K.af vsg pišGfo o učitelfstvu, šoll0 prosveti žn JVV ZANIMIVA POLEMIKA Komu je namenjena Višja pedagoška šola? V mariborskem »Večerniku« se je vnela zanimiva polemika med nekim brezposelnim profesorskim kandidatom, mešeanskošolskim nastavnikom in ljudskošolskim učiteljem. Gre predvsem za obstoj Višje pcdagoške šole v Zagrebu in Beogradu, pa tudi za bodočo tako šolo v Ljubljani. Brezposelni profesor je v listu predlagal, naj merodajni činitelji obe sedaj obstoječi V. p. š. zaprejo, ker »absolventi samo izpodrivajo absolvirane filozofe, ki ositajajo več let brez kruha...« Pisec se je ostro izrekel proti vsaki novi taki šoli v Ljubljani. Absolviranemu filozofu odgovarja meščanskošolski nastavnik —er— ter odločno odklanja mnenje, da bi V. p. š. ne bila potrebna, oziroma, da bi komu odjedali absolventi teh šol — kruh. Pravi, da so na V. p. š. šli talenti iz ljudskih šol in da vrši V. p. š. važno misijo za izobrazbo meščanskošolskih in pomožnošolskih nastavnikov, pa tudi nadzornikov... V Ljubljani baje ni potrebna, ker bi v 2 letih ne imeli absolventi več mest na meščanskih šolah na razpolago. Skratka: Absolvirani filozofi se naj prav nič ne razburjajo, ker so Viš. pedagoške šole docela umestne in ne bodo filozofom prav nič škodovale! Obema odgovarja ljudskošolski učitelj —ar—, ki ugotavlja, da se je za višjo izobrazbo učiteljstva takoj po osvobojenju najbolj borila organizacija ljudskošolskega učiteljstva in vcndar je to učiteljstvo z ureditvijo Višje pedagoške šole višjo izobrazbo — izgubilo. »Kajti vsak absolvent V. p. š. ie takoi nresedlal na meščansko šolo. Tako ,sta obe V. p. š. postali tovarni za meščanskošolsko uciteljstvo. Učitelji ljudskih šol pa od nje nikdar niso imeli ničesar, ker ni — razen enega primera v Ljubljani — niti enega diplomiranega absolventa, ki bi se hotel »žrtvovati« še tudi po tem študiju — ljudski šoli. Tako izgublja ljudska šola vse »talente« (tako pravi gosp. —er—) in ostaja potemtakem — retugium pecatorum magistorum (pribežališče grešnikov). In vendar temu ni tako! Med poborniki za šolsko reformo v Sloveniji je velika večina brez V. p. š. Pisci šolskih knjig in pedagoških del po veliki večini niso absolvcnti V. p. š. Torej so »talenti« morda ostali še vendar tudi med učitelji ljudskih šol!« Tako g. —er—. Nadalje dokazuje pisec važnost v. p. kate«orij opravlja eno najvažnejših del: V njihove roke je položena vzgoja mladine in s tem uisoda naroda. Zato noben stan ne zasluži toliko podpore in miru kot ravno učitcljski.« —1 Strahotno pomanjkanje šol. V Jugoslaviji jc nad 200.000 šoloobveznih otrok, ki ne hodijo v osnovno šolo, ker je nimajo. Od tod tudi veliko število nepismenih, ki jih beleži naša statistika. Šolstvo v dravski banovini je v primeri s šolstvom v nekatcrih južnih banovinah še dokaj lepo razvito. Značilno pa je za razmere pri nas, da ie oisnovno šolstvo v dravski banovini v obmejnih srezih skrajno nedostatno in zanemarjeno. V tem oziru smo v zadnjih čaisih imeli priliko, da smo na raznih zborih naših prosvetnih in obrambnih orpanizacij slišali težke pritožbe, ki terjaio nujno, da se Ljubljana boli 'zanima za naše obmejne kraje in popravi ob dvanajsti uri vse to, kar se je zamudilo v vseh Idtih od csvobojenja do danes. »Nova doba«, 19, maja. s. v Ljubljani, in sicer tako, da bo na razpolaao  tudi UČiteljem ljudskih Šol, ki hoČejO tO tudi po študiju ostati. Pa pedagoška naj bo, kajti sedanji dve imata baje le malo ur za pedagogiko. . Absolviranemu filozofu pa pisec knce v spomin čase, ko so se profesorji zanimali tudi za ljudsko šolo in je n. pr. prof. dr. Žgeč že pred 15 leti (ko ni bilo krize), skozi dve leti služboval na ljudski šoli na Prevaljah! In dolgoletni ravnatelj meščanske šole v krškem dr. Romih je bil vedno samo — učitelj. Danes pa so na meščanskih šolah samo — »nastavniki« ... Absolvirani filozofi »milostno« sprejemajo mcsta na meščanskih šolah in se baje zelo slabo počutijo med — neakademiki... Polemika kaže neko prečudno »kastovstvo«, ki se razvija po nekaterih šolah naše lepe domovine ... Zaključuje pisec z željo, da bi privoščili eni kakor drugi vsakemu svoje, pa bo vsaka polemika o »izpodrivanju« — odveč. Izrečcne besede dokazujejo, da problemi odnosov med posameznimi vrstami »učiteljev« še niso rešeni. Kje so še časi, ki jih je nekoč zaželel predsednik prof. udruženja — častni član JUU — prof. Kneževič, ki je rekel: »Zajednički rad, iste patnje, obostrane tegobe profesora i učitelja približili su nas i toliko ujedinili da se mi odsad osečamo jedno!« (Drž. skupščina JUU v Skoplju 1937.). Da bi res bilo tako! To nedvomno žeh vse članstvo JUU! R. —1 Obmejno učiteljstvo in narodna vzgoja je naslov članku v »Večerniku« od 9. maja, ki med drugim pravi: »Učiteljstvu se mora naš narod na severni meji zahvaliti, da je ostal slovenski. Očitki na račun vzgojiteljev so ncutemeljeni. Oblastva, ki so zatiskala oči pred gospodarskim in socialnim vprašanjem na naši severni meji, naj se zavedajo, da požrtvovalno, delavno, narodno zavedno učiteljstvo pod najtcžjimi pogoji vrši svojo narodno misijo med mladino in Ijudstvom. —1 »Za gospodarsko-socialno delo na deželi« je naslov članku v »Večerniku« od 13. maja, ki pravi: Kako sramotna je statistika, ki so jo nedavno zbrale naše šole glede prehrane in bivanja ter sploh preživljanja šolskih otrok. Ni čudno, če gledajo v tujini s pomilovanjem na nas. Tujcem je tako dana prilika, da ščuvajo naše ljudi in na tihem agitirajo v korist tuje države. Siromašni ljudje ob meji vidijo tako brezbrižnost, zapostavljanje in bedo. Zaposlimo vse naše delavce, delanezmožnim pomagajmo s podporami, dvignimo stanovanjsko higieno, zbirajmo denar, da obdarimo revne šolske otroke na Miklavževo ali za Božič, vodimo evidenco o prostih službah, posredujmo na odločujočih mestih, da dobimo ob naši meji prostorna šolska poslopja in da bodo vsa službena mesta na naših obmejnih šolah zascdena z najboljšimi učitcljskimi močmi. —1 »Šola in javnost« je naslov članka v »Slovencu« z dne 21. maja 1939., ki pravi med drugim: »Najprej poudarim: Učiteljstvo vseh