O amor e uma comphania
414
Meta Kušar
1.
Zaznaš lesk, ki drsi z duše.
Kadar drsi. Je to usoda?
Živci trpijo pod težo argumentov.
Res nisi trgal dragocenega tkiva
dušne sreče? Prosim,
malo več Življenja!
O, še so stvari, ki drhtijo.
2.
Znova in znova je dan več kot čas.
415
O amor e uma comphania
Kaj se nabira na papirjih?
Na stopalih?
Me oraklji pošiljajo čez vodo?
Ahati prosijo nežnega služenja.
Bela hiša, ah - a časa branca
nau preta. Retoriko pahne
v strup.
S tekanjem strgam tančico.
Kako razdrapana je.
Ah - ta črta na roki.
3.
Kje sem, ko te dogodki spehajo?
Zadihana visim na robu.
Bo dež žalil junij?
So dnevi, ki jih ne priznam. Ni jih.
Maj se konča in potonike niso vzcvetele.
Dež dušo prestavlja. Mojo!
V grmih pa kosi. O, Portugal!
4.
Slaba sem, slaba.
Poslušam, kar ni za poslušat
in jezero se ne blešči v moje oči.
Glava utrudi srce in oba zaspita.
Ampak zakaj duša zeha?
Najlepši poljubi bodo moji.
Prosim, zapni mi te ahate okoli vratu.
5.
Kupiti gospodu najfinejši klobuk je pasti na kolena pred Njega. Bolečina v duši ni bolna duša.
Klanjam se. Kralj bolečin je nedotakljiv in samostojen.
6.
Gledam nujnost, ki odpre
vrtnice v modri vazi;
gledam gospoda.
ko se spusti s planine in pogleda,
vem: ta ne izdaja.
416                                                                                                               Meta Kušar
7.
Pil si ambient.
Razkrival mape cveta. Kam?
Komu? In dišal! Zakaj
hočeš vodo,
ki te bo spila.
Pozno je.
Zvestoba me bo rešila.
Skromno in tiho,
da ne boš verjel,
dokler se ne zgodi.
8.
Lan, volna, svila, studenci in Laura Biagiotti.
Voda v čebru in mozelčan.
V zelenih kozarcih.
Ne bom spala na pragu, ne drenjam se s predniki.
Njihova mimikrija je okorna.
Kadar udariš po mizi, se dvigne prah
in pokaže se prava barva.
9.
Žensko se igra s tabo.
Naenkrat ni igra. Še dihaš?
Tako temno je, ne?
Zdaj si Tu zato, da Si verjameš.