Politični ogled.  Avstrijske dežele. Poleg druzih političaih  vprašaaj, ki še aiso rešeae, vriailo se je aovo vprašaaje zastraa topov ali kaaoa, kterih aaši armadi aiaajka. Pri Noveai Duaaji so aamreč poskusili aaše broaaste topove se spredajim aa- bojem ia pa Kruppove jekleae topove z nabojem  od zadej, ia pokazalo se je, da so ti petkrat  boljši od aašib dosedaajih. Kruppovi izdelajejo se aa P r u s k e m, ia aemška armada jih že ima  maogo; vsled tega bo Avstrija prlmoraaa, za ve-  liko milijoaov si jih omialiti, da se bo meriti mo-  gla z prusačko Nemčijo, ako aas— avstrijski  prusaki v boj z Nemčijo zapletejo, kar je labko mogo6_e. — Česko. V aedeljo o 7g 5. ari dospel je cesar iB kralj v Prago. Vsi kolodvori po Českem bili so kiasao okiačaai, Ba postajah m ob železaici pozdravljale so aeštevilae trume ljudstva svojega vladarja. Praški župaa pozdravil je v 5eskeai govoru kralja ia koačal v aemški be6edi: ,,Bog blagoslovi Vaše veličaastvo!" Cesar odgovoril je fieski ia koačal aemški. Ob 8. uri bila je vpričo cesarja česka gledišaa igra, potem razgled sijajao lazsvetljeae Prage. — Od miflistrov sta le vojaa miaistra v Pragi bila. Kraajsko. Pri ljubljaaski mestai volitvi v dež. zbor 7. t. m. dobil je ustavaški aemskatarski kaadidat Schrei 427 glasov proti mladosloveaskemu dru. Moše-tu, ki je iaiel le 135 glasov. Udeležila be ai polovica volilcev. ,,Nar." pravi, da ,,dubovai volilci aiso prišli k volitvi ia da se je med Barodaimi volilci kazala velika mlaČBOst ia razpad." Ko bi nmladim" mogoče bilo mirno svojo vest spraševati, bi morebiti našli pravih uzrokov nmlafinoati in razpadu" pri narodni stranki. Kdo bi z veseljem še delal za narodno stvar, ako vidi, da nmladi" demagogi povsod seine nealoge troaijo ia vse razdevajo! Vnanje države. Na Nemškem se je svečauost zmage nad Francozi pri S e d a n u v obče borno obnesla. Prvi je obsodil slepavsko svečauost učeni in poguinni škof Ketteler, 5eš, da katoličani nemajo uzrokov veseliti se zmage, ki je rodila sramotno preganjauje kat. cerkve. Tako sodijo tudi katoličani in toraj fiasko Bismarkove svečanostu Na Spanskem so morali Karlisti na dveli mestib ob moiji streljati na pruske parobrode, ki se zdaj tu, zdaj tam pobiežju bližajo, da izvažajo vojake in vojne priprave. Nasledek bo le ta, da se utegne brez potrobe še več nedolžne krvi preliti.