^mTdan r«en «bot. nedelj in praznikov jjjud daily except Saturday«. Sundays and Holiday« PEOSVETA • * • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški in upravniiki prostori: 2667 South Lawndal« Av«. Office of Publication: 2667 South L«wnd«l« Av«. Telephony RoCkwell 4904 CHICAGO 23. ILU PETEK. II. JULIJA (JULY II). 1947 Subscription 11.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 140 __—^———mmmmrnm,m ---—r ——•• r«w oj Rusija ima ekonomski načrt ¡a države v vzhodni Evropi Avtor je zunanji minister Molotov. Britski [jogi omenjajo sklenitev trgovinskih paktov in dogovorov London, 17. jul.-Britski U- jniki trdijo, da ima Rusija ¿rt glede pomoči vzhodnim Npskim državam, da se po-eši ekonomsko okrevanje teh Uv in da je avtor načrta žulji minister Molotov. Ta naj bil protiutež načrta ameriške-državnega tajnika Marshalla. Jradniki so izjavili, da bo pianj devet držav v vzhodni ropi osvojilo ruski program, ivni namen je koordinacija uveljavljenje načrtov, nana-ocih se na ekonomsko okre-jje držav v sovjetski sferi üva. y seznamu držav so Rusija, Ijska, Čehoslovakija, Jugosla-a, Bolgarija, Rumunija, Ogr-i, Finska in Albanija. So-ttska okupacijska cona v mčiji bo morda končno po-jijena v krog. Nobena izmed «njenih držav ni reprezenti-ia na pariški konferenci, na leri so razprave o Marshallo-in načrtu. luski program se smatra za »ved ameriški dolarski poči. Sovjetska vlada in listi ze večkrat naglasili, da je irshallov načrt povezan s Tru-novo doktrino. Države, ki ga do sprejele, se bodo morale Ivreči ameriški politični in xiomski kontroli. Jistvo sovjetskega programa «menjava živil in surovega iteriala, kreditni dogovori, nano gospodarstvo in celo for-ranje carinske unije med dr- tjkotiran je novega 'lovskega odbora Uradnika unije CIO pozvana pred odsek *kil«delphia. P«.—(FP)—Uni- Food, Tobacco, Agricultural Allied Workers CIO je nazna-»t da bo bojkotirala nov fe-*Im delavski odbor, ki je bil ^ovljen na podlagi prptide-»Itfga zakona. Predložila ne nobene sporne zadeve odbo-Avtorja zakona sta senator ft in kongresnik Hartley, re-Manca. člani ne morejo priča-Vatl novega delavskega odra. da bi razsojal in rešil pro-ki se nanašajo na mez-,n iivljenski standard," so *>li uradniki unije. "Nadami bomo in celo povečali po-aktivnosti, čeprav jih za-l ^Poveduje. To pravico J í*rantira ameriška ustava. F»' bomo kampanjo za pre-»P^tidelavskega zakona." "riM»f>n Salem. N. C.—(FP>— ^Mnik, krajevne unije to-íf d*kvcev. ki sta vodila Z r !Uvk"'protí RJ » iobacco Co., sta bila po- « pred kongresni odsek za aiheriilr#. «L. JSKf aktivnosti. JJdn'k" Hobert C. Black L, Sll(ipard. Poziv sta iljenje in krše-•'bodščin. Uradih tarča napadov tsvke proti Rey- lih v 7 » žavami vzhodne Evrope. Britski krogi omenjajo naznanila, ki so bila objavljena v zadnjih dneh. Vsa se nanašajo na sklenitev trgovinskih paktov in dogovorov. Rusija in Bolgarija sta sklenili dogovor glede izmenjave bombaža, kavčuka, avtomobilov, železniških vagonov, tobaka in živil. Bolgarija je naznanila sklenitev trgovinskega dogovora z Ogrsko. M. K. Kostov, podpredsednik bolgarske vlade, je naznanil, da so pogajanja v teku za sklenitev sličnega dogovora s Poljsko in Finsko. Rusija in Čehoslovakija sta sklenili petletni trgovinski pakt. Rusija se je obvezala, da bo dostavila 200,000 ton žita letno Če-hoslovakiji v zameno za stroje in druge industrijske produkte. Rumunski premier Petru Groza in albanski premier Enver Hodža sta v Moskvi. Sklenitev trgovinskih paktov je najbrže predmet razgovorov. Čehoslovakija in Poljska sta nedavno podpisali dogovor o e-konomski in kulturni enotnosti. Slični dogovori so bili podpisani lani med Rusijo, Čehoslovakijo. Poljsko in Jugoslavijo. Ti u-ključuje tudi določbe o vzajemni pomoči med državami. Vojni department žago-varja politiko v Nemčiji Washington, D. C., 17. jul.— Vojni department zagovarja politiko v Nemčiji in zavrnil je obdolžitve, da ameriški uradniki ne izvajajo načrtov glede de-nacifikacije, demilitarizacije in dekartelizacije Nemčije. Obdolžitve je izrekel kongresnik Sa-dowski, demokrat iz Michigana. On je tudi predlagal kongresno preiskavo ameriške politike v Nemčiji. Vojni department je dejal, da so obdolžitve brez podlage. Minimalna mezda za poljedelske delavce Washington, D. C.—Kongresnik Murray, republikanec iz Wisconsins, je predlagal, naj poljedelski delavci dobijo zaščito v obliki določitve minimalne mezde. Zaščite so zdaj deležrti delavci, ki delajo v tovarnah. Murray je predlagal tudi *viša-nje minimalne mezde od 40 na 60 centov na uro. Domače vesti Oblak Chicago.—Zadnje dni so obiskali glavni urad SNPJ: Andrew Bozich iz Clevelanda, Rose Jenko iz Milwaukeeja, Evelyn Am-brosic iz Strabana, Pa., Genevieve Skwarle iz Houstons, Pa. Nov grob v Oklahomi Okmplgee, Okla —Dne 12. jul. je umrla Josephina Dolino, stara 78 let, doma iz Kamnika. V tej naselbini je živela 26 let, zadnjih sedem let kot vdova. Zapušča štiri odrasle pastorke, katerim je bila prava mati, v Cormayu, .Missouri, brata Antona Potokarja, v Chicagu pa nečaka Johna Potokarja. Nov grob na vshodu North Bergen, N. J.—Tukaj je umrl Martin Pirnat, rojen v Jaršah pri Domžalah, v Ameriki čez 40 let. Zapušča ženo, štiri sinove in hčer. Nov grob v Jolletu Joliet, 111.—Za srčno napako je 12. jul. umrla Margaret T. Zalar, žena dr. Josepha Zalar-ja, sina Jožeta Zalarja, gl. tajnika KSK J. Pred šestimi tedni je povila sinčka in potem ni bila več zdrava. Bila je diplomirana bolničarka. Poleg moža zapušča dva sinova, mater, dva brata, sestro in več drugih sorodnikov. Is Clevelanda Cleveland.—Umrl je Joseph Dojčič, doma iz Bosiljeva, Hrvaško, v Ameriki 35 let. Tukaj zapušča nečakinjo Frances Bre-zar, pri kateri je živel zadnjih 10 let.—V Newburgu se poročita to soboto Rudolph Blatnik in Eleanor Grzynskowski.—Pri družini Albert Bozic v Collin-woodu so se oglasile rojenice in pustile prvorojenko. Hoover imenovan ' za člana komisije Washington, D. C., 17. jul.— Kongresnik Martin, vodja republikanske večine v nižji zbornici, je naznanil, da je bil bivši predsednik Herbert Hoover imenovan za člana posebne komisije, kateri je bila poverjena študija eksekutivnega depart-menta vlade. Namen je reorga-niziranje departmenta. Hoover bo najbrže postal načelnik komisije, ki Šteje dvanajst članov. odbor naznanil osvoboditev ameriških vojaških jetnikov za obvezno i ezbanje r'tv. Utah. 17. Jul. -rnenikih držav, '• m mestu, so se ^ " { »'»>io m obvezno 4. f. ,nj' Odobrili *> ^ zunanjo politiko ( •'< 'vn*-ga tajnika Mar-.J ' ' •briške pomoči '»padni Evropi. Washington, D. C.. 17. jul.— Posebni odbor vojnega departmenta je naznanil, da je bilo čez polovico vojaških jetnikov, ki so bili obsojeni v zapor zaradi kršenja discipline in drugih prestopkov, osvobojenih. Odobril je stališče poveljstva armade, ki je bilo kritizirano, ker nI pomi lostilo vojaških jetnikov takoj po zaključenju vojne v Evropi in na Pacifiku. Načelnik odbora je Owen J Roberts, bivši član federslnegs vrhovnega sodiščs. On je obje vil zadnje poročilo, ki nsglaša. da ne bi bilo pravilno, ako bi bili vojaški jetniki pomiloščeni takoj po zaključenju vojne. Storjena bi bila krivica ogromni večini vojakov, ki so častno izpolnili svoje obligacije v vojnem času Odbor je bil ustanovljen pred dvema letoma fctevilo vojaških jetnikov Je bilo 34.766 v oktobru leta 1945. Izmed teh je bilo izpuščenih iz zaporov 19.370 Odbor je pregledal slučaje 28,717 jetnikov. Poročilo odbora je komentiral pomožni vojni Jej ni k Kenneth C. Royall. Dejal je, da je odbor dobro izvršil poverjeno mu nalogo. Kazen za dezertacijo je bila pet let zapora, za odsotnost iz armade brez dovoljenja pa dve leti zapora. V teku in po zaključenju vojne so vojaška sodišča obsodila v zapor zaradi kršenja discipline in drugih prestopkov 84.375 vojakov Do marca tega leta je bilo pomiJoščenih 42.000 vojakov. Mnogi so dobili priložnost za dosego častnega odpusta iz srmade. Robert« je razkril v poročilu, da so bile kazni v več slučsjih znižane na minimalno točko, ker je v soglasju z vzdrževanjem morale in discipline v armadi. Vsak vojak, ki izvrši prestopek, mora blU kaznovan kot zgled drugim, ki bi ga skušali posnemati. Ameriška navodila grški armadi Vladne sile • razpršile gerilce? Washington. D. C. 17. jul.— Državni tajnik Marahall j* razkril, da bodo morda ameriški častniki v Grčiji dajali poveljnikom grške monalfcistične armade taktične instrtikcije v bitkah proti gerilskim silam, ki so invadirale severno Grčijo. Naznanil je tudi, da bo Amerika prodala deset trgovskih parni-kov Turčiji. Transakcija bo prvi korak v zvezi z izvajanjem programa, katerega je kongres odobril. Ta določa pomoč $100,-000,000 Turčiji. Državni tajnik je dejal, da je že pozval federalno pomorsko komisij q, naj odobri prodajo pranikov Turčiji.- Mornarični tajnik Forrestal je istočasno zanikal poročila, da namerava Amerika poslati bojne ladje v grške luke. Enote ameriške bojne mornarice, ki sedaj krožijo po Sredozemskem morju, bodo morda Obiskale grške luke pozneje. Forrestal je na sestanku s čafeikarji dejal, da so bile odredbe glede kretanji Ameriških bojnih ladij na Srtdozemskem morju sestavljene Zadnjo zimo. Možntot je, da bodo Revidirane, da bodo bojne ladje obiskale grške luke. Aidfce. Grčija. 17. Jul.—'Vojno ministrstvo poroča, <1* so vladne čete razpršile gerllee, ki so in-vadirali Grčijo. Gerllci beže v smeri Zagorije v severovzhodni Janini. Vojni minister 9tr*tos je dejal, da so poročila, {la mednarodna brigada, katerd so rekru- tirali komunisti, podpira inva-derje, osnovana na izpovedi va-ščanov in ujetju 20 "tujcev" pri Konici. On še ne more potrditi poročil. (Ruska časniška agentura Tass je v radijski oddaji zanikala obstoj mednarodne brigade. Izrp-žila je tudi dvom v grške trditve, da so gerilcl udrli v Grčijo iz Albanije.) Stratos je izjavil, da je situacija na južni strani jugoslovanske meje pod kontrolo. Amerika naj odpre vrata razseljencem Marshall nastopil pred člani pododseka Washington. D. C.. 17. jul/— Državni tajnik George C. Marshall je pozval kongres, naj sprejme zakonski načrt, ki bi o-mogoftil prihod 100,000 razseljencem v Ameriko v prihodnjih .dvanajstih mesecih. "To naj bi bila demonstracija, da se nismo umaknili v ozadje Atlantika," je dejal. Marshall je nastopil pred čla ni kongresnega pododseka za pravosodne zadeve. Naglasil je, da bi sprejetje načrta odstranilo vir konflikta in trenja z Ru sijo. Slednja zahUva prisilno vrnitev razseljencev v države, iz katerih so pobegnili. Mar shall je dejal, da se Amerika ne sme ukloniti In pristati na zahteve, ker bi s tem kršila svoje tradicije In načela organizacije Združenih narodov Državni tajnik je predlagal sprejetje načrta, ki bi omogočil prihod 400,000 razseljencem, ki so v Nemčiji, Avstriji in Italiji v Ameriko v štirih letih. Po udaril je, da ^i se zadovoljil r modifikacijo načrta, da bi Amerika odprla vrata 1<*),000 razseljencem. Člairt pododseka so zaslišali tudi vojnega tajnika Pstterso-na. On je dejal, d« bi bila rešitev problems okrog 900,000 razaeljencev v Evropi važen faktor v prilog svetovnemu miru. Predložena Jim je bUa Iz-jeva trgovinskega tajnika Har-rimana, v k«leri je naglasil, "da odlašanje rešitve problema razseljencev ni v čast Ameriki." amerika ne more pomagat zapadni evropi Kongresnik Mason j napadel Rusijo Izjava ienerala Wood a pred kongresnim odsekom PREISKAVA STAVB-NE INDUSTRIJE Washington. D. C.. 17. jul.— General Robert E. Wood, načelnik Sears, Roebuck & Co., je dejal, "da je zapadna Evropa skoraj dodelala in da ji Amerika ne more pomagati. Potrošnja milijard ameriških dolarjev je ne bo postavila na noge in denar bo vržen v podganjo luknjo." Wood je nastopil pred skupnim kongresnim odsekom, kateremu je bila poverjena preiskava naraščanja cen. Z izjavo, da Amerika ne more pomagati za-padnl Evropi, je odgovoril na vprašanje, ali misli, da bo ameriški denar zapravljen v poskusih za ekonomsko rehabilitacijo zapadnih evropskih držav. "Nisem proti vsaki pomoäl," je dejal. "Zavzela naj bi obliko miloščine. Edino upanje je iz selitev 15,000,000 Angležev in Holandcev ter 10,000,000 Nemcev. Priznati je treba razliko med posojili mladim in rastočim državam v Centralni in Južni Ameriki ter Kanadi In posojili zapadnim evropskim državam. Prve bodo lahko zmagovale obveznosti, kar bo v njihovo In našo korlat. Amerika lahko zapravi ogromne vsote v zapadnl Evropi, toda vzpostavila ne bo pogojev iz predvojne dobe." Oeneral ¿e dalje rekel, "da draginja v Ameriki narašča, ker pošiljamo pridelke naših farm v zapadno Evropo v neuspešnih prizadevanjih za restavrlranje njene predvojne ekonomije. Ako in kadar bomo prenehali z nasl-čevanjem Evrope, bodo cene padle, toda ne na nizko točko leta 1930. Obseg obdelane zemlje se ni dosti povečal od 1. 1920, toda Amerika ima sedaj 40,000,-000 več ljudi za prehran l te v. V petih letih ne bo imela problema previška živil." Wood, ki je bil vodilna osebnost v organizaciji America First, je naglasil zvišanje plač v stavbni industriji. Člani stavbnih unij so dobili zvišanje, toda dejanska produkcija se je znižala. Kongres naj bi odredil preiskavo stavbne Industrije. Predlagal je pretrganje odnosajev Wa«hlngton. D. Cm 17. jul.— Kongresnik Muson, republikanec iz Ulinoisa, je v svojem govoru napadel Rusijo in predlagal, naj Amerika pretrga diplo-matične odnošaje z njo sedaj in jo drži v izolaciji, "dokler ne bo demonstrirala volje za kooperacijo, ki naj bi zagotovila mir v bodočnosti." - Muson je zagovornik politike trde pesti proti Rusiji. Dejal je, da je mnogo članov kongresa za pretrganje diplomatičnih odno-šajev. Uverjeni so, da je drus-tična akcija potrebna. Rusiji Je treba odprto povedati in dokazati, da je Šla predaleč. "Amerika ne bo mogla nositi bremena in trošitl milijard dolarjev za pobijanje komunizma," je dejal. "Priznati moramo, da smo namesto enega sveta, ki nam je bil obljubljen po zaključenju vojne, dobili dve sferi vpliva. Kako naj Amerika kot krščanska država občuje z Rusijo in drugimi državami, ki imajo komunistične vlade? Vzlic milijardam dolarjev, katere je Amerika potrošila, je svet zdaj bolj daleč od miru nego je bil po zaključenju vojne." Mason je v svojem govoru obsodil načrt državnega tajnika Marshalla, ki določa potrošnjo nadaljnjih milijard dolarjev za ekonomsko rehabilitacijo zapadnih evropskih drŽav. . T,'. Člani protifašistične grupe obsojeni Washington, D. C., 17. Jul.— Dr, Edward K. Barsky, načelnik protifašističnega odbora, ln deset drugih članov je bilo ob sojenih v zapor in plačltev denarne kazni zaradi žaljenja kongresa. Obtoženci so bili spoznani zs krive zadnji mesec. Obtožnica jim je očitala, da niso hoteli izročiti rekordov kongres nemu odseku za neameriške aktivnosti. Barsky je bil obsojen na šest mesecev ječe in plačltev $500. Drugi obtoženci so dobili manjše kazni. Obsodbo je izrekel federalni sodnik Richmond B. Keech. Ako bo preiskava rezultlrala v znižanju stroškov, bo stanovanj ski problem rešen. švedska in švica se upirata; bevin se vrnil v london Perts. 17. jul.—Ko so le člani vodilnega odbora pariške konference sestsli na prvi seji, sts Švedska in Švica demonstrirali odpor proti razkritju Informacij o svojem premoženju. Diskuzi-je na seji so bile osredotočene na francoski seznam vprašanj ki bodo predložena vladam šestnajstih zapadnih evropskih dr žav, ki so zastopane na konferenci, in poveljnikom /averni-l Ikih okupacijskih sil v Nemčiji. Ns podlsgi odgovorov ns vprašsnjs bo sestavljeno poročilo in dostavljeno ameriški vladi do I. septembra. Potem bo padla odločitev o ameriški po ' moči zepedni Evropi v smislu Marshsllovega načrta Reprezentantl ftvedske in Švice so dsll rszumeti, da so proti razkritju rezerv zlata in druge-|ga premoženja. Vlade nekate nh drugih držav hočejo tudi držati obeeg rezerv v tajnosti. Seji vodilnega odbora je pred sedoval britski zunanji minister Bevin. Imel je kratek govor Francoski zunanji minister je tudi govoril, nakar ste oba zapustila dvorano. Bevin je potem odletel v London, kjer bo informirsi člane britske vlade o poteku konference. Seznam vprašanj je predložil francoski delegat Herve Al-phand. Ta zahtevajo odgovore da se ugotovi, koliko vsaka dr-žav« ishko prispeva k rehabil! taciji ekonomije v zapadni Evropi. Na podlagi ugotovitev se bo določila minimalna ameriška pomoč. Moskva. 17. Jul. — SovJeUki tisk trdi, da mi se nameni brit skeg« zunanjega ministra llevl-ns glede izolacije Rusije Izjalovili. Napovedal je tudi polom pariške konference. Tisk Je komentiral sklenitev ekonomskega dogovora med Rusijo in Čehoslovakijo. Naglasil je, da Je osnovan ne načrtnem gospodarstvu In Je večjega pomena kot so dogovori med dr >svaml, v katerih prevladuje al-stem privatnega podjetništva Uradna časniška agentura Teo« je poudarila, da reprezentanti šestnajstih evropskih držav na pariški konferenci še nlao dobili defmltlvnih informacij o Mer. shallovem načrtu In ne o ekonomskih vprašanjih, Bevin in Hidault ne bost« mogle zedlnltl Evrope. kriza glede bodočnosti po-rurja se obeta Amerika za odloiitev socializacije industrij BRITSKA VLADA VZNEMIRJENA Paris. 17. jul.—Resna kriza se razvija med Veliko Britanijo ln Ameriko glede bodočnosti Po-rurja, nemške idustrljskel province, ki je v britski okupacijski coni. Washington Je že Informiral London o načrtu, ki predvideva dominantno ameriško kontrolo Porurja ln odloiitev zaključka glede soclallsaeije industrij za pet let. Velika Britanija zavzema nasprotno stališče ln je za pospešitev socializacije temeljnih nemških industrij. Visoki krogi v Londonu in Parizu vidijo v načrtu odprt a* meriški korak za iztrganje kontrole Porurja Iz brltaklh rok. Ta provinca je potencialni ekonomski ln vojaški arienal v Evropi. Ameriški načrt in zahteve so osupnile io razkačilo člane brlt-skega kabineta. Ako se bo premier Attlee udal ameriškemu pritisku, se ne bo samo lipoata-vll ostri kritiki v parlamentu, temveč tvegal tudi revolto med svojimi pristaši v delavski vladi. Obe, Velika Britanija ln Francija, sta bill obveščeni o # ameriških namenih. Motnost j«, da bo britska vlada sugerirala odložitev konference v Washing-tonu, na kateri na/ bi bila formalna razprava o ameriških la-htevah. Francija je že namignila, da si prldržava pravico do posvetovanj pred sprejetjem usodnih zaključkov glede bodočnosti Porurja. Amerika Je za ustanovitev posebnega odbora za kontrolo Porurjs, kateremu naj bi na-čelovsl Američan. Reprezen-tant Velike Britanije bi Igral podrejeno vlogo. Ako Ne bo Velika Britanija podala, bo njen prestiž v Evropi omajan. Nemški socialisti bi zavzeli stališče, da jih Je prodala Wall Streetu. Ameriški načrt gleda Porurja Je bil predmet tajnega razgovora med britskim zunanjim mi nistrom Hevinom in francoskim zunanjim ministrom Bldaultom v Parizu. Trdi se, da Je Francija, kakor Amerika, proti socializaciji nemških industrij. Izgleda, da se Bevin ne bo mogel upirati ameriškemu načrtu, ker Ameiika lahko uveljavi svoje zahteve. Načrt je v skladju z nameni ameriškega državnega tajnika Marshalla. Ti so rests vriranje Industrij v Porurju. Postale naj M Jedro Marshallo-vega načrta. Rumunija zahteva odstavitev direktorjev London, 17. jul - Državni mi-nistei Heetor McNeil Je dejal v parlamentu, da rumunska vlada zahteva odstavitev nekaterih direktorjev v štabih britskih oljnih kompanij v Rumuniji. Zahteva je morda povezana s pripravami /a akcijo proti kompe-nljam McNeil je rekel, da bi j odstavitev direktorjev rezultlrala v padcu produkcije olja. O zahtevi je bil informiran zunanji minister Krnest Bevin. Pristantični delavci zastaukali San Franclaeo, Cal — Prista-niščni delavci «o /«stavkali proti Luekenbaeh, Stearnship Co., ker se je uprla priznanju unije. Kom|>enija se opira na proti-i delavski zakon, ki je Ml sprejet v kongresu Delavci so član! unije CIO. naselbin Glasovi iz Naraénina sa Zdruian* drimrm (isvan CUeifi) la Kanado $M$ M lak». $4.00 aa pol I*«. W.00 a« tort lata* a« ÇMaafo in shsltoa Cook Co.. M.50 aa coio loto. $4.75 a« pol lata; aa iaosamatvo $11.00 Subscription ralaa: (or tha Unitad »Utss (axeopt Chicago) and mi p« Ntf, Chicago and Cook Ceaaty M M P*» 7®»'< fdraign couatrlas 111.00 por foo/ Cono oglasov po dogovoru,—lUkopUi dopisov In nanaročenih ¿laakov ao m vrtajo. Rokopisi lUararaa vsaMna (èrUco. pgvoati dramo, po«mi itd ) so rinejo poftUJaioiJti lo w slutaju, ¿o Ja prlloül poilaino. " ' ' XIL^Z « •".■•"...'■•^ Advortiaing ratoa on ««raamanL—Manuscripts of communication* aad unaolkitod articlos will not bo roturnod. OÄor manuscripts, audi aa storias. plays. poams. atc« wUl bo rotufnod to sandar only whan accompaniod by soll-addroaaod and stampod anvolopo. Naslov na tm, kar ima iftik t liaêomi PROS VITA 26S7 • 69 Bo. Lawndalo Ara., Chicago 23, Illinois t Manevriranje z "delavskim" zakonom Vzelo bo i« precej časa, vsaj par let, predno bo ameriško delavstvo občutilo vae šibe novega biča, ki je »pleten v Taft-Hartleyje-vem zakonu, kajti večina določb te postave »topi v veljavo 22. avgusta. Vse, kar organizirano delavstvo zdaj občuti, je strah pred tem bičem. Kot poročsjo iz Japonske, se je strah pred sličnim zakonom začel polaščati tudi japonskih delavcev. Bojazen je, ako sedanjo koalicijsko vlado, v kateri Imajo glavno besedo desničarski socialisti, nssledi reakcija, da bo importirala tudi ta bič iz AJtosrike. Kot poroča Federalizirani tisk, so se nekatera podjetja že pričela zatekati k temu biču, dasi zakon v celoti fte ni stopil v veljavo. V nekaterih tovarnah so že pričeli z redukcijo plače v obliki trganja zaslužka od kosa, z novim priganjaštvom—forsiranje izgotovitve več kosov ns uro in podobno. V tovarni General Electric v Sehe-r.ectedyju, N. Y., pa je neki boss po imenu Oardenler delavcem v svojem oddelku dal na znanje, da se med lunehem ne bodo smeli več pogovarjati o uniji in delovnih pogojih, kajti svoboda govora bo od zdaj naprej veljala v tovanii le za-«lelodajalca. Taki incidenti bodo bolj in bolj pogosti. Zakon je bil pač izde-] lan ln sprejet z namenom, da bo delavcem in unijam ne samo pristrigel peruti, marveč Jih tudi zadavil. Sprejet Je bil z nsmenom, da da delodajalcem v roke sredstvo, s katerim bodo lahko trgali tudi plače. Priznava jim tudi "svobodo govora" s posebnim naglasom, to je, da bo ta svoboda veljala le zanje, ne pa za delavce. Vse določbe v tem zakonu o "svobodi govora" o|>eh strahk, delavcev in delodajalcev, so le—"double talk." To Je znano ii preteklosti, kar Je upošteval tudi kongres, ko je pred leti sprejel Wag-j nerjev delavski zakon, in to bodo pokazali tudi slični incidenti kot x prej omenjeni pri General Electric. * Unije so napovedale boj temu "suženjskemu" zakonu, dokler ne bo izbrisan iz zakonika. Boj so napovedale tudi vsem kongresni-kom in senstorjem, ki so glasovali zanj—razen dveh vsi republikanci in večina demokratov v obeh zbornicah. Koliko bo delavstvo doseglo s to staro negativno j>olitiko, je seveda drugo vprašanje. Če bodo republikanci prihodnje leto postavili močan pred-sodniški "tiket," ns primer newyorškegs governerj« Daweyja na prvo in bivšega minnesotskega governerja Stassena ali callfornij-bkega governerja Warrena na drugo mesto ter v "platformi" v dvoumnih in dvoreznih besedah obljubili modifikacijo tega zako- . na, da bodo lsije lovili delavske glasove, se Jim teh groženj s strani unijskih voditlejev ni treba dosti bati, kajti so mojstri v vlečenju volilcev zs nos. Slično bodo nspravili tudi demokrati. V borbi za delavske glasove je pač povsem motno, da bodo šli demokrati še korak dalj ln v svoji "platformi" v prav tako dvoumnih in dvoreznih besedsh obljubili proklic tegs zakona z izjemo "dobrih" točk, katere bodo prenesli v nov "delavski" zakon za oviranje stavk v glavnih in-dustrijsh in zsvlačevanje delsvsklh »porov. Pri tem se bodo »kil-cevsli na Trumanov veto in seveds molčsli, da Je večina demokratov v obeh zbornicah kongresa glasovala zanj. S tem se bodo /¡'dovoljill vsi unijski voditelji z Greenom in Murrayem ns čelu, prsv tsko oni elementi okrog organizacije Progresivnih Ameri-ksncev, ki dsnes neksj žugajo z ustanovitvijo nove stranke, sko tis prihodnji konvenciji ne uspejo z "liberaliziranjem" demokrat ske stranke. Ker demokrati ne morejo računati na kakšno zma ko. ako bodo nadaljevali po sedanji poti, se bodo seveda navidezno "liberalizirali" in s tem zadovoljili tudi Wallacea in druge liberalce Ameriškemu kapitalizmu je potrebna ta poteza za varanjc volilcev in preprečen je ustanovitve nove masne progresivne »»tränke Po volitvah pa se bodo "delavski prijatelji" zopet spremenili v—"sovrstnike." To Je že stura tradicija. Ns ta nabn kapitalistična demokracija blufa delovno ljudstvo. * Da se bo v tem pravcu razvijala volilna kampanja tudi prihodnje leto, lahko že danes vidi vsakdo, kdor ni slep. "Liberalni' republikanski senator Aiken iz Vermonts, ki je sicer z ostalimi Volegi vred glasoval za Taft-Hartleyjev zakon, Je zadnje dni žc »'lo*il predlog za črtanje onih točk tega zakona, ki prepovedujejo nijam politične aktivnosti, to je vsako trošenje unijskega donarja ..u volilne kampanje, bodisi direktno ali indirektno, kakor tudi uiiij»kii!i glasilom vsako pisanje za ali proti kakšnemu kandidatu Po uiavi senatorja Tafta bi v smislu tega zakona unijska glasila i c smela piiotn iu niti rekorda, kako je ta ali oni poslanec glasoval o kakšnem predlogu. Ker je ustavnost te ptovizije zakona več kot dvomljiva ln ker »U obe delavski federaciji, CIO in ADF napovedali odprto kršitev teh točk, so i/gletii. da jih bo kongres še pred prihodnjo pomladjo izluščil u zakona &c celo Taft je namignil, da se po novem letU temu ne bo upiral. Enak aentiment je pokazalo tudi več drugih senatorjev, ki so glasovali za zakon. K temu je najbrie vplivala . krija Phihpu Murrayjs in drugih delavakih voditeljev pri izrednih volitvah v nekem kongresnem diatriktu v Maiylandu, kjer i ni je namerno in z velikim elanom kršijo to ln6fco zakona—to je mi indorHirale avojaga" kandidata, /anj odprto agitirale in trotile denar Murray je v glasilu CIO javno pozval vae unije v Marylands naj delujelo za isvolitev "delavskega" kandidata, rveznl justični department pa. naj ga tira pred sodišče vsled kršitve tega ¿a kons Trinajst demokratov In dva republikanca pa an zadnje dni v •enatu vložili predlog za enostavno črtanje tega sakona. Obe predloga, rspubliksnski (Alkenov) ln demokratski pokaru)«ta ma revre obeh kapitalističnih strank, s katerimi bodo pri prihodnjih volitvsh skušali loviti delavske glaaove Med t eni pa le že precejšnje število glavnih odborov raznih močnih unij instrulralo krajevne unijo, na) na va*t črti ignorirajo Taft-Hartleyjev zakon, to je naj novemu delavskemu odboru ne Svetovni in drugi važni problemi Detroii. Mich.—Naša ameriška vlada se zelo zanima za evropske države, kar priča Marshallov program, ki ga sedaj mre vari Jo v Parizu zastopniki 10 držav in državic, do sedaj so ti zastopniki na svojih dolgih zborovanjih odločili ali izvršili samo to, da so ustanovili šest odsekov. Obeta se veliko diplo-matično prerekanje. Sedanja evropska ekonomska konferenca, ki je seveda tudi politična, Jasno kaže, da skušajo zapadne sile Evropo razdvojiti na dvoje. To je bUo jasno Molotovu, ki je odklonil sodelovanje na taki konferenci, kajti slutil je, da zadaj tiči zajec. Ako pomislimo, da je pred par meseci prišel predsednik n« dan $ svojo doktrino, ki Je naperjena proti Rušiji in proti komunizmu, kakor je naglafteno v izjavah, tedaj se ne moremo čuditi, kako bi sovjeti mogli pristati na Marshallovo doktrino, kt je lahko le povečanje prve doktrine. Rusija je dovolj oprezna in previdna, pa je zahtevala izvedeti, kakšen maček je v Mar-shallovem žaklju. Rusi imajo dobre diplomate, ki razumejo trike zapadnib diplomatov. Seveda, najbolj jih Jezi dejstvo, I ker ima Rusija pod svojim vplivom dve tretjini Evrope, dočlm Je le ena tretjina pod dominacijo zapadnih $11. Razume se, da sovjeti pridno utrjujejo $voje ¿an.se na osemlju, ki teži na njihovo sfero, uvajajo reforme in izvajajo socialni in industrijski reobrat. To pa je baš tisto, kar U zapadne sile. Zimski motiv Is Pohorja na llejerakem. Kdo pa so države, ki so se zbrale na konferenci? Italija, Avstrija, Portugalska, Irska in skandinavske drŽave ter par drugih. Prvi dve sta se borili v pretekli vojni proti zaveznikom, Portugalska Je vi$ela ha fencu z Irsko vred, kakor tudi Švedska. Dobro bi bilo, če bi te države mogle obnoviti evropsko ekonomijo, ampak izgledi so zelo pnriavi. Seveda, p n tem upajo na ameriške dolarje, kajti Marshallov program omenja, da jim bo Amerika pomagisla iz ekonomske zagate. To Je torej tisto, kar pričakujejo. Amerika jim bo seveda nekaj dala, ampak v zameno bo zahtevAla, da morajo plesati po njeni politični muzjki, U> je po muzikl kapitalizma, drugače ne bodo dobile niti fleka. V glavnem gre za ohrano na-|ic kapitalistične ekonomije, ki sloni ns "svobodnem podjetništvu ali "free enterprizu"—za velike korporadje in monopolistične kartele. Ako bo Amerika potrošila 20 milijard dolarjev |v Evropi, je pač logične, da bo Imela kontrolo nad tistim delom Evrope, ki bo deležen tega blagoslova. Torej hočejo in upajo pridobiti omenjene driive pod svojo marelosi dolarji, dvomim pa, čr jim bo to uspelo Prsvijo, da je Amerika vrgls pet milijard dolarjev v kitajsko konomijo, ko Je bil na Kitaj ikem nnš sedsnjl državni tajnik Marshall. Vse ni šlo za podvig ekonomije, ampak dosti je šlo v vojaške namene diktatorja Kalšeka, ki skufta uničiti komunistične sile v Mandžuriji. Potem je sam Marshall priznal, da no bile tiste milijarde proč vr žene in vrnil se je v Ameriko 8edaj naša vlada podpira reakcijo na Grškem in tudi v Tur čiji Kaj se v Grčiji godi. lahko vidimo Zatirajo in ubijajo ljud ake mase, ki zahtevajo pravice pa jim pravijo, da so komunisti Sploh je danes vsakdo komunist i sko se drzne zahtevati to, kar mu gre. Vprašanje je tudi. ali bo kon-odobril Marshallov pro- gram za obnovo evropske ekonomije. Do sedaj ni nobenega izgleda, da bo kongrea to storil v sedanjem zasedanju, ki se bo kmalu zaključilo. Na nafti domači fronti gredo cene zmerom gor, namesto da bi šle dol. Draginja se stalno viša zlasti življenskim potrebščinam, jeklarski magnatje pravijo, da bodo povišali cene jeklu in železu vsled zvišanja mezd rudarjem. Vse to tira deželo v inflacijo, ampak ne zvišanje delavskih mezd« temveč veliki prof iti velikih magnatov. V Ppntiacu, ki Je 2$ milj se verno od De troita, se odkrivajo veliki škandali. Tam je velik javod za umobolne. Prišlo je na dan, da *v zavodu brutalno postopajo z bolniki. Sliši se, da Vladajo take razmere v umobol nicah tudi v drugih državah. Nesrečniki si ne morojo pomagati, politikami pa izrabljajo polo-žaj v svojo korist. Namesto da bi dali umobolnim postrežbo, pa si baše jo v soje žepe na račun jdavkoplačevalcev. Seveda, vršile so se Že razna preiskave, ka-|cor je pač navada, ampak navadno ostane le pri preiskavah Tiko se godi v Ameriki, ki te najbogatejša na svetu. Bolniki ležijo po hodnikih na tleh, tako so zavodi natrpani. Tudi v na-letn bogatem « mestu Detroitu rlmanjkuje bolnišnic, zdravni ov in strežnic. Žaško pristanke bo odrezano pd zaledja. Ameriška zunanja politika je popolnoma zgrešila pot, ki vodi v mir. Izgleda, da se ta politika naše vlade v glavnem ozira na to, kako bi zajezila slovanski vpliv v južni in centralni Evro- £i ampak pri tem ne bo uspela, lorda,fe bo res ¿godilo, ka^or i Etbin Kristan dejal; da bodo ie radi Trst ponudili državi, kateri spada. Antoa Jufca. P obnavlja, vse dela, vse ustvarja, vse se uči in rine naprej, naprej! V raznih krajih Slovenije gradijo velike elektrarne, postavljajo tovarne, zidajo mostove itd. V Šiški delajo veliko tovarno za težko industrijo, v Medvodah in Žirovnici gradijo elektrarne. V delu so tekstilne tovarne in drugi veliki projekti, kajti naša petletka oz. petletni načrt je v polnem zamahu. Seveda imama prod seboj še velike težave in ovire. Še vedno nam primanjkuje tega in o-nega. Hrana je še vedno bolj pičla in obleke manjka, ampak z dobro voljo in z dobro letino bomo premagali vse. Mi hočemo, da bomo boljše živeli v naši lastni domovini, vsega pa se ne more ustvariti kar čez noč. Pomisliti moramo, da je vojna uničila skoraj vse in da smo torej morali pričeti znova in ta-korekoc iz nič. Do sedaj smo že veliko dosegli, Se več pa bomo v bližnji bodočnosti. To vemo zato, ker vse tako odločno pomaga ln dela. Kakor smo se skupno borili za naše pravice, tako skupno ustvarjamo in obnavljamo na vseh koncih in krajih. Med ljudstvom vlada novo življenje, nov duh in odločnost. Mladina se živo udejstvuje na vseh prizadevanjih in pridno se tudi uči. Pitmo iz Vogelj, okolica Trbovlje Cleveland. O. — Iz Vogelj, o-kolica Trbovlje, sem prejela pismo od moje nečakinje, ki se mi zdi zanimivo dovolj, da ga objavim. Nečakinja pi§e: Draga teta! Iskreno pozdravljamo vse skupaj. Včeraj smo Imeli veliko vrtno veselico v Trbovljah. Imeli smo velike gasilske vaje z desetimi motornimi brizgalnami. Tudi na Vog-ancu imamo sedaj motorno i Časopisi prinašajo vesti o šandalih, ki se dogajajo v Trstu, }ci bo dobilo kmalu statut "svobodnega ozemlja." Sedaj tam vladajo Angleži in Američani. 3oročila pravijo, da je v Trstu jrezposelnost, korupcija in črna (trgovina. V korupcijo so zapletene tudi "višje glave" zavezniške uprave Trsta. Prostitucija is je legalna in nelegalna. Nekdo je mnenja, da se bi iz Trsta ahko naredilo splošno igralnico, namreč na gradu Miramar, po vzorcu Monte Carla. Dnevno bi igralnica prinašala $600,000. V Trstu $o prilike za trgovino z zunanjim svetom. Italija, ki je imela pod svojo kontrolo Trst dolgih 26 let, ni mogla Iz njega napraviti nič dobička. Ako bi bil Trst pod Jugoslavijo, kamor spada, bi se razvil in trgovina bt cvetela, ljudstvo pa bi zaslužilo in živelo v dobrih razmerah Ker pa so modri zavezniki. z našim "bistrim" in od sile "zmožnim" bivšim državnim tajnikom Hjrrnesom ns čelu, Trst odrez$li od svojegs naravnega zaledja, bo Trjt le životaril. Jugoslavija že popravlja in gradi veliko pristanišče v Reki. ki bo njena glavna luka za trgovino z mnanjim svetom Reka bo pnHala glavni prometni center na Jadranu, vsaj ksr ee tiče severnega dela Jugoslavije Možno pa je, da bo reško pristanišče postalo glavna'prometna točka tudi za Čeftko republiko in ostale obmejne države, kajti tr- Prelep motiv ob Krki as Dolenjskem. Ni mi treba omenjati, da smo šli skozi strašne čase med vojno. Divjali so hudi boji, sovražnik je uničeval in moril, domači izdajalci pa so mu pomagali. Gotovo veste, da so bili glavni izdajalci belogardisti, ki so jih vodili razni izvržki in pa višja duhovščina. Naša mati so mnogo prestali, kakor neštevil-ne druge matere, katerih sipovi in hčere so se borili proti oku patorju in proti domačim izdajalcem v partizanskih vrstah. ______ ^__^ __________ Sedaj je vsega tega konec. Že 'dzgilnicor"w nam" jo je poklO-4dve leti smo svobodni hvWi ve- nila oblast zaradi težkih vojnih časov, kajti naša vas se je veliko žrtvovala za zmago partizanov. Brizgainica je torej v znak priznanja za naša priza devanja. Predsednik gasilske čete je France Globočnik, sin Sekneče-ve Angele. Na veselici sem se sestala tudi s sestro Franco, ki mi je pravila o paketih, ki ste jih poslali. Vse je prišlo v re-jdu. V mojem paketu sem dobila tudi vse. Prejela sem vse obleke, dalje 10 parov nogavic, srajce in več drugega. Sploh sem dobila vse, samo cigaretov mi niso dali na pošti, kajti tobak je pod državno kontrolo, to je, ker ie tobak državni monopol. Dobila bi jih torej lahko le proti plačilu, ker pa ne kadim, nisem hotela plačati. V dolgem pismu, ki sem vam ga pisala 26. maja t. ltJ sem vam na drobno opisala moje partizansko življenje. Mi Jugoslovani smo kar ponosni. Dell imamo čez glavo, kajti vse se rojena slovenska mladina, pa da predloge nobene zadeve v "teševsnje " Do neke meje močne unije lahko poslutejo Izven tega rakona. to je dokler se gs ne poslu-žl)o delodajalci Toda to pomeni, da bodo unije, kl se oprimejo te tektike. morale pozabiti tudi na vsako untjsko ali preferenčno de ievnleo (»aprta delavnica p izven zakona, unijska pa zelo oteiko» čens in ta šibkejše unije sploh nedosegljiva). Tipoersfičns unija ADF. ki Je dobro zasidrana v iskamki industrij!, (f je namenila da bo vsled trga zakona morda »ploh opustila vse kolektivne po godbe Ampek unij, ki si lahko to privoščijo, je bore malo selimo te naše težko pridobljene svobode/ Še mnogo dela je pred nami. Iskrena hvala za poslane pakete. Danes sem ne-utrujena, ker smo se vče-na veselici prav dobro imeli in vrteli, po(>oldne pa grem na delo. Bodite pozdravljeni vsi skupaj! Tako mi piše moja nečakinja iz stare domovine. To je le iz-črpek pisma, v katerem omenja tudi nekatere podrobnosti. Traaees Globočnik. Spevoigra "Donavska vrtnica" velik uspeh Norih Chlcago. 111.—Pričakovala sem, da bo kdo drugi poročal o prireditvi pevskega zbora Slovenskega narodnega doma, ki se je vršila dne 21. junija v domovih prostorih. Ta prireditev je bila v obliki operete "Donavska vrtnica," Hi je bila zanimiva in razvedrilna. V opereti je nastopila tukaj jih bi slišali, kako znajo prep vati po slovensko! Star prej vor še vedno drži, da slovesa jeri ne fali. Pred dnevom uprizoritve o| rete je naša pevovodkinja Chr tine Stritar apelirala na oM stvo, naj bo točno ob napove* ni url v avditoriju, kajti pi gram da se bo začel ob 8. zveG Dostavila je, da vsakdo, ki pozen samo pet minut, bo i mudil lep košček programa, ] kar mu bo žal. Njen apel je c činstvo upoštevalo in velika ch pana Slovenskega doma je b do 8. zvečer zasedena do u njega sedeža. Točno ob tem i su se je pričel program. Vloge so bile razdeljene if nitno in vsak posamezen člaa perete je napravil zelo dob Posebno priznanje gre mlads Richard u Pekla ju, ki je nafti y vlogi Qareil Davi», fotogni Hollywooda, in njegov» z« čenka Le Vana Du Bois v rl kraljevske hčere. Rečem vi ida samo človek, ki je v resi zaljubljen, lahko izpelje ti vlogo. V resnici ni bilo nié | siljenega, pač pa naravna 1 bežen dveh mladih src. Enako dobro sta tudi naito la Eddy in Mayme Leben v v gi "kralja" In "kraljice." Dol se je postavil Victor Belec v v gi ministrskega predsednl Omenjam samo te po ima ker so imeli glavne vloge, i pravili pa so vsi zelo dot Upam, da prihodnjič vključi ako le mogoče, še nekaj več I venskih pesmi, kajti tojskoi bro vpliva na naše stare m S to prireditvijo je naJsI predna slovenska naselbini Waukeganu in North Chid pokazala, da še ni mrtva, p» da $pet oživlja. Upam, à» ■ bo zbor za prihodnjo m spet predstevjl kaj zaaia*» Naša dolžnost pa je, da jih F piramo gmètoo in morali»,£ ti s tem jim dsmo pogum»^ če rad ne prepeva prazni« i dežem v dvorani. Upam. da » tem mojim M kim opisom nisem ni**" ■ lila, kajti toni moj namea ko velika prireditev p^ "fj biti prezrta S to pr ^ je bilo ogromnega deta. vsa čast naši P«^^ «tinI Stritar in da se je vse izvrš.lo i t»W» likim uspehom Dne 3. avgusta * P*™ waukegsnski balinar^| dali v Chicago na tekmo, w ste med tem videli kakšne okro f frčati po zraku. pričani. da £ * »f * ga n ske zvezde lan. ■ lahko čikask. ^g^lja Blv» konnraaalk May Is Kentuckyla (leve), nekoč m «d nalvplW r.ajêtmj oa«bnoa!ml v konorwu, le v veliki smoli, ker mu prati aa por. Porota os le sposasls sa krtveya. da le podkupnina med vojao od munlcl)ak«gs "free Oavmoaa. katorema le prmkrbel maatae vladne sliki 9« )a videti v družbi svojega odvetnika. k on trakta. Na ""Ts&n Kadar »**• ^^Tlgs* fltavnl urad v naeknm rti k» » *• htmZu0m M Čfkaškl P0** ^ PROSVETA THE EKLIGHTEKMEMT GLASILO I1V LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Si aa4 publlahad by National Banafit Sociaty Crm«M bolesnl zahtevajo tekočo, kašnuto, nemastno hrano. Dieta je različna pri kroničnem katarju, pri akutnem katarju in pri zaprtju. Pri akutnem katarju naj bolnik ne uživa ničesar drugega, razen sluzastih juh. Namesto kruha samo prepečenec v toplem čaju (lipov aH ka mi ličen). Ce je bolnik zelo slab, lahko popije nekoliko kakava na vodi. Okrevajočemu bolniku dajaj-mo precej prežgane juhe, Čiste telečje juhe a prepečencem, dušen rlŽ In kuhano sadje. Pri saprtJu ima dieta namen, da razdraži ¿reva, da točneje delujejo. Iiogibati se je treba vseh jedj, ki zaustavljajo prebavo, kot so: kakao, čokolada, črno vino, borovnice. Uživajmo pa več mleka, vode na tešče, sadnih sokov, čiste juhe, gobove juhe in ras-ličnih salat. Meso sme biti mastno (golaž). Vsakovrstno sadje razen kostanj in borovnic. Dobre so kuhane suhe češplje in vse marmelade. Sladkorna bolesen. Ker pri tej bolezni organizem ne more izkoristiti Sladkorja, ki ga dobi s hrano, je treba v prehrani IzloOlti vsa jedila, ki vsebujejo slodkor In škrob. Škodljive so vse juhe, prikuhe ln omako, v kotorlh je moka. Izločimo torej vso teste« nine, rii, krompir, kostanj in vse .močnate jedi, nadalje mlako, med, pivo, mošt. Dovoljeno pa so: kuva, čaj brez sladkorja, vse čiste juhe brez zakuhe, vso vrsto mesa. ribe. Zelenjave: salata, ftpinača, ohrovt, karfljola, paradižniki, vse zabeljeno z oljem oll s kislo smetano. Od sadja naj uživa tak bolnik le jabolka, marelice ln višnje in le to v mopjšl meri. Soveda bomo mogle takšno dietlčno hrano pripravljati v današnjih razmerah h» v toliko, kolikor nam bo to dopuščala izbira v živilih—Filka Martonac. ■—(Po naši ženi.) m . , MHHMMHBj Z* konotrukcijo velike skaka 1- .flM^Hj niče v Planici je bilo potrošene- ^ M4 ga ogromno materijala. Med o- mm kupacijo so Nemci skakalnico jMI v pokvarili in napravili poleg nje /i UEI nemogoč stolp. Za obnovo ska HV r kalnice je bilo porabljenih 800,- < 1 000 dinarjev. Poleg velike ta- u t^rmiŠflll kozvane 44|T»amut - skakalnice" bomo v letu 1947 zgradili še t gfž^HM manjšo 80 metrsko. "Mamut-■¡tfr A j skakalnica" je 125 metrska. Udeležba iz inozemstva letos skromna. Iz Švice > prišlo nekaj tekmovalcev, med ^BKjj^^EIHH^^^^^JH njimi mednarodni sodnik za skoke Steffen. Od domačih pa PB^^^®-*®*51®^" je nastopilo veliko število ska-V slagantnem skoku Je doee- kačev, ki so dosegli najboljše J Švicar Tschanen 101 meter! rezultate. Karikatura kongreanlka Ran kina. demokrata Is Mlsslaalpplj«, ki le v sveal s ameriškimi fail-atl. To Je rasvldno tudi Is njegovega pisma, k! ga Je pisal glavarju demokratske nacionalistične stranke, fašistične orgsnlsa-clje. v Mlneeapdllsu. Rankln Ja v tem plflmu delal, da se strinja s Idejami te organizacije, ki ima v svojem reportoatju tudi to le gosloi "Kadar kdo prične govo riti o rasni strpnosti, pripravi revolver." Ampak kongreanl "neameriški' odbor se aa fašista no ssntma In Jih pusti da se svo-bodno razvijajo ter Širijo strup po delell. prebavljivo hrano in tako, ki ne draši želodca. Zato naj no je mastnih Juh, svinjskega mesa, gob, paradižnikov, čebule, čcn-na, kisanih jedi, kave i. dr. Priporočati pa jo razno čaje z mlo-kom, zdrob, riž, sago na mlaku in vsa kašnata jedila, razne sluzaste Juhe (ovsena, *elonjavna, kar-fijolna, prežgana). Meso naj uživa kuhano alt pečeno na olju, n. pr. kuhan goveji jezik, telečji zrezek, belo meso od perutnino, kuhane ribe. Izmed močnutih jedi naj uživa bolnik narastke in pudingu. Sadje le kuhano. Kruh naj bo suh ali pa prepečen. Tudi najmlajši so Se pomorili na akakalnlei v Planici. Flnlgar Rudi Je dosegal najdaljši alcok v letošnjem "Tednu poletov". 109 metrov nI ialal Zdravje Mt. TAVČAn-KOlVVALIlfKA Zobke dobiva Dobivanje zobkov je važen dogodek v razvoju dojenčka. Okoli šestega meseca pričenja moti s tihim upom opazovati otrokova usta, če se že bliska bel zobček iz dlesni. Če ne pridejo zobčkl v šestem ali sedmem mesecu, pootane že nervozna ln žalostna, posebno če ji je prijateljica, ki ima prov toliko starega dojenčka, ponosno povedala, da ima njen mali že kar dvo zobčka . . . Začne jo akrbeti, če ni morda njeno dete bolno, če se morda ne razvija pravilno, saj je staro 2e osem mesecev, pa še vedno ntme zobčkov. — Vsem tem zaskrbljenim mamicam bi hotela napJootl nekaj o tem važnem vprašanju. Otroško, to }e mlečno zobovje, šteje 20*zob: 4 sekanci, 2 podoč-njoka in 4 kočnjaki zgoraj, oziroma spodaj. Kot prvo se prlka-žeta v šestem, sedmem ali Of-mcm mesecu s|>odnjfl sekalca Na J povem, da rastejo zobki navadno v parih, po dva skupaj, eden desno, drugI levo. V naslednjih štirih mesecih zrasteta še dva zgornja srednja, dva zgornja stranska in končno še oba spodnja zunanja sekalca. S 14 meseci ima navadno dojenček vseh osem sekalcev. Med 14-16 mesecem se prikažejo štirje prednji kočnifl: najpreje zgoraj dva, nato sjx>daj dva. Nato podočniki: najpreje dva zgornja, nato pa Še dva spodnja— vsaj do konca drugega leta. Kmalu nato pričnejo prodirati Še zadnji šUrle kočniki. Ko je otrok star 30—34 mesecev, Ima navadno vseh 20 mlečnih zob. S šestim letom mu zrastejo prvi štirje stalni.zobje, šestlce. mječno zobovje po prične izpadati ln se mu do 14. leta nadomesti s stal-! nim. Razvoj zobovja, čas ln vrstni rod dobivanja zob je pri obolelem dojenčku večkrat oviran j Zlasti igra veliko vlogo prt rasti zob rachltls oll angIHUui bolezen Pri tej bolesti se rast zob močno zakasni, zobčki prihajajo neredno, posamezno, ne v parih, včasih z zelo velikimi zamudami Zobe ki rahitičnega otroka so izredno majhni In se k maju pokvarijo Če Ima Uk dojenček že prvo zobke lo se naslednji na noben način nočejo prikazati, je temu navadno kriva rarbltis Lahko pa so temu vzrok tudi drugs resns, splošna obolenja, na primer razne infekcijske bolezni. pomanjkanje vitaminov, Pogled iz velike skakalnic« v Planici, (04 natega dopisnika Franja AUi*) Pogled Iz velike'skakalalce v Planici FBOSVSTA «MMMMM» KRIVDA FRANCE BEVK (Nadaljevanje) Po daljšem času je Tkalec zavpil z visokim glasom in dvignil roko. Možje, ki so gonili mlatilnico, so se vzravnali, otroci so planili na ročice, da jih je stroj, ki se v svojem srditem zagonu ni mogel takoj ustaviti, zibal in je slednjič obstal. Ko je Jože vrgel zadnji šop slame na pod, se je oprl na lesene vile in dejal: "Smo." Odkar nista po zadnjem dogodku na vrtu Brdar in Julka stopila več v Streharjevo hišo, je bil Jože več pri Tkalcu nego doma. Ti so ga radi videli. Le zaradi lepšega, da bi s sosedi ne bilo prevelike zamere, so mu dejali nekaj krati: "Kaj porečejo doma?" Zmignil je z rameni in nI dejal nobene. Včasih je ostal celo ponoči pri njih. Zlezel '/< e na seno in spal do jutra. Čutil je, kako se je odtujil domu. Pogrešali ga niso; tudi ne Brdarja in Julke. Bližala se je zima, glavno delo je bilo že opravljeno. "Nič z ljudmi," je dejal hlapec Ani. Ta se j« zamislila: "Brez ljudi bo težko. Spomladi bomo potrebovali delavcev." "Po pomladi je ie daleč." Kadarkoli so pri Tkalcu naštevali delavce za drugI dah, so na Jožeta računali. Postal je bil močan, zdravje je velo od njega. Otresel se je tope zamišljenosti in je bil celo razposajen in vesel. Ko je dejal: "Smo," je bil prav tako spočit ko zjutraj, ko je vrgel prve vile slame na pod. Tkalec ga je pogledal, smeh mu je zaigral na ustnih. "Tebi bi moral dati dvojne slame, da bi jo zmetal. To ti je prevelika igrača." v "Sem ž njo," je zacepetal nestrpno ko žrebec. "Pri vojakih ga bodo utrucali," je opomnil Čufer in izbiral v skledi za vrati med mehkimi tepkami, ki so bile za žejo tja postavljene. Počedili so slamo okrog mlatilnice, vrgli žito vi skednjev kot, ki se je nasipal na visoko in znova opljunili roke. Mlatilnica je zabrne-la, sprva prazna, nato je začela požirati snope, prah se je dvigal in polnil skedenj, Jože je vrgel prvo slamo na pod in se ozrl.. Skedenjska vrata so se odprla na široko, prikazal se je par volov z vozom snopov. Julka in Jerneje sta jih vozila iz kozolca. Julka je odpela vola in ju peljala pred skedenj, z bratom sta zmetala snope z voza. Jerneje je znova upregel vola in stopil v skedenj po bič. Jože je gledal Julko tako nepremično, da je pozabil na slamo. Deklica je bila rosna od dežja, rdeča. Prav zato se mu je zdela tako lepa. Silno, sirovo zdravje je velo od nje. V nedrijih je Imela nagelj, lep, bohotno razcve-ten, kakor da ji gori rdeč plamenček naravnost iz prsi. Nagelj ga je zamamil; trgel je slamo na pod tako nerodno, da se mu je usula na glavo. Julka se mu je zasmejala. Jerneje je dobil bič in itopil k njemu. V šumu mlatilnice mu je zarjul v uho. "Ali greš ti enkrat po Ječmen?" 'Tu imaš vile," mu je odgovoril Jože in stopil iz skednja. t Julki je bilo prijetno, da bosta vozila vkup. Vendar mu je dejala: "Si se naveličal v prahu, ne?" "Če bi bila ti poleg mene, bi se ne bil naveličal." "Uh, kako neumno govoriš. Od vej, ki so nihale na pot, so visele debele deževne kaplje Voz je drdral po klancu in dušil besede, padal v kotanje in se zibal. Zdaj zdaj je veja grma pobožala obraz, kaplje so se usule za srajco. Jože jih ni čutil. Stopal je poleg Julke za vozom, včasih je udaril z bičem, da se premočena vola nista uatavila, in govoril vsakdanjosti, ki jih je polnil s sladkostjo v naglasu. Ves je gorel v neznanem ognju. Julka se je ozirala po njem. Tako ljub se ji je zdel, obenem je občutila do njega mržnjo, da bi ga bfla udarila. Ta mrinja ni bila sovraštvo. Izvirala je iz strastne želje, da bi bil Jože odločen in moški, kadar je treba. "Daj mi nagelj!" je zaprosil Jože. "Kaj bom imela jaz?" se je mešala bridka mržnja z nežno ljubeznijo v nji. "Saj imaš drugih . . ." "Zdaj ga ne dobiš," se j« odločila Julka. Jože je videl nevoljo na njenem obrazu, zato ni silil vanjo nič več. Nefcaj mračnega ga je spreletelo. Bilo mu je mučno, ko hi vedel, kaj naj reče. Voz je prišel do kozolca. Peljala sta ga skozi in ga obrnila. Na voz je stopila Julka, na late pa je splezal Jože, se oprijemal z eno roko, z drugo pa je metal snope na voz. Julka jih je uravnavala, prekladala in kopičila, dokler ni bil voz poln do vrha. Čez snope sta vrgla žrd in jih privezal«. Ko je bilo to delo ob redkih besedah končano, je Jože stopil do Julke. Dejstvo, da mu je odrekla nagelj, ga je peklo, trma se je porodila v njem; ni mogel prestati brez njega. "Julka, daj mi nagelj!" Julka ga je pogledala, kakor da začudena iz-prašuje, kaj mu je. "Saj sem ti dejala, da ti ga zdaj ne dam." "Zdaj ga hočem imeti." "Pa ga im«j," se je zasmejala. V resnici pa jo je žalilo. Stopjila je od njega, ki ji je hotel seči z roko v nedrije, in ga je rahlo udarila po prstih. * Jožetu se je bilo težko umakniti brez bolečine in sramu. • "Pa ga bom imel!" "Tega ne!" •Tega!" "Tako odločen si?" ga je Julka gledala v trmaste oči, ki so gorele. "Glej ga!" "Tako hočem!" je dejal in skrčil usta. "Pa si vedno tako odločen?" ga je vprašala Julka s podsmehom. Jožetu se je rahlo sanjalo, kam meri njena beseda. Rad bi se ji bil ognil, bilo je prepozno. "Kadar je treba!" je dejal. "Kadar je treba? Včasih je treba, a nisi!" "Kdaj? Jože se je pričel tresti. Julka ga je gledala v oči, opazila je njegov trepet. Zdajci ji je bilo nekoliko žal, nazaj ni hotela. Vse noči jo je peklo in bolelo tisto, kar mu je hotela povedati. • "Ali hočeš vedeti kdaj? Počakaj, še to ti bom dejala: nagelj daje dekle le svojemu fantu." "Ali nisem tvoj fant?" so rasle Jožetove oči. "Dobro, si. Jaz pa tvoje dekle. Zakaj me boš pa imel?" Jože se je od začudenja skoraj ugreznil v tla. Gledal je nekaj časa, nato je bolj izbruhnil, nego spregovoril: (Dalje prihodnjič.) primorske vesti (Zbral 8AN8) Se zmerom odvažajo v Italijo industrijske naprave Po takozvanem Devinakem »porazumu je bilo dogovorjeno, da bodo skušale vojaške uprave v obeh conah zagotoviti redno življenje, torej tudi preprečiti kakršnekoli spremembe gmo tnega ktanja. Toda Zavezniška vojaška uprava v Trstu se tega dogovora ne drži. Dejstvo je, da so odpeljali ml 12. junija 1945 ške uprave, je šlo puljsko delovno ljudstvo dne 1. junija zjutraj pred urad okupacijske vojaške uprave in izražalo svojo zahtevo, da poskrbi okupacijska vojaška uprava za normalno preskrbo mesta z živilskimi potrebščinami ter da zagotovi strogo nadzorstvo nad cenami in prepreči naraščajoče primere brezposelnosti. Civilna policija je surovo nastopilu proti ljudstvu, skupina policijskih a-gentov je navalila na žene, ki dalje u cone A 25 elektromo- >u bile na čelu demonatrantov, torjev, 11 električnih vlakov, 16 jih pretepavala z guVnijevka- parmh lokomotiv, 25 Dieselovih ml. Toda ta nastop ni mogel lokomotiv. V zadnjem času se preprečiti demonstrirajočim že- mnoiijo primeri odvajanja na- num dostopa do obale, kjer «o piav in niaterijala i/ onega de- pričakale purnik, s katerim pulj la goriškega okrožja, ki mora »ki črnoborzijanci mino dova- pripa«tl Jugoslaviji. Primerilo »e je tudi, da je Zavezniška vojaška uprava dopustila pošfcodo vanje hiš. parkov In gozdov. Zaradi te«a je predsednik delegacije Vojaške uprave Jugoslovanske armade pri zavezniški ekonomski komisiji poalal tajniku komisije v Trstu protestno pismo, v katerem se ugotavlja, da w pripravlja odpeljeva napi a v v tovarni za cement in v tobačni tovarni it Pulja. • Puljsko ljudstvo protestira od zaledja. Cene italijanskih proizvodov v Trstu so n. pr mnogo višje, kakor v Italiji. Bati se je, da se bo Trst pretvoril v mešetarsko mesto, na stežaj odprto špekulantom : vseh vetrov. Zavezniška voja Ška uprava ne kaže nobenega zanimanja za ta pojav, ki zelo škoduje Trstu in s tem vsemu poštenemu, delovnemu tržaškemu ljudstvu. e Spominska plo&ča padlim protifašističnim borcem Žajo razno blago Iz Trsta. Preprečile so, da bi se zloglasni borzijanci mogli izkrcati. • Trst središče špekulacije V Trstu kar mrgoli špekulantov tn preprodajalcev. Ti lju-dje ogrožajo tradicijo Trsta kot solidnega trgovskega ter industrijskega središča. Vse spominja na ¿aa po prihodu Italijanov v Trst. ko ao prihajali nem nešteti trgovčiči In agenti iz Južnih delov Italije in atopali na mesto starih velikU» podjetij in Dne 1. junija je bila pri Sv Soboti spominska svečanost od kritja spominske plošče devetim tovarišem delavcem petro-lejske čistilnice, ki so padli borbi proti nacifašizmu. Sveča nosti so prisostvovali delavci in številni zastopniki množičnih protifašističnih organizacij Slo-vansko-italljanake antifašistične unije. Antifašistične mladine, KP JK, Primorskih partizanov in Enotnih sindikatov. • Prihod jugoslovanskega generala v Trst Dne 31. maja Je prispel v Trst jugoslovanski gencralmajor Ha* njina Anton, poveljnik 5.000 Jugoslovanskih vojakov, ki bodo prišli na Svobodno tržaško o-remije v smislu sklepov mirovne konference Na Opčinah ga kov. Po obisku Devina in Mi-ramarja se je generalmajor Ba njina vrnil v cono B. Obisk ni bil uraden. Oba generala sta se sesula, da se seznanita, ker bosta na bodočem Svobodnem tržaškem ozemlju sodelovala kot l poveljnika ivojih vojaških edi-nic. V jugoslovanskih vojaških krogih uživa generalmajor Ba-njina velik ugled, kot vojaški strokovnjak in vojak. V borbi za osvoboditev Trsta je sodeloval kot poveljnik divizije. e Špekulacije SEPRAL-a Na konferenci tiska Zavezniške vojaške .uprave so tržaški novinarji sprožili več vprašanj v zvezi s težkimi prehranjevalnimi prilikami v Trstu. Vse gospodarstvo cone A je pod vplivom splošne politične in gospodarske krize v Italiji. Ljudstvo mora na svojih ramah nositi breme, ki poteka iz tega dejstva. V imenu demokratičnega tiska je neki novinar omenil krivične delitve blaga s strani SEPRAL-a, ki ne upošteva širokih ljudskih slojev. Načelnik gospodarskega odseka Zavezniške vojaške uprave je odklonil predlog, da bi delovanje SEPRAL-a nadzirali predstavniki potrošnikov in trgovcev na drobno. Tržaške delovne mno-žic$ pošiljajo oblastem protestna pisma, in terjajo strogo nadzorstvo nad SEPRAL-om, ki je krivično in pristransko delil mast in. jajca iz Jugoslavije. Pri delitvi 89 stotov telečjega mesa, ki je prišlo iz Jugoslavi-e in ki ga je SEPRAL pod ceno blokiral, niso dobili delavci niti kilograma, izvzemši Zvezo italijanskih krščanskih" delavcev, ki so dobili 25 stotov, t. j. 28% mesa. Tudi je značilno, da e dobilo 11,000 tržaških delavcev od vagona jugoslovanske masti, ki je prišel v Trst, samo 800 kg., dočjm je prejela Krščanska zveza italijanskih de-avcev 5,000 kg. e* Afere s civilno policijo Tržaško ljudstvo tirja razjasnitve v zvezi s poneverbami in tihotapstvom raznih članov civilne policije. Tržaško ljudstvo se vprašujp, $akaj so bili izpuščeni iz službe nekateri pripad fiiki civilne policije. Zavezni nka vojaška uprava se izmika asnim odgovorom. Znano je, da/je dokazano, da so bili nekateri člani tržaške civilne po-icije soudeleženi pri tatvinah Unrinega blaga, pri raznih tiho-;apskih mahinacijah itd. Trža-i iko prebivalstvo terja, da je treba razgnati tolpo črnoborzijan cev, kriminalcev in tihotapcev, prilik in zaradi očitnih fcnakov več i/držatl ter uapevati v t«-». .vič, ki si je prerezala žilo na I jn obiskal 67-letno Julijo Toros. |Tw pred koncem šolskega le- desnici —Na vlaku, ki vozi iz Župnik je Torosovo tako obde-re sprejel ob prihoda ameriški j1« *> se pokazala znamenja ne- Rima v Trst je našel fstamlčar ] tat, da *o jo morali prepeljati v ceneral Moore, ki bo ostal na demokratičnega ravnanja z na- Franc Ferar tri ročne bombe — glavno bolnišnico, kjer so jo ob-Svob«idnem tržaškem ozemlju j šim učiteljstvom Na zborovanju Vinjena ameriška vojaka sta na- vezali in poslali domov. Policija nesposobnosti okupacijske voja nem ozračju Trsta, odrezanega ^ kot poveljnik ameriških voja-1 slovenskih učiteljev in šolnikov padla v ulici Donota tri mlade- i je don Fausta pridržala. Razni mali ogla* PPMVVP« ■ ■ ■---- Woman—eldehly Room and board P1"« salary in exchange for »J™ Oppor. for someonf wsnung rr home life whi 2424- Mr. Ju«i GIRL general HOUSEWORK Balance of «ummer. South Haven. Mich. - New hou*' Own room - Good salary. CEN Mi ................. Rada bi izvedela za naslov Alojzi). ***** m rrs iz Prtmkov v ^ je .vojrfa.no i.vel «J ^ * farmi v Amerik« Al« «' ' u bil toprof mo,r pok«.* k) - •e je wmsks P^^V-«* • farmi v Amerik frfXTt_ bil »oprog moje pokole . .e je «"^«P^J^^ H umrla ie pred 27 Mj- J je tudi umrl. pa pred »» * •mrli je bil «Ur 18 M g ^ rad izvedel n|ef«v b'« rr ^ ,t ■ler v stari domovin« " ^ * prosim, ako bo U javi men. aU * ^ vfsa.njetov n^v n^" ^ l&r» kir bdm »»r ^ FRANOM LONiiAR. I« ^ 91. Loram. Oh-