop do zadnjih sedežev brez da bi premikali sprednjega —, in vendar dosegljiv kakor za otroke. Neodvisni sedeži spredaj, široki in globoki, za vožnji komfort. Prostorni zadnji del (čez 1 meter dolžine prostora za noge). Široki sedež za 3 osebe, kateri Vam da nepretrgano oporo od ramen do kolen. To je Chryslerjeva zboljšava. Brzina čez 100 km na uro —» melikota akceleracije — nedosežena po dosedanjih izkušnjah — komfort vzmetov v gumiju montiranih, z hidrauličnimi amortizerji _ brezšumnost 6 cilinderskega motorja — 7 ležajev s protiuteži za gonilno gred — moč vrtinčastega toka skoz Silver dom cilinderski pokrov —» prost drsanja — takoj učinkujoče liidraulične zavore. Chrysler "65" Salon Sedan z 2 vratoma — najcenejši zaprti Chryslerjev model. Dolgotrajajoča lepota in udobnost. Takoj dobaven. Poizkusite se danes Chrjsler 65 in videli boste razliko dobaven takoj. GLAVNI ZASTOPNI£ ZA JUGOSLAVIJO: H. SMYTH, BEOGRAD. ZASTOPNIŠTVA- LTUBLTANA AMERICAN MOTOR LTD. - ZA LJUBLJANSKO OBLAST. ZASTOPNIŠTVA: MARIBOR - AMERICAN IMPORT CO. - ZA MARIBORSKO OBLAST Chrysler Motors De^ M^n Urejuj« Davorin Ravijra Izd«)t z« k«uorcij «Jutra» Adoli Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jczcršck. Za inseratni del * odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani,'