PoStnlna plačana v gotovini.
Cena tej številki 1 din
Š T E V. 17. — 28. A V G U S T A 1938 LETNIK DEVETI — L. 1938
GLASILO ZA KAMNIŠKI OKRAJ. — IZDAJA KONZORCIJ (FRANC KOKALJ). UREJUJE DR. JOŽE GRACAR, GROBLJE. — TISKA MISIJONSKA TISKARNA (ZA TISKARNO ALOJZIJ TRONTELJ). — IZHAJA DVAKRAT NA MESEC. — LETNA NAROČNINA SAMO 12.— DIN. — C E N A INSERATOV PO DOGOVORU.
Navodni tabor
v Kamniku
•\
Naš veliki pvaznik
Vsa lepa slovenska zemlja pod grebeni Kamniških planin se z nepopisnim navdušenjem pripravlja na 4. september, da ob dvajsetletnici jugoslovanske države glasno in povsod slišno izpove svoje veselje, da se nahaja v skupni domovini, ter ponovi prisego, da bo na severnem obronku države buden stražar njene nedotakljivosti.
Pripravljajo se na ta praznik starejši rodovi, ki so pred tremi in štirimi desetletji z drzno in nevklonljivo tveganostjo branih obraz teh prelepih krajev, da ga niso mogli spačiti tuji vplivi in da je neomadeževan kot biser prišel v sestav nove nacionalne države. Spomniti se hočejo davnih zmagovitih bojev za slovenski jezik, za slovensko zemljo, za slovensko mladino in ob spominu na te boje hi zmage uživati zadoščenje, da njdiov trud in njihove žrtve niso bile zaman, ker je 20 let, preživelih v nacionalni državi, dalo prav njihovemu prepričanju, da so pripravljah boljšo bodočnost slovenskemu narodu. Pripravljajo se predvsem naši slovenski kmetje, ki so vsikdar bili brezkompromisni čuvarji slovenskih kmetskih domov, raztresenih hribih in dolinah med skalnatimi vrhovi Planjave, Brane, Grintovca pa tja doh do bregov zelene Save. Da ni bilo njih pred 40 leti, da ni bilo njihove naravnost trmaste narodne zavednosti in njihove na vsako žrtev pripravljene ljubezni dp slovenskega doma, Bog ve, kakšno zgodovino bi bila pisala o tej zemlji doba, ko so se rušile meje držav in je Evropa dobivala drugo pohtično obhčje. Na praznik 20 letnice hočejo biti zraven, da se vesehjo ob sadovih svoje narodne vztrajnosti.
Pripravlja se na ta praznik s posebno ognjeno vnemo — mladina. Od starejših rodov je prevzela spoštovanje najvišjih vzorov in dolžnost, da ohrani to, kar so ji predniki priborih in v varstvo zročili: slovenska mora ostati ta zemlja in slovenski rod, ki na njej prebiva. Mladina čuti, da prihajajo veliki časi. Mladina ve, da se bodo ponovili poskusi, Id so ohromeh v svetovni vojni, ko so iz suženjstva vstajale nacionalne države. Mladina se zaveda, da ne sme biti slabcjša, manjvredna, manj pogumna, manj požrtvovalna od svojih staršev. Mladina hoče priti na Narodni tabor v Kamniku polnoštevilno, da tamkaj krikne tja do vrh skalnatih čeri, da je sedaj ona na straži, da se pri nas iz roda v rod sicer menjajo straže, a da se ne spreminja duh, ki živi na zemlji okrog Kamnika. Naj le pride mladina, dekleta in fantje, polni zdravja na telesu in na duši, in naj shši vsa jugoslovanska domovina iz njenih ust prisego, da dokler bo ona živela, tujec tod ne bo gospodaril in da niti poskušati ne bo smel, da vsiljuje svoje vplive.
Tako bo narodni tabor v Kamniku, nad katerim bo lebdela junaška godba generala Majstra, ki je ob zgodovinskem trenutku predstavljal borbeno odločnost Slovencev, da zažive v Jugoslovanski državi svojo boljšo bodočnost, hkrati spomenik požrtvovalnosti starejših rodov in baklja, prižgana od mladine, da razsvetljuje pot, po kateri bo hodil sedanji in bodo hodih poznejši rodovi.
V Kamniku se bomo dne 4. septembra zbrali vsi. V Kamniku si bomo segli v roke. V Kamniku bomo spregovorili sveto prisego. Iz Kamnika bomo od-
Nande Novak, kamniški župan:
Kamnik vabi
ga 20 let z ljubeznijo gradili in nego-vali, pa nam je postal svetišče, čigar prag v bodoče ne bomo pustih prestopiti sovražnikom.
V znamenju pristnega slov. narodnega slavja hočemo proslaviti letošnji 4. september. Tega dne si bo naše starodavno mesto nadelo svečano obleko, da dostojno sprejme v svojo sredo najvišje predstavnike slov. naroda, da objame zavedne množice slovenskega ljudstva, ki se bodo zgrnile od blizu in daleč, da z umom in srcem prisostvujejo proslavi dvajsetletnice našega osvobojenja_ in zedinjenja.
Dvajset let! Kratka je ta doba v zgodovini človeštva, vendar dolga, usoda za narod, iz katerega smo izšli in
kateremu se s ponosom prištevamo. V teh dneh je pred dvajsetimi leti že jelo pojemati grmenje topov na bojnih poljanah; izmučeni narodi so iskali izhoda iz strašne vojne katastrofe, slovensko ljudstvo pa je v strnjenih vrstah pričakovalo dan svojega vstajenja. Prišli so usodni zgodovinski trenutki. Slov. narod je zlomil okove, ki so ga klepali dolga stoletja in ga ovirah v njegovem naravnem razvoju. Po j svobodni volji pa je z razvitimi zastavami stopil v svojo novo domovino — Jugoslavijo, da pod njenim svobodnim soncem razvije vse svoje dosedaj pri-tajevane sile in sposobnosti.
Iz neizmernih muk se je rodila naša Jugoslavija, ta svetli sen in cilj največ-jih sinov slovenskega naroda. Krvaveča iz tisočerih ran, je morala graditi iz temelja, da ustvari najnujnejše pogoje ljudskemu blagostanju. Će danes po 20 letih neprestransko ocenimo napore in prizadevanja vseh onih, ki so sodelovah pri tem delu obnove in ustvarjanja, moramo priznati, da uspehi niso izostali, niti glede države kot celote, niti glede Slovenije — naše ožje domovine.
Nastala v burnih časih povojnega koasa, sestavljena iz delov, ki so stoletja živeli ločeno pod razhčnim kulturnimi vplivi in v različnih gospodarskih okolnostih, se je Jugoslavija kljub
šh kot ena sama velika družina, slovenska in jugoslovanska, pripravljena, na čase, Id prihajajo. Iz Kamnika bo odjeknil tudi pozdrav vsem onim bratom, ki nanj čakajo kot na znamenje, da rast Jugoslavije še ni končana.
vsem notranjim borbam in trenjem ter neizogibnim dogodkom političnega življenja v teku 20 let obstoja zlila v prirodno celoto, se razvila v državo svobode, zakonitosti, reda in dela, ter zavzela častno mesto na evropski celini. Njeno prijateljstvo je danes dragoceno najmogočnejšim narodom sveta.
In kaj naj porečemo o naši Sloveniji ? Čim je vstopila v narodno državo, je že zaplalo širom njenih bregov, polj in livad novo življenje, polno sile in poleta. Dasi po mednarodnih mirovnih pogodbah okrnjena in odtrgana od živih delov svojega telesa, je postala Slovenija važen činitelj v sklopu naše prostrane kraljevine, njenemu ljudstvu pa so se odprle nove možnosti svobodnega nacionalnega, kulturnega in gospodarskega razmaha. Kljub vsem težavam in oviram, ki jih je prinesla povojna doba, je mogočen in vsestranski napredek Slovenije nesporen. Ne samo v Ljubljani, njenem središču, povsod so na delu marljive roke slovenskega človeka, da postane ta mala, ah lepa zemlja ognjišče miru in blagostanja,
Kn jria.p*»Q*l*»o joi in na jait» vedno jai
Kraljevine Jugoslavije. Postavljena na najkočljivejšo točko srednje Evrope, kjer se križata poti dveh vehkih narodov, je postala Slovenija s svojimi snežnimi vrhovi, prirođen obrambni zid, ki naj jamči mir in varnost vsem državljanom od Triglava do Egejskega morja. Že samo to narekuje nam Slovencem, da se oklenemo svoje države z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo, ker izven nje bi bil ogrožen naš narodni ostoj. V njenem okrilju hočemo v bratski slogi s Hrvati in Srbi kot zavedni Slovenci položiti svoja dela in napore na oltar zedinjene domovine. Kot ponosni jugoslovanski državljani hočemo v borbi za vzvišene človečanske ideale sodelovati z vsemi narodi, ki so dobre volje in čistih, poštenih namenov. Dom, ki smo ga izvojevah in
Ko na letošnjih taborih in prireditvah izražamo svojo radost in veselje, da že dvajseto leto živimo v svoji svobodni narodni državi, nam same po sebi stopajo pred oči podobe mož, ki so nam to državo ustvarili in jo pomagali ustvarjati in utrditi. Pri tem nam mogočno stopa v ospredje podoba moža-vojaka, čigar ime bo za vedno zvezano z zgodovino slovenskega naroda in Jugoslavije — podoba generala Rudolfa Maistra, ki je gotovo ena izmed najsvetlejših podob naših narodnih borcev pred in ob prevratu. Podoba moža-junaka, ki je bil poklican, da izpolni važno nalogo ob usodnem trenutku naše narodne zgodovine, podoba odločnega, idealnega Slovenca in pesnika obenem.
Že kratek pogled v Maistrovo življenje nam pove, kako je bil Maister vseskozi človek v najboljšem pomenu besede, kljub vojaški suknji, ki jo je s pogumom nosil in kljub vsem neprilikam, ki so ga zadevale v življenju. Čeravno v službi armade, ki je varovala nemški prestiž v narodnostno pisani državi in čeravno vzgojen v tujem vojaškem duhu, je ostal vedno odločen Slovenec ter je na svojem častniškem položaju povsod ščitil slovenskega vojaka. Bil je eden izmed redkih slovenskih častnikov, ki je slovenskega vojaka ogovarjal v materinem jeziku in se rad spuščal tudi z navadnimi vojaki v razgovor. Naši vojaki iz svetovne vojne se spominjajo marsikaterega »narodnega borca«, ki se danes
V teh mislih in v tem razpoloženju hočemo v nedeljo 4. sept. proslaviti v našem lepem planinskem Kamniku 20 letnico svoje svobode. Slovensko ljudstvo se bo ta dan v pobožni hvaležnosti poklonilo onim junakom, ki so žrtvovah svojo kri za srečo in blagostanje sedanjega in bodočih pokolenj. Ono bo svečano potrdilo, da je tu zemlja naših globokovernih pradedov, slovenska zemlja, in da hočemo, da taka tudi ostane. Naš narod bo ta dan obnovil zvestobo prostrani jugoslovanski domovini, ki je kot izraz božje volje in pravice vzkhla pred 20 leti iz neizmernega gorja in potokov krvi in v kateri smo našh toplo ognjišče svobodnega in nam svojevrstnega izživljanja.
Nič ni naravnejšega kakor to, da to vehčastno narodno svečanost združimo z odkritjem spominske plošče Rudolfu Maistru, našemu legendanlemu junaku, prvemu slovenskemu generalu hrabre jugoslovanske vojske, ki je v Kamniku zagledal luč sveta. V težkih dneh povojnega kaosa, ko je izguba ene same ure časa lahko imela usodne posledice, je s krdelom svojih zvestih
vojSčalvov san o rt o 1 rvCLoi cLviotvi uo\7orr\r\
mejo, katere niso zbrisala vsa spletkarjenja mirovnih konferenc in ki bo preživela vse viharje bodočih časov. Njegovo ime ostane trajno z zlatimi črkami vklesano v našo zgodovino, njegov svetal spomin pa bo večno živel med Slovenci in jih trajno opominjal, kako je treba v težkih trenutkih služiti svojemu narodu in domovini.
Kamnik vabi! Ne samo naše ožje rojake kamniškega okraja, vabi vas vse zavedne in dobromisleče Slovence, da se v čim večjem številu udeležite naše narodne manifestacije, ki bo izzvenela v mogočen khc: Naj živi ponosna in zavedna Slovenija v močni, nepremagljivi in nerazrušljivi Jugoslaviji pod žezlom naše narodne dinastije Karadžordževičev.
- naš narodni junak
junaško trka na svoje prsi, takrat pa ni hotel besedice spregovoriti z njimi slovenski. Vse drugačnega kova je bil čast-
nik Maister. Nikoli se ni strašil zastaviti svoje besede in vpliva za svojega rojaka, čeravno je moral za to marsikaj pretrpeti.
Ob izbruhu svetovne vojne je bil več mesecev konfiniran v Gradcu in šele na intervencijo dr. Korošca pri cesarju samem je bil oproščen konfinacije.
Rudqlf Maister se je rodil 29. marca leta 1874. v Kamniku kot sin višjega finančnega preglednika. Ljudsko šolo je obiskoval v Mengšu, gimnazijo pa je študiral v Kranju. Njegov korenit in odločen značaj mu je torej vdihnila kremenita Gorenjska, pa tudi nežno pesniško dušo mu je navdihnila tiha lepota gorenjskih poljan in dobrav. Po gimnazijskih študijah je vstopil v domobransko kadetnico na Dunaju. Značilna je Maistrova izjava o motivu, zaradi katerega se je odločil za častniški poklic. »Vstopil sem v častniško šolo zato, ker so se mi smilili naši fantje pod vodstvom ljudi, ki so bili tuji naši duši — in ker me je mikalo življenje, vse urejeno s predpisi, proti katerim se moraš neprestano boriti, da ostaneš zvest svojemu bistvu.«
Službena pot ga je pripeljala tudi v Ljubljano, v Celovec, v Celje in v Maribor. Kot častnik ni bil do svojih podrejenih nikoli surov, temveč vedno človek, prej tovariš kot predstojnik. Ravno v občevanju s podrejenimi se najbolje in najbolj jasno pokaže človekova srčna kultura. In Maister je to vedno pokazal v polni meri, saj je prav v tem pogledu, kakor tudi po svoji duševni izobrazbi visoko prekašal svoje sovrstnike-častnike. Zato med njimi ni bil preveč priljubljen. Rad pa se je gibal med civilisti, zlasti še med mladimi literati in narodnimi revolucionarji.
V zadnjih letih vojne je imel kot stotnik poseben oddelek pri mariborskem domobranskem polku, ki je bil nekako zavetišče starih rezervistov, zlasti še slovenskih izobražencev. Za srečnega se je smatral vsakdo, komur je usoda naklonila, da je prišel pod Maistrovo poveljstvo.
Čim hujše pa je postajalo tlačanstvo, tem bolj se je izražalo njegovo poslanstvo narodnega borca. Slutil je to svoje poslanstvo ter je stalno navezaval stike s slovenskimi častniki in z njimi snoval načrt za osvoboditev slovenskih pokrajin. Za časa osvoboditvenega gibanja je bil v stalnem stiku z dr. Korošcem ter se udeleževal tudi sej Narodnega sveta za Štajersko, v živi slutnji, da se bliža veliki čas, ki ga bo poklical k dejanju.
In njegov čas je kmalu prišel. S pooblastilom Narodnega sveta je 1. novembra 1918. s 15 častniki in 87 vojaki zavzel
ski šele v činu podpolkovnika, ga je Mariborski narodni svet imenoval za generala. Ker je imel premalo vojaška in je bila nevarnost, da bodo Nemci poskusili prevrat, je 9. novembra mobiliziral toliko vojaštva, kolikor ga je bilo potrebno, da je razorožil mariborski Schutzwehr (belo-zeleno gardo) in si s tem zagotovil Mari-
OB PREVRATU
Iz kronike tistih dni
Ob prevratu je bilo društvo »Kamnik« s svojim domom, kakor ves Kamnik, pod zaščito »Narodnega sveta« in le-temu podrejene krajevne »Narodne obrane«. — Narodni svet se je v Kamniku osnoval na poziv »Narodnega veča« v Zagrebu, dne 24. aktobra 1918. Za predsednika se je izvolil dvorni svetnik dr. Ivo Subelj, za poslovodja trgovec Anton Stergar. Poveljnik »Narodni obrani« pa je bil usnjar Ivan Polak.
Predsednik »Narodnemu svetu« se je zavedal svojega dostojanstva, svoje oblasti in moči, zato je postopal čisto po vojaško, odločno in rezko, zlasti ko je šlo za takozvane tajne akte.
Ko se je deželni predsednik v Ljubljani pripravljal na odhod iz svojega mesta, je zahtevalo predsedstvo deželne vlade s šifriranim telegramom, naj okrajno glavarstvo v Kamniku takoj vpošlje tajne spise. Okrajni glavar baron Fr. Lazarini preblaga duša in pri ljudstvu v okraju skrajno priljubljen, se je ukazu nemudoma odzval in poslal tozadevne spise po okrajnem tajniku Leopoldu Seljaku v Ljubljano. Predsednik dr. Ivo šubelj je slučajno to izvedel in takoj ukrenil, da se ta sel med vožnjo po železnici ustavi in se mu spisi odvzamejo, član »Narodnega sveta« Anton Slatnar in hkrati glavni zaupnik dr. šu-beljna naj hiti za Seljakom, da ga med potjo aretira in dovede z akti v Kamnik. Vlak s tajnikom in tajnimi spisi je ravno zažvižgal proti krvavemu znamenju na križpotju v Podgorje, ko pride Anton Slatnar na postajo. Kaj sedaj? Brzo na drezino in hajdi za vlakom.
Predsednik »Narodnega sveta« dr. Ivo &u-belj v spremstvu enega Orla in enega Sokola pričakuje ob progi na podgorskih njivah, da se drezina vrne z ujetim okrajnim tajnikom. Ko je že dolgo čakal, priropoče drezina s Slatnarjem in Seljakom, ki je zelo obžaloval, da je glavar ravno njega zbral za tak nehvaležen posel, na kar je izročil predsedniku zavitek tajnih aktov. Slatnar je dohitel
bor. V naslednjih dneh je zasedel še vso jezikovno mejo od Radgone do Dravograda. Ta (Maistrova) črta je ostala skoraj do malega naša severna državna meja. Do 23. januarja 1919. je ostal Maister samostojni poveljnik Slovenije, tega dne pa je poveljstvo prevzel general Krsta Smiljanič.
Zasnovan je imel tudi že načrt za zasedbo Celovca; vendar pa so pogajanja med avstrijsko in jugoslovansko vlado preprečila izvedbo tega načrta. V koroški ofenzivi 1.1919. je poveljeval delu armade, ki je pod skupnim poveljstvom generala Smiljaniča in podpolkovnika Tripko-viča očistila Koroško sovražnika. Če bi bilo ostalo pri tem vojaškem uspehu, bi bila danes Koroška naša!
Po tej ofenzivi je prevzel general Mai-
Nande Novak, kamniški župan, predsednik odbora za narodni tabor v Kamniku.
ster poveljstvo nad orožništvom in vojaštvom na vsem Koroškem ter je vodil tudi priprave za plebiscit. L. 1920. je bil imenovan za častnega kraljevega pribočnika, 1.1921. pa za predsednika razmejitvene komisije med Italijo in Jugoslavijo. Leta 1923. je bil upokojen, na kar se je povsem umaknil vojaškemu življenju in se posvetil duhovnemu delu, svojemu pesniškemu poklicu in pisanju zgodovine. Umrl
ie 2fi inllj«	na TTrT^u pni Raltolru "•&
Odlikovan je bil z visokimi jugoslovanskimi in čehoslovaškimi odlikovanji; postal je častni meščan nanogih slovenskih mest, tako Ljubljane, Maribora, Celja,; Kamnika i. dr. Mnoga mesta so tudi imenovala po njem svoje ulice.
General Maister pa ni bil samo vojak, mož dejanja, temveč tudi mož besede, pesnik, ki je znal združiti besedo in dejanje,
odločnost vojaka z nežnostjo poeta. Bil je I narodnjak po srcu in razumu. Že kot di- | jak je pošiljal svoje pesmi v dijaške liste, sodeloval pa je tudi pri literarnih revijah pod psevdonimom V o j a n o v. L. 1904. je izšla njegova prva pesniška zbirka. A tedanja njegova poezija še ni našla pravega razmaha; dušilo jo je ozračje službe, ki je bila pač daleč od vsake poezije, posebno še služba v armadi tuje narodnosti. Pozneje pa se je njegovo pesniško delo vedno bolj sproščalo in dobivalo vedno jačji polet. Po svoji zmagi, še kot general, je dosegel višek svojega pesniškega izraza. Njegova poprej epična in baladna pesem je postala bojevitejša. Zbirka »Kitica mojih« ga kaže kot pesnika močnega narodnega občutja in borbenega razmerja do tistih, ki so postavili lažnike kamnite ob mejah razkosanega, krvavečega naroda. V delu »Oj, ti naša zemlja sveta« so zbrane njegove najlepše pesmi, v katerih s pravo lirično inspiracijo in s slikovitim izrazom opeva zemljo, ki jo je sam osvojil in rešil. In tako je res nekaj čudovitega, da je ista zemlja dobila svojega rešitelja in poveličevalca v eni osebi, v osebi gene-rala-pesnika Maistra.
Ko zvečer v kraljevski zarji sonce v pohorske gre klance, v vrhovih cerkva zažarijo — tja do Mure — ko monštrance.
V zlatu zaplamte oltarji in svetniki in svetnice v svetih hramih oživijo in kadilnice vihtijo in za lahko noč zvonijo čez Gorice
svoj laudate in orate ...
Maister pa je bil tudi zgodovinar. Napisal je več člankov o zgodovini prevrata, o spominih na koroško ofenzivo in na predplebiscitne mesece. Pripravljal je tudi knjigo o zgodovini prevrata, a ga je prehitela smrt.
Narodni general Maister nam je torej kot človek, kot odločen Slovenec v najtežjih dneh preizkušnje, kot neomajen borec za narodne pravice, kot trpin in zmagovalec, pa tudi kot ljubitelj duhovne kulture svojega naroda in njen graditelj, pravi vzor našega narodnega borca in junaka!- Njegovo ime nam je postalo nekak simbol državne svobode in njene moči med Slovenci, saj se je to ime z vso odločnostjo uveljavilo v dneh, ko smo komaj pričeli ustvarjati osnovne pojme o našem narodnem in državnem življenju. Njego-
vo im©, goslo in bodrilo v nnjhujfiih dneh,
je postalo simbol našega zaupanja v lastne moči in vere v lepšo bodočnost, v pravico in svobodo. In njegovo ime bo nekoč opevano v ljudski pesmi, kot je opevano ime narodnih junakov, bajeslovnih in resničnih, Kralja Matjaža,. Lambergarja ali Kraljeviča Marka. Saj je bil general Maister resnično naš pravi, živi narodni junak! —
vlak na Črnučah in bi se bil kmalu ponesrečil, ker je drezina pri prehitri vožnji za tajnimi spisi skočila s tira prav blizu naloženih vagonov.
Samozavestno je stopala častita gosposka s tajnimi akti v roki po šutni in Glavnem trgu v občinsko pisarno, kjer je predsednik »Narodnega sveta« dejal spise pod ključ, da se prejkoprej pregledajo.
Preicej po konfiskaciji tajnih spisov se je napotil dr. Ivo šubelj v družbi dveh članov velevažne oblasti k okrajnemu glavarju baronu Fr. Lazariniju, nekdanjemu svojemu sošolcu. Kakor mi pripoveduje, ga je nagovoril doslovno: »Pozdravljen baron! Gotovo si že slišal, da je deželni predsednik zapustil svoje mesto. Osnovala se je narodna vlada. Kot predsednik »Narodnega sveta« v Kamniku Te pridem vprašat kakšno je Tvoje stališče v tem slučaju?« Baron Fr. Lazarini nato: »Smatram se za Tebi podrejenega in se bom ravnal po navodilih narodne vlade.« Dr. šubelj: »Prav tako! Z Bogom!
Iz glavarstva je stopil tedanji kamniški oblastnik v Kendovo gostilno takoj na drugi strani ceste. V posebni sobi so bili zbrani polkovnik Semera, poveljnik prahame in njegovi častniki. Dr. Ivo šubelj ga je naprosil, da je šel ž njim na razgovor v občinsko posvetovalnico, kjer so že čakali slovenski častniki z narodnimi kokardami na čepicah na mesto rozet. Vprašal ga je vpričo zbranih s slovesno uradnim naglasom doslovno: »Gospod polkovnik, Vam je li že znano, da je Nj. Veličanstvo cesar Karol I. odvezal svoje podanike njemu podane prisege in, da vsak sam odloči svobodno o pripadnosti k eni nasledstvenih držav? Ravno sem sprejel v glavarstvu obljubo okrajnega glavarja, da bo za naprej postopal po navodilih narodne vlade v Ljubljani. Ste Id Vi, gospod polkovnik, pripravljeni kot doslej okrajnemu glavarstvu tako nadalje meni oziroma »Narodnemu svetu« dajati na razpolago svoje čete za even-tuelno potrebno vzdrževanje miru in reda?«
Polokovnik Semerak, rodom Čeh, je drage volje vse to obljubil in si je le izprosil glede nadaljnega svojega postopanja na prahami potrebnih odredb novo osnovane vojne obla-
sti v Ljubljani. — Nato je dne 1. novembra 1918. poverjenik za narodno obrano Lovro Pogačnik s polnomočnim pismenim pooblastilom podredil praharno in vse v Kamniku nastavljeno vojaštvo »Narodnemu svetu«. Njega predsednik dr. Ivo šubelj je odslej izdajal potrebna postajna povelja potom svojega adjutanta, rezervnega nadporočnika. — Poveljnik prahame pa mu je dnevno poročal.
Tako se je prevedla vojaška in civilna oblast iz avstrijskih v narodne roke.
Narodni svet s svojo narodno obrano je prvič paradno nastopil dne 29. oktobra 1918. o manifestaciji za svobodno Jugoslavijo. — Spored za slovesni obhod se je sestavil v društvu »Kamnik«, ki ga je kaplan Ivan Primar razglasil raz balkon »Kamniškega doma« raznim predstavnikom, društvom vseh strank in veliki množici ljudstva, ki je odkorakala najprej praznično razpoložena k zahvalni, slovesni sv. maši v dekanijsko in nadžupno cerkev. Prve prostore v cerkvi, rdeče pogrnjene klopi so zavzeli nekateri člani »Narodnega sveta«: Anton Cerer gostilničar, Anton Slatnar, lastnik tiskarne in Anton Stergar trgovec kot zastopnik one dni v Kamniku najvišje oblasti. Okrajni glavar, sodni svetnik itd. so se porazgubili v cerkveni ladji daleč tam zadaj. Ko sem vprašal nekaj dni pozneje višjega gospoda, kje je neki bil, da ga nisem videl, mi je odgovoril: »Ah, v Avstriji so nas gonili v cerkev kot Bošnjak medveda, odslej bomo vsaj tega prosti.« (Radoveden sem, kako dotični gospod idanes misli?)
Proštoma cerkev je bila natlačeno polna, duhovniki pred oltarjem in pevski zbor na koru so molili in peli polni svetega navdušenja. Po slavospevu »Te Deum« pa so v cerkvi odmevale vse tri himne združenih bratov Slovencev, Srbov in Hrvatov.
Po sv. maši so reditelji urejevali zunaj slovesen obhod po šutni, Glavnem trgu, Grabnu in nazaj pred »Kamniški dom«.
Sprevod je otvoril poveljnik »Narodne obrane« na konju Ivan Polak. Impozanten mož, visoke rasti, raven kot sveča, široko-plečat, dolgih brk in srepega pogleda. V sokolskem kroju ta dan, — sicer pa je bil v
General Maister in Kamnik
General Rudolf Maister je bil vedno v živahnih stikih s svojim rojstnim krajem Kamnikom, kjer je imel številne prijatelje še iz mladostnih let. Vedno se je zanimal za napredek Kamnika in je ob vsakem pomembnejšem dogodku izrazil pismeno svoje zadovoljstvo in čestitke. Vprav kratko pred svojo smrtjo je še hotel obiskati svoj rojstni kraj in se odpeljati tudi v Kamniško Bistrico.
Ob 60 letnici gen. Maistra je rojstno mesto Kamnik poslalo svojemu častnemu občanu prisrčno pismeno čestitko, ki so jo ponesli v Maribor župan g. Fran Krat-nar in še trije občinski odborniki.
Gen. Maister je bil pozornosti svojega rojstnega mesta zelo vesel in se je zahvalil županu in svojemu dobremu prijatelju g. Franu Kratnarju s sledečim pismom:
Velecenjeni g.župan!
Ljubi mi prijatelj!
Za čestitke k moji 60 letnici, ki si jih z odposlanci mesta Kamnika prinesel v Maribor na moj dom, se Tebi in gg. občinskim svetovalcem iskreno zahvaljujem. Enako toplo zahvalo izrekam Tebi in Tvojemu mestu za prelepo voščilno listino. Dan, ko si me počastil s svojimi gospodi, mi ostane vedno v lepem in svetlem spominu.
Bog živi Tebe, g. župan, in Tvoje gg. občinske svetovalce!
Bog živi moje kamniške soobčane!
V Mariboru, 7. 4.1934.
General Maister.
To pismo generala Maistra hrani mestna občina v svoji kroniki. Za 50 letnico rojstva generala Maistra je mesto Kamnik izvolilo svojega zaslužnega rojaka za častnega občana. Diplomo častnega meščanstva je napravil akad. slikar g. Maksim Gaspari. Na diplomi sta sliki Kamnika in Maribora, ki ga čuva vitez v železnem oklepu, naslonjen na meč, in sledeče besedilo: Mesto Kamnik imenuje svojega rojaka generala jugoslovanske vojske Rudolfa Maistra ob 50 letnici njegovega rojstva za nevenljive zasluge, katere si je pridobil za našo mlado Jugoslavijo, za svojega častnega občana. Osvobodil je s svojo hrabrostjo in odločnostjo že potujčeni Maribor in zavaroval našo severno mejo. Mestna občina Kamnik,
1fv aprila 1024.
Na diplomi so podpisani župan dr. Rihard Karba in svetovalca Ernest Škof in Franc Rebernik. Diploma je bila v krasnem okvirju, ki ga je po načrtih inšpektorja Sadnikarja izrezljal podobar-umet-hik Ivan Klemen. General Maister je visoko cenil pozornost svojega rodnega mesta in je imel diplomo obešeno na najlepšem mestu v svojem stanovanju.
svoji poveljniški službi .civilno oblečen — pre-pasan z velikim revolverjem iz turških vojska in čez ramena mu je visela karabinka iz Napoleonovih časov. Za njim so se vrstile združene zastave kamniške in mekinjska. Nato so korakali v čveterostopih: dr. Ivo šubelj, dr. Kraut, dr. Karba in dekan kamniški.. V drugi vrsti in v nadaljnih duhovniki: Anton Jamnik, Janez Kljun, Mihael Koželj. Nikolaj Križaj, Polde Rihar iz Nevelj in Ivan Primar; nadalje občinski zastop, uradniki, narodne noše, Orli in Sokoli, vsa društva in dolga vrsta meščanov in okoličanov. Prepevale so se narodne himne in vznebesni živio in slava klici so doneli kralju Petru, kraljeviču Aleksandru, dr. Korošcu in dr. Šubeljnu, našemu poglavarju. — župnik Nikolaj Križaj je bil ves pomlajen in v svoji navdušenosti za Jugoslavijo presrečen, čimur je dajal duška z vzkliki, kakor starejših nobeden.
Po končani manifestaciji na glavnem trgu so pred »Kamniškim Domom« fotografirali narodne noše, skoro samo lepši spol, v sredi med njimi, ves srečen med narodnim cvetjem, dr. Ivo šubelj kot junak dneva.
Končno Ivana Polaka, poveljnika obrane ne smemo pozabiti. On je bil naš angel varuh s svojo četo, ko so tačasno in več dni pozneje korakali skozi Kamnik ogrski polki iz italijanskega bojišča. Pa mož se je nekoliko prevzel. Hotel je imeti pod svojo komando vse v Kamniku nastaljeno vojaštvo. Kakor pripovedujejo, je že pripravljal pregled ali revijo vsega vojaštva s par topovi, ki naj bi se bila vršila pod njegovim poveljstvom. Ali merodajna višja vojaška oblast mu je pristrigla peroti s tem, da je podredila njega in njegovo armado kamniški žandarmeriji. Posledica temu je bila, da se je »Narodna obrana« hitro razšla.
4* sept. vsi v Kamnik! Na narodnem taboru pokažimo, da smo neomah-Ijivi Slovenci in zvesti Jugoslovani!
Kamniški okraj
Cerkveno živij enj e
Kamniški okraj je v cerkveno upravnem oziru razdeljen v dve dekaniji: kamniško in moravško. Kamniška dekanija šteje okrog 30.000 duš in spada med velike dekanije v ljubljanski škofiji, moravska z okrog 16.000 dušami pa med male. Župnij ima kamniška dekanija 20, kapla-

Pokrovitelj narodnega tabora, dr. Anton Korošec.
nij 10, kuratnih cerkva 20, podružničnih 30, konventno eno in kapel 23. Dušnih pastirjev je 26, redovnikov 11, uršulink 32, šol. sester 23, usmiljenk 52, število drugovercev je majhno, okrog 20. Morav-ška dekanija pa obsega 14 župnij, 2 ekspozituri, 9 kaplanij, 16 kuratnih cerkva, 35 podružnic, 6 kapel. Ima 20 dušnih pastirjev. Drugovercev okrog 10.
Cerkve so tako v kamniški kakor tudi v moravški dekaniji skoro vse lepo oskrbovane, nekatere velike umetniške vrednosti. Največja bo komendska, najmanjša pa v št. Gotardu. Najstarejša župnija je komendska iz leta 1154, potem kamniška iz 1.1207. Najmlajša pa domžalska iz leta 1908. Najstarejša cerkev je mekinjska iz 1.1456. (letos docela prenovljena). V Mengšu hranijo najstarejšo krstno knjigo v dekaniji iz 1.1584., z najstarejšo poročno knjigo se ponašajo v Vodicah, iz leta 1638, in tudi pogrebno iz 1.1643. V kamniški dekaniji imajo značaj romarskih cerkva: Šmarna gora, Skaručina, Homec, tudi Mekinje, Komenda, Tunjice, Zg. Tuhinj in sv. Primož. V moravški pa Češnjice, sv. Gora, sv. Planina, Limbarska gora in v novejšem času tudi St. Vid pri Brdu.
Cerkveno-versko življenje je bilo radi razgibanih razmer, radi bližine Ljubljane in radi zaokroženosti zlasti v kamniški dekaniji vedno zelo živahno. O tem pričajo verski tabori-shodi, tečaji in druge cerkvene prireditve. Omejimo se le na zadnjih 20 let:
Žalostne sledove, ki jih je pustila svetovna vojna nele po posameznih družinah, ampak tudi na splošno v razmajanih gospodarskih, socijalnih in kulturnih razmerah, predvsem pa na cerkveno-verskem in nravstvenem področju, je bilo treba zabrisati in škodo popraviti. Povojna leta prosperitete so imela ugodne posledice na gospodarskem polju: denarja kot še nikoli, dolgovi so se hitro plačevali, saj jih je inflacija naredila majhne. Toda prav to je bila prilika za pijančevanje, razuzdanost, veseljačenje in versko brezbrižnost. Zato je bilo v versko in nravstveno prenovitev našega ljudstva zadnjih 20 let položeno mnogo truda, ki je slonelo seveda po večini na ramah pridnih dušnih pastirjev obeh dekanij. Podrobnega dela v posameznih farah ne moremo tu navajati, dasi je bila tu vsa teža dela, ampak omenimo le nekatera bolj vidna in splošna prizadevanja.
1.	Misijoni, katere so imeli zapovrstno vse župnije, so močno posegli v razrvane duše. Za posamezne stanove so se vršile odprte duhovne vaje, posebne skrbi so bili deležni moški, ki so prinesli iz vojne čudne nazore o veri in nravnosti.
2.	Z apostolskim namenom tudi druge pridobiti za visoke cilje vere in poštenega življenja se je vršila cela vrsta taborov in zborovanj: 1.1921. v Domžalah katol. shod za obe dekaniji. Udeležencev do 10.000. L. 1924. prvi dekanijski evharistični shod kamniške dekanije v Grobljah; udeležencev zopet nad 10.000. Za može in fante posebej je bil 1.1926. v Kamniku manife-stacijski shod z 2000 udeleženci. Nasled-
nje leto zboruje Apostolstvo mož in fantov v Grobljah po številu 3000. Fantje se sami zberejo 1.1932. na Homcu, po večini sami člani fantovskih kongregacij: 600. L. 1933. pa je evharistično leto. Shodi: 25. junija v Kamniku, 2. julija v Domžalah, 23. julija v Šmartnem, 25. julija v Moravčah, 13. avgusta v Izlakah. Povsod udeležencev več tisoč. L. 1934. se zberejo otroci Marij, vrtcev na Homcu, 1500 po številu. Pri Sv. Trojici nad Moravčami se zberejo 8. sept. 1935. zopet fantje na svoj tabor v velikem številu. Marijine družbe deklet pa naslednje leto v Komendi (7. avgusta). L. 1935. pa je itak bila prav kamniška in moravška dekanija največ udeležena pri delu za vsedržavni evharistični kongres. Povsod so se dvignili evharistični križi. Najlepši v Kamniku, Mengšu in Vodicah. Omeniti je še iz letošnjega leta kot več o versko prireditev tabor dekliških Marijinih družb v Kamniku in tabor Mar j. vrtcev pri Sv. Primožu, in splošen na Šmarni gori.
3.	Ž zgornja omemba taborov priča, da so s tudi verske organizacije močno raz-u-al: .i!e. Tako imajo Marijine družbe kamniške dekanije: možje 154, žene 1593, fantje 615, dekleta 2149, dečki Marij.vrt-cev 1166, deklice 1389 članov in članic. Na novo se je začelo z organizacijo Katoliške akcije. V 1.1932. do 1935., ko so bile razpuščene prosvetne organizacije, se je ndadina zatekla v KA in ko ji nf bila dovoljena zunanja akcija, so se bolj poglobili v naloge, ki so prvenstvene za katoliškega mladca in mladenko. Ko je dobila KA lani nova pravila, se polagoma in nevidno organizira in stopa v življenje.
4.	Časopisje, ki naj bi nosilo versko misel v vsako hišo, se je v obeh dekanijah močno razmahnilo. L. 1930. se je ustanovil poseben mesečnik za KA, »Naš list«. Tiska ga Misijonska tiskarna, ki je ustanovljena 1929. postala središče skoro vsega verskega gibanja obeh dekanij. Posamezne župnije, predvsem Kamnik, so začele izdajati za svoje farane posebne cerkvene »Vestnike«, potom katerih skušajo stopiti v stik z vsemi verniki.
5.	V času svetovne vojne ni bilo mogoče popravljati cerkva, tudi so cerkvene line 1. 1918. žalostno molčale: skoro vse zvonove je pobrala vojaška oblast za svoje namene. Z izredno darežljivostjo in ljubeznijo so tekmovale vse fare, katera bo prej in lepše zvonove postavila na izpraznjeno mesto. Zal, da niso povsod omislili bronaste zvonove! Lepa kamniška ravan je zopet zapela pesem milih zvonov. Tudi cerkvena notranjščina je bila pri večini cerkva prenovljena, za kar je dobila dekanija škofovo pohvalo.
To je v glavnem obris dela, ki ga je izvršila cerkev v kamniškem okraju zadnjih 20 let. Čakajo pa še velike naloge: Odpraviti nedeljsko delo, bogokletstva, pijančevanje in sramotni poboji, bodisi odraslih, bodisi zločinsko poseganje v še nerojena bitja. Ves okraj je predlanskim pretreslo bogoskrunsko podiranje evharističnih križev v Kamniku in Mengšu, lansko leto pa napad na misijonsko tiskarno in oskrunjenje tabernaklja v Stranjah, 1.1931. pa umor mengeškega župnika Kušarja.
Vsepslošno prenovitveno delo v cerkvi in Domu, v cerkvenih in prosvetnih ter socijalnih organizacijah (ustanovile so se Vincencijeva konferenca v Kamniku, Dom sv. Vincencija v Mengšu, Dobrodelni dom in otroško zavetišče v Domžalah) je močno omajalo komunizem, ki se je po vojni ugnezdil po naših tovarnah, povsod so zmagale delavske organizacije, ki delajo in se bore na temelju krščanskih načel. Toda delo ni končano. Pozabiti se zlasti ne sme, da bo vse delo po tzv. katoliških organizacijah, in lahko rečemo tudi pri


H


lil





v 1. 1918 do 1938
Dr. K. C.:
Prosvetno delo
Kamniški okraj ima značilno oblikovi-tost, ki vpliva tudi na kulturne, gospodarske in politične razmere. Tri jasno izražene predele imamo pred seboj: svet okoli Kamniške Bistrice s Pšato, Črni graben in Moravško kotlino. Kamnik, sedež okrajnega glavarstva in sodišča, Brdo, sedež okrajnega sodišča in Moravče, sedež dekanije, leže precej ekscentrično. Posledica te lege je pomanjkanje enotnega vodstva vsega kulturnega dela. Najugodnejšo lego za celoten okraj imajo Domžale. Z naselitvijo oo. lazaristov v Grobljah pri Domžalah (1.1920.) nastane tu neka centrala, ki se vedno bolj uveljavlja v verskem in prosvetnem pogledu.
Osnovno šolstvo kamniškega okraja je že pred letom 1918. primerno razvito Tn se v naslednjih letih le izpopolnjuje. V gorskih vaseh delujejo zasilne šole, ki jih vestno in z uspehom uparvljajo duhovniki. Gradijo se lepe moderne šolske zgradbe (Dob), stare se popravljajo in razširjajo (Radomlje). Glede šolskih zgradb čaka okraj še mnogo nalog.
Meščanskih šol pod Avstrijo v okraju ni. Naraščajoča industrijalizacija okraja vedno bolj povzroča potrebo te vrste šol. Domžale in Kamnik zahtevata meščanske šole, ki jih tudi dobita.
Zasebna gimnazija pri oo. frančiškanih v Kamniku obstoji še do leta 1927., toda samo za redovni naraščaj. Prav občutna škoda za zasebno šolstvo je opustitev tega zavoda par let pred novim srednješol-
Pokrovitelj narodnega tabora, škof dr. Gregorij Rožman.
skim zakonom, ki nove zasebne šole prepoveduje. Tako imamo sedaj v okraju samo zasebne šole pri ss. uršulinkah v Mekinjah (osnovna in meščanska šola za deklice) in pri šolskih sestrah v Repnjah.
Največja kulturna pridobitev kamniškega okraja pa je Radio-Ljubljana z oddajno postajo v Domžalah. Ta je tudi med največjimi kulturnimi pridobitvami našega naroda v Jugoslaviji. Iz Domžal gre po zraku slovenska beseda po vsem svetu in se razlega slovenska pesem.
Prosvetna organizacija je že pred vojno lepo razvita. Mreža prosvetnih društev že zelo zgodaj dovolj na gosto pokriva okraj, ki je volilni okraj predsednika SKSZ dr. J. E. Kreka. Po vojni se takoj prosvetno delo v okraju obnovi. Tudi mladinska organizacija Orla je v okraju pred vojno lepo razvita in se po vojni tudi takoj obnovi. Orel ima v letu 1929. v kamniškem okrožju 12 orlovskih odsekov v treh srenjah in eno orliško srenjo s petimi krožki. Ko mora Orel 1.1929. prenehati, nadomesti to izgubo mladinska organizacija fantovskih odsekov in dekliških krožkov pri prosvetnih društvih. 26 prosvetnih društev, pri katerih so ravno fantovski odseki in dekliški krožki najbolj delavni, šteje 1.1931. kamniški okraj. Dva dekanijska odbora vodita to delo. Takratna diktatura demokratske stranke ne trpi tega dela, saj mora v prosvetni organizaciji videti najmočnejši odpor proti svojim načrtom. Zato izvrši pravo herostratsko delo in 1.1933. razpusti Prosvetno zvezo in večino prosvetnih društev. Kamniški okraj je najbolj prizadet. Društveni koledarček PZ za 1. 1933. navaja v kamniškem okraju še 25 društev, koledarček za 1.1934. pa samo 9.
Tabor v Kamniku naj bo največja narodna mani* Sestacija našega okraja!
gospodarsko socijalnih in celo političnih, zvodenelo in se pozunanjilo, če ne bo hkrati poganjala močna rast na cerkveno verskem polju, posebno v versko-cerkve-nih organizacijah.
Po velikih političnih izpremembah leta 1935. se prosvetna organizacija v kamniškem okraju takoj obnovi. Oba koledarčka PZ za 1. 1936. in 1937. že navajata vsa pred razpustom obstoječa društva.
Posebno važni za razvoj društvenega dela so lastni domovi. Kamniški okraj kaže že takoj po vojni v tem oziru živahno delavnost. Vsa večja društva, ki že od prej nimajo svojih domov, si jih gradijo sedaj. Med prvimi je prosvetno društvo na Brdu. Posebno važen pa je Društveni dom v Grobljah, ki postane pravo prosvetno središče kamniškega okraja, kjer se tudi v najtežjih časih shajajo fantje in možje vsega okraja na tečajih in zborovanjih. Letos pa komendska prosveta svoj Dom popolnoma prezida, da je gotovo najbolj praktičen po svoji notranji ureditvi, kakor tudi najbolj postaven po svoji zunanjosti med društvenimi domovi.
Kamniški okraj torej napreduje. Je pa še mnogo potreb v šolstvu in prosveti sploh in tem je treba posvetiti delo v prihodnjih desetletjih, da bo še nadalje okraj v prvih vrstah naprednih okrajev naše prosvetno tako prebujene Slovenije.
Gospodarstvo
Kdor je natančneje proučil položaj slovenskega narodnega gospodarstva pred vojno, je lahko videl, kako smo stangni-rali in naše narodno gospodarstvo pod silnim pritiskom nemškega življa ni moglo nikamor naprej. V nacionalnem oziru smo vzdrževali težko borbo, ki pa je bila na gospodarskem polju zvezana za nas s še večjimi žrtvami. Pomisliti je samo na velike izseljevanje naših ljudi iz slovenskega ozemlja v bližnja nemška mesta in drugorodne pokrajine, še več naših ljudi pa je šlo v Ameriko. Naša mesta so životarila, saj so bila navadna podeželska mesta. Industrija v naših krajih je bila r-:s že razvita, toda živela je v senci velike industrije v alpskih in sudetskih deželah ter ,;e bila v neenakem konkurenčnem boju na slabšem. V nekaterih strokah ji je pretilo počasno umiranje, če se ne bo priključila kartelom velike avstrijske industrije. Tako je n. pr. že tedaj eno naših največjih naših industrijskih podjetij Kranjska industrijska družba dejansko živela le radi kartela in je morala iskati svojo bazo za proizvodnjo surovega železa izven meja sedanje Slovenije v Trstu. Druge industrije so bile manjšega obsega in so delale le radi tega, ker so imele kolikor toliko boljše življenjske pogoje. Vsa industrija je bila izključno v nemških rokah in tudi v trgovini je bil vpliv tujcev izredno močan, če prav smo si z večjim ali manjšim uspehom delali pot z okrepitvijo in ostvaritvijo slovenske nacionalne trgovine. Med denarnimi zavodi so uspevale edino zadruge kot organizacije mladega človeka.
Po vojni pa se je radi meja in novega področja države položaj našega gospodarstva znatno izpremenil. Z več ali manj sreče smo nacionalizirali mnogo nemških industrijskih podjetij, od katerih pa so žal številna podjetja zopet prešla v interesno sfero nemškega kapitala. Pri tem delu so pomagale tudi banke, ki so doživele v prvih povojnih časih velik razmah.
Ban, dr. M. Natlačen
Dr. V. Fajdiga:
Ob jubileju ,,lbstri<*eb*
vendar so se kaj kmalu tudi v njih začeli pojavljati kaj nevšečni pojavi. Trgovina je v .teku dveh desetletij postala nacionalna, slovenska in je skoro popolnoma izločila tuje elemente.
Največje izpremembe pa smo doživeli na polju kmetijske in industrijske proizvod je.
Kmetijska proizvodnja je bila v naših krajih navezana na najbližja industrijska in mestna središča kot odjemalce kmetijskih proizvodov. Po vojni pa se je zlasti v sosedni Avstriji pojavilo močno in uspešno gibanje za okrepitev lastnega kmetijstva, kar je v veliki meri zaprlo pota našim kmetijskim pridelkom na sever. Tudi druge države so postajale za nas vedno manj važen trg kmetijskih pridelkov, ker so vse stremele za čim večjo kmetijsko proizvodnjo doma. Tako je moralo naše kmetijstvo nujno kreniti na druga pota v tem, da je začelo forsirati proizvodnjo drugih bolj plodonosnih proizvodov in začelo iskati nova tržišča. Vendar pa so vsi tozadevni napori pokazali bolj malo uspeha, ker smo dobili v novi državi za številne proizvode močno konkurenco na jugu države v žitorodnih in izrazito kmetijskih pokrajinah. Zaradi tega je morala naša gospodarska politika stremeti za tem, da nadoknadi slovenskemu prebivalstvu izpadek zaslužka v kmetijstvu z delom v industriji. To še tem bolj, ker je vedno bolj kazalo, da je rešitev zaposlenja našega vsakoletnega znatnega preseška na novih delovnih močeh mogoča samo z industrijskim delom.
Prva leta po vojni se je takoj začelo živahno ustanovitveno gibanje in rasle so nove tvornice, razširjale se stare. Seveda je bilo neorgansko in slabe posledice so se kmalu pojavile v tem, ko je nastopila deflacijska kriza in so morale industrije plačevati nazaj denar bankam, ker so si izposojale bančni denar ne samo kot obratno glavnico, ampak si ga tudi izposodile za vse investicije. Od 1. januarja 1919 pa do konca leta 1922 je naraslo število industrijskih podjetij v Sloveniji od 240 do 440, torej se je podvojilo, istočasno pa je skoro v istem razmerju naraslo število industrijskega delavstva. (Sedaj je industrijskih podjetij v Sloveniji 613.)
Nova doba za našo industrijo se je odprla z novo carinsko tarifo iz leta 1925, ki je pomenila mogočno zaščito domače industrijske proizvodnje v skoro vseh panogah. Nastajale so zopet nove industrije in .tedaj se je začela pri nas širiti tekstilna industrija, ki je danes naša najvažnejša industrijska panoga Slovenije. Po zadnjih statističnih podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je zaposlovala tekstilna industrija v Sloveniji maja 1938 16.405 delavcev, gozdnožagarska industrija 8.614 in industrija za predelovanje lesa 4.262, skupno torej lesna industrija 12.876 oseb. Produkcijska vrednost tekstilne industrije je znašala v letu 1937 približno 700 milijonov din. od skupne produkcijske vrednosti vse slovenske industrije v znesku 2.500 milij. dinarjev.
Tekstilna industrija danes ne krije samo potreb v Sloveniji, ampak tudi po vsej državi. Sploh se vedno bolj opaža, da je slovenska industrija v veliki meri navezana na izvoz v druge pokrajine države.
Niso pa seveda ostale industrijske panoge v Sloveniji tako znatne in dobro zaposlene kot ravno tekstilna industrija. Iz-premenjene razmere so potlačile marsikatere druge industrijske panoge k tlom, vendar je v celoti vzeto slovenska industrija zelo napredovala. Lahko rečemo, da je število zaposlenih delavcev v Slovenski industriji in obrti še enkrat večje, kot je bilo pred vojno. Pred vojno je znašala delniška glavnica vseh delniških družb v Sloveniji (bilo jih je 19) samo 21 milij. zlatih kron. Na koncu 1937 je bilo v Sloveniji 107 delniških družb z glavnico okoli 600 milij. dinarjev.
Kriza, ki se je začela leta 1931, je pred-vscni škodovala našim denarnim zavodom, ki šele sedaj postopno uvajajo normalno poslovanje. Posebno znaten napredek smo v tem oziru zabeležili v tekočem letu, ko je bilo urejeno vprašanje kmetskih dolgov in je banovina kakor tudi drugi zavodi priskočila na pomoč našemu zadružništvu in samoupravnim hranilnicam, da morejo zopet izplačevati stare vloge. Med tem se tudi novo poslovanje razvija ugodno in tako je uspelo slovenskim bankam zbrati okoli 150 milij. din novega denarja, regulativnim hranilnicam pa tudi ravno toliko.
Naša socialna zakonodaja je napravila po vojni večji korak naprej šele lani, ko smo dobili starostno zavarovanje delavstva in za vso državo in ko je bilo pokojninsko zavarovanje nameščencev, ki je bilo doslej veljalo samo v Sloveniji in Dalmaciji, razširjeno na vso državo.
Vsak narod za svoje delo in svojo bodočnost potrebuje voditeljev. Brez njih ; je kakor čreda brez pastirja, vsakomur v | plen in izrabljanje. Slovenski narod si je ' vedno želel mladih ljudi, ki bi polni zdravja in narodnega bogastva stopali na visoke šole in se vračali oplemeniteni z izobrazbo in umsko vzgojo, da kot Mozes vodijo svoj narod. Narodna pravljica in povest pričata o velikem spoštovanju, ki ga je imelo naše ljudstvo do študentov, a tudi o žalosti in razočaranju, če se je študent vrnil iz mesta brez uspehov in moralno pokvarjen.
Tako je še danes. Študent, ki je ohranil na srednji in visoki šoli to, kar je narodu svetega, je med ljudstvom sprejet z ljubeznijo, ker se narod zaveda, da bo iz dobrega dijaka zrasel dober voditelj. Bog , daj, da bi imeli čim več takih dobrih štu- ' dentov! Kakor namreč z veseljem gleda- j mo»take študente, tako pa nas v dno srca ! bolijo dijaki, katerih življenje kaže, da : bodo narodu bolj v pogubo kot pa v bla- i goslov. Bog nas varuj takih voditeljev, ki jim je »tuja učenost« izsušila duše, da ne vedo več za materine solze in očetove skr-bi, za veselje in žalost svojega ljudstva! |
Ko praznujemo srebrni jubilej katoli- j škega dijaškega društva v okraju, nas najbolj veseli resnica, ki jo bomo ugotovili v tem članku, da je namreč dijaštvo tega društva vedno ostalo blizu svojega ljudstva, z njim čutilo in se zanj pripravljalo, do konca zvesto svojemu geslu: »Z Bogom za narod!«
Bil je med nami mož, Janez Evangelist I Krek. Bil je s slovenskim ljudstvom eno. j Bolečine in skrbi naroda so bile tudi njegove. Še posebno je ljubil narod pod Kamniškimi planinami. Hotel je dati ljudstvu dobrih voditeljev, prav zato je vzdrževal tako ozke zveze s študenti.
L. 1912. je bilo. Tedaj je sklical Krek dijake na velik tabor v Kamnik. Prišlo jih je 800. Njegova navdušena beseda je rodila sadove. Drugo jutro je krenila manjša skupina k izviru Bistrice in tam sklenila: Krek ima prav; organizirajmo se, zaradi naroda ...
Julija meseca leta 1913. je Mengeš videl prvi občni zbor, da se začne uresničevati beseda: iz naroda za narod. Imenovali so se skromno: Pododbor Slovenske dijaške zveze.
Komaj je dete dobro zaživelo, že ga je zgrabila vihra svetovne vojne in ga me-, tala ob tla. Saj je ječalo s svojim ljudstvom, saj je poskušalo vstati, toda kaj, ko pa je bilo prehudo. O, vedno si bo zapomnilo prva leta svojega življenja, čr-nopisane številke 1914—1918!
Vendar si življenja mlado društvo ni pustilo vzeti. Preveč je zraslo iz potrebe in prevelike naloge so ga čakale, da bi moglo za vedno zaspati. Komaj je sinil svobode dan, že je pričelo svobodno in močno dihati tudi samo. Fantje so se vračali pod zavetje društva, ki sicer še do danes nima svoje strehe, pa je vendar povsod doma, ker je last celega okraja. Vračali so se visokošolci, prihajali so bogoslovci, boječe so se približevali srednješolci, vsi pa z enim hrepenenjem: v veselju življenjske pomladi naučiti se, kako je treba služiti ljubljenemu narodu. V odgovor jim je zablestelo vedno društveno geslo: »Z Bogom za narod!« In ta šola za službo narodu je trajala do danes in poslala ljudstvu že celo vrsto voditeljev. Društvo je postalo v svojih veselih uspehih kar prešerno, osvobodilo se je pododborov in podružnic in si nadelo pomenljivo ime »Bistrica«. Kakšen je bil njen nadaljni tek?
Nikdar ni zatajila najsvetejšega, kar je prejela od ustanoviteljev, vere, ki je tudi ljudstvu sveta. »Bistrica« je hotela zbirati katoliške dijake, da jih pomaga vzgo-
Tako stopa tudi naša država v krog držav z moderno socialno zakonodajo, kakor je tudi po vojni storila odločilen korak v tej smeri, da je uvedla osemurni delavnik za svoje delavstvo in razmeroma dobro bolniško in nezgodno zavarovanje na vsem področju države.
Marsikaj se je izpremenilo v povojnih letih, še bolj so se izpremenile razmere v primeri s predvojnimi časi. Mnogo je še takega, da vzbuja upravičeno kritiko, reči pa moramo, da smo napravili v 20 letih življenja v samostojni državi velik korak naprej in da se dela na nadaljnem izboljšanju. Dal Bog, da bi izboljšanje prihajalo še hitreje in da bi tudi Slovenci bili v največji meri deležni tega izboljšanja, ki naj napravi našo državo močno in veliko.
jiti za katoliške inteligente. Da ste jih videli, kako se niso nikdar sramovali svojega prepričanja! Udeleževali so se procesij, peli litanije, za središče svojih zborovanj in tečajev pa so vedno postavljali sv. mašo in sv. obhajilo! Kako so želeli biti vedno s Cerkvijo, z duhovščino, saj je njihov edini častni član — župnik, nji-j hova predavanja prvenstveno le o katoli-; cizmu, njihov svetovalec — duhovnik, i »Moj pravični iz vere živi,« bi lahko z ■ apostolom ponovili tudi za »Bistrico«. Naj i so predavali sebi ali ljudstvu, naj so ure-! jali knjižnice ali prirejali tabore, naj so j kurili Ciril-Metodove kresove ali vodili društva, vedno so vse delali le kot katoliški dijaki, ki naj katoliško ljudstvo vodijo v vedno lepšo katoliško bodočnost. Ali je potem nerazumljivo, če so iz »Bistrice« prihajali katoliški zdravniki, katoliški juristi, katoliški profesorji itd.? Po njih sadovih jih boste spoznali...
Delo v »Bistrici« je bilo vedno v dvojni smeri: zase in za druge, za narod. Študentje kamniškega okraja so dobro vedeli, da ne bodo mogli dajati narodu, če sami nimajo. Zato jih srečamo na velikih
SPOBEB SVEČANOSTI v KAMNIKU
3.	SEPTEMBRA:
ob 3 pop.: veliko zborovanje slovenskega katoliškega dijaštva. — Govorijo: urednik Terseglav, dr. Debeljak in dr. Fajdiga.
ob 5 odkritje spominske plošče Juriju Japlju. Govori prof. Šolar.
ob 8 akademija v Kamniškem domu. Govori urednik dr. Ivan Ahčin.
Zvečer razsvetljava mesta, kresovi po gorah.
4.	SEPTEMBRA:
ob 7 na Šutni dijaška sv. maša.
ob VzS zbiranje za sprevod.
ob 9 odkritje spominske plošče generalu Maistru. Govori dr. D. Žvokelj. — Nato slavnostni sprevod na Glavni trg.
ob 10 sv. maša in pridiga na Glavnem trgu. — Nato zborovanje. — Govorijo: ban dr. M. Natlačen, pisatelj F. S. Finžgar in urednik dr. Alojzij Kuhar.
ob 8 zvečer v Društvenem domu v Domžalah petdejanka z naslovom »Igra življenja«. Igrajo člani »Bistrice«.
in resnih tečajih v Grobljah, na študijskih krožkih v Domžalah, Kamniku in drugod. Celo svoj list so že izdajali. Na kolesih se vozijo na obisk in iskat novincev, ki naj tudi zažive plodovito počitniško življenje v »Bistrici«, da ne odpadejo. Študentovska skupnost je tista, ki nam tudi v mesecih izven šolskih klopi more študente reševati, zato jo je treba imeti, podpirati, širiti. Ni bilo večje žalosti za »Bistričane« kot dejstvo, da se jih še i mnogo vozi z vlakom v Ljubljano v šole, ! pa niso vsi v katoliškem društvu ... In i da bi bila ta skupnost lepa in vesela, so 1 bili izleti v okraju in izven njega, zabavni večeri in komerzi, narodno petje in cvetje. Kdo bi jim mogel to zameriti? Ali bi bili sploh slovenski študenti, če vsega tega ne bi bilo?
Prav veselje v društvu jih je ohranjalo vztrajne v delu za ljudstvo, kar je od njih zahtevalo včasih velike žrtve. Društvo, ki je po vsem okraju raztreseno, je težko vzdrževati enotno in živo v delu. Koliko potov za to, da se vprizori igra v Domžalah ali v Kamniku, in priredili so jih mnogo in tudi velikih, celo premiero »Veronike Deseniške« pod autorjevim vodstvom. Koliko truda za organizacijo ljudskih prireditev (taborov, proslav in dr.) in sodelovali so kat. študentje kamn. okraja pri zelo številnih. In še nič nismo omenili požrtvovalnega dela, ko so doma vodili prosvetne krožke, urejali knjižnice, nadzorovali tekme itd. Ob 25 letnici »Bistrice« lahko z veseljem ugotovimo, da je bila smer njenega toka vedno obrnjena ljudstvu v korist. Kolikor so »Bistričani« dali sebi, so dali tudi le za to, da bodo pozneje boljše dajali narodu. Medtem ko so dijaška društva med letom včasih premalo mogla pripravljati na življenjsko delo med narodom, saj so bila skoro izven njega, pa je .»Bistrica« svoje člane sredi ljudstva neposredno pripravljala in vadila v bodočem poslanstvu. Dobila je za to priznanje tudi od najvišjih mest. Ali je samo slučajno, da je misel za največjo prireditev v okraju tekom 20 let, za narodni tabor v Kamniku, dala zopet »Bistrica«...?
Kakor Krek tako so tudi njegovi zvesti učenci ljubili ljudstvo in okraj, v katerem so živeli in nelali. Toda ta ljubezen naj bi ne bila le nekaj čustvenega, marveč dejan-
Prodarn 4 stanovanjsko hišo za din 65.000.-
ZALOKAR - Vel. Mengeš št. 14
ska. V svojem okraju so poleg dela za ljudsko prosveto hoteli izvršiti še posebno kulturno poslanstvo. Stavili so si za nalogo, da polagoma vsem kulturnim delavcem v okraju (pesnikom, pisateljem, znanstvenikom itd.) odkrijejo spominske plošče in v njihove hiše postavijo omarice z njihovimi spisi v vedni spomin domačim in obiskovalcem. Poletje 1937 je zato doživelo čudovit prizor, ko je dijaštvo hodilo iz kraja v kraj in častilo spomin duhovnih velikanov svojega okraja, prav isto delo pa je nadaljevalo že letos in bo še posebej ob proslavi svojega jubileja odkrilo plošče J. Japlju in pisatelju Ogrincu, posredno pa tudi generalu Maistru. Ako bo tujec v kamniškem okraju naletel na tolike spomine velikih mož slovenskega naroda, bo to zasluga slov. kat. dijaštva iz »Bistrice«, ki je znalo hvaležno počastiti »junake duha« in ohraniti njihovo dedščino bodočim radovom. To kulturno delo »Bistrice« je zbudilo veliko zanimanje in pozornost tudi. daleč izven okraja. Naj bi »Bistrica« s takim delom nadaljevala, dokler ne odkrije vseh duhovnih vrednot in lepot, ki jih hrani »ta košček raja«!
Ali moremo ob jubileju »Bistrice« želeti kaj lepšega kakor ji je želel starešina ravnatelj dr. K. Capuder na letošnjem tečaju v Grobljah, da naj namreč po zgledu prave Bistrice še nadalje črpa iz narodovih globin in naj ostane čista, zdrava in koristna v blagor našega ljudstva, polna vesele živahnosti in čudovit odsev božjega sonca ...
Homec
BLAGOSLOVITEV ŠOLE NA HOMCU
Za Homec bo 8. septembra pomenben praznik, kajti ta dan bo slovesno blagoslovljena krasna nova šola, ki je lahko v ponos ne samo homški občini, ampak vsemu našemu okraju. Pri tem zaslužijo pohvalo vsi, ki so pripomogli, da se je dvignil v enem letu krasni novi dom ljudske izobrazbe, posebno marljivi domači župan, g. Repanšek. O novi šoli spregovorimo več v prihodnji številki »Našega lista«.
Spored blagoslovitve, dne 8. septembra je naslednji:
Ob dveh sprejem gostov pred šolo, tam je tudi zbirališče vseh domačih društev in organizacij, nato se razvije sprevod v župno cerkev, kjer se vršijo pete litanije.
Po litanijah odhod pred novo šolo, katero bo blagoslovil domači župnik g. Fr. Govekar. Ob tej priliki bo tudi nekaj govorov.
Vsi župljani in občani, pa tudi drugi iz bližnje in daljne okolice ste najvljudneje vabljeni k lepi slovesnosti.
Mengeš
Fantovski odsek in dekliški krožek priredita dne 28. avgusta 1938 telovadni nastop s sledečim sporedom: Ob pol 1 popoldan skušnja za nastop, ob 2 litanije v župni cerkvi, ob 3 javni nastop, pri katerem sodelujejo tudi sosedni odseki in krožki. Prijatelji naše mladine, pridite polnoštevilno in podprite našo mladino pri njenem delu! — Bog živi!
Štedilnike, pločevinaste peči, žične in vsakovrstne železne ograje, auto-geno varenje, ter vsa v mojo stroko spadajoča dela naročajte pri
Kosec Maksimu
kij učavničarstvo
Mengeš
Društveni dom 55
Prodajam nova kolesa in nadomestne dele, po po ugodni ceni.
Ko boste potrebovali karkoli za Vašo kuhinjo ali gospodinjstvo, za Vaše gospodarstvo ali Vašo novo hišo, se obrnite na trgovino
Jos. SENICA
DOMŽALE
TRGOVINU Z VINOM
2IND. MEJAČ
KOMENDA
priporoča svofo veliko zalogo vseh vvsi namiznih in Specijalnih vin
Tvrdka ustanovljena leta 4880.
Telefon interurban: Komenda it. 4
Če gradite novo hišo, ako Vam niso elektr. napeljave v redu, če rabite elektr. materijal, kakor žarnice, razne svetiljke, kuhalne aparate, likalnike i. t. d., se obrnite, kjer bodete gotovo v ceni in delu najbolje postreženi, pri
F. PETERLIN L FAJDIGA
konces. elektrotehnično podjetje
KAMNIK - ŠUTNA
Mesina hranilnica v Kamniku poroča svojim vlagateljem:
Po dosedanjem izplačilnem načrlu je naš zavod oproslillin izplačeval vse obresti brez omejitve ter vloge do din 1.000'—.
Narodna banka nam je dovolila kredit v višini dveh'*milijonov dinarjev za sanacijo zavoda. Na podlagi tega kredita bomo izplačevali od 1. 9. 1938™ dalj e vse vloge, ki niso bile 31. 12. 1937. višje kot Din 5.000'—. Nedvignjene vloge bomo prenesli na nov račun, kjer bodo vlagateljem vsak čas izplačljive brez odpovedi.
Zaupanje v zavod se je vrnilo. Nove vloge so znašale 31.12.1937 en milijon dinarjev. V teku leta so narastle z dosedaj oproščenimi, a ne dvignjenimi vlogami že nad dvo milijona dinarjev.
Naš zavod dovoljuje kratkoročna posojila pod najugodnejšimi pogoji.
Nove vloge izplačujemo na vsakokratno zahtevo v celoti in jih obrestujemo po 4 do 5°lo.
RAVNATELJSTVO.
Prvovvsino moko vseh vvsi, koruzo in specerifo vedno svežo in po nafnižjih cenah dobile v ivgovini
MIHA LAH
VRHPOLJE
^ TESARSKO PODJETJE
ŠTEBE ANTON
KOMENDA - MOSTE
se priporoča za vsa tesarska dela. Specijalna delavnica lesenih stobnic iz trdega in mehkega lesa za vile
i. t. d.
Specijalna izdelava gojzerc, smučarskih, šport in štrapac čevljev.
Se priporoča
Franc
Zalokar
Mengeš 157
Vsi poznate
manufakturno in galanterijsko trgovino
I. ŠINKOVEC
lastnik
R. VIZOVIŠEK
KAMNIK - ŠUTNA
Pridite in postali boste naš odjemalec! — Postrežemo Vam z manufakturnim in galanterijskim blagom v veliki izbiri, dobro in poceni. Vse potrebščine za krojače in šivilje.
OBIŠČITE NAS!
Stele Franc
zidarski mojster
Jarše
pri Domžalah
Se priporoča za vsa v zidarsko stroko spadajoča dela.
Priporoča se:
Janko
Vivoda
Kamnik
Glavni trg
trgovina z izgotovljeno obleko, klobuki, galanterijo, in Radio aparati.
Br. 392
STOLE
IN
PARKETE
KUPITE POCENI IN SOLIDNO PRI
Tovarna upognjenega pohištva
REMEC-Co.-KAMNIK
Ako potrebujete
DOBRE PEČI
IN ŠTEDILNIKE
oglasite se pri
(cesta na Kamnik)
V VELIKEM MENGŠU
Dobite najboljše in naj cenej še peči, izdelane od strokovnjakov, zato brez konkurence v delu in ceni. —
PROTI IAMSTVU TUDI NA ODPLAČILA
Posebej se priporočam župniščem in samostanom
HRANILNICA IN POSOJILNICA
V KAMNIKU
registr. zadruga z neomejeno zavezo
(ŠUTNA št. 22 - v lastni hiši)
Hranilne vloge obrestuje po dogovoru
Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog