ftf. Mm
Uhaja vsak dan, Izvzemal nedelje hi ponedeljka ob 5 popoldne.
Uredništvo: Uk* Sv. FranOSu Asiškcga It 20. L Mditr. — V« naj se poSljjJo uredništvi lista. Nefranklrana pisma se ne sprejcnujo In rokopisi se nc vračajo. trOifatcH In odgovorni urednik Štefan Godina T astirtk konsord| lifta .Ed'nosHV — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane adnje I esejenlm porottvom v Trstu uiica Sv. Frančiška AsUkega ft M. Teieion uredniltva In upcave štev. 11-57.
Naročnica znaša: Za celo leto.......K JJ"
za pol leta................
trn tri ................... • * '	»
Za nedeljsko Izdaj« ta celo kto.....s .	. *rm
za pol leta
v tto—. w
hm.
VEČERNA
__Letnik I.
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarel* številke po 10 vinarjev.
Oglas! se računajo na milimetre v SirokostI ene kolon«
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vliv.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddalek .Edinosti". Naročnine ln reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in tnaeratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančlSkt AsUkegi ».201— PoStnohranilnični račun SL 841.652
Ruski upal r Mi Prosti u ii pnraiL - Tdar čez
Položaj na severnem in lažnem Nffin
DUNAJ, 4. (Cenzurirano). V vzhodni Prusiji so doživeli Rusi zopet poraz. Močne ruske sile so vdrle v ozemlje med Lyc-kom In Johannisburgom, najbrž v namenu, da bi prisilile vodstvo nemške armade, da bi odposlalo svoje moči v obrambo ponovno ogroženih dežela. Napad pa se je ponesrečil ob težkih izgubah Rusov.
Na severnem Poljskem trajajo dalje boji med Lowiczem in Lodzom ter Novim Ra-domskim. Avstrflsko-ogrske ter nemške armade se nahajajo tu v ofenzivi In so ze na več mestih dosegle lepe uspehe.
V	ozemlju vzhodno od Czenstochowe in severovzhodno od Krakovega si stojite obe strani nasproti v utrdbah. Da vzdržujejo dobljena mesta ob Pilići in pri \Vol-bromu bo najbrž na jugu predvsem glavna naloga naših čet.
V	zapadni Galiciji se zdi, da so naše čete izpodnesle posunke Rusov ob reki Rabi. Tudi o tem ozemlju velja ono, kar je rečeno o južni Poljski. Tam je potrebno, da se zastavi.io Čim najmočnejše sile.
V	Karpatih |e najbrž s petimi do šestimi vojnimi zbori poizkušeni vdor na Ogrsko že povsod ustavljen. Vojaška kritika bo pozneje predbacivala Rusom, da razcepa-jo svoje moči, nam pa more biti tako postopanje sedaj edino le všeč.
V	Srbiji je zasledovanje pobitega sovražnika že v polnem tiru. Prišlo le in do velikih bojev v okolici Arangjelovca, e-nega najvažnejših obrambnih točk v zapadni Srbiji. Dolgo se pač Srbi tudi tu ne bodo mogli upirati, kajti poroča se, da naši prodirajo od severa. Arangjelovac je nekako eno zadnjih srbskih oporišč. Srbi se bore sedaj v najresnejšem pojmu besede za ohranitev svoje armade, katere nadaljna defenziva se zdi ogrožena zaradi našega energičnega zasledovanja. Vojna proti Srbiji bo vsekakor predstavljala eno največjih del v vojni zgodovini. —UTages-post«).
Položaj v PrzeinKlu.
KRAKOV, 4. (Cenzurirano). Krakovska »Nova Reforma« poroča: Nekatere v Krakovem bivajoče osebe so dobile te dni iz Przemys!a pisma in dopisnice, ki jih je prinesel iz Przemvsla po zračni poti eden naših pogumnih pilotov. Vsa od tamkaj prihajajoča poročila pripovedujejo soglasno. da se posadka in civilno prebivalstvo počutita izborno in da je položaj v Prze-mvslu zelo ugoden. Niso bili samo uspešno odbiti vsi sovražni napadi, temveč so bile s celo vrsto srečnih izpadov tudi zadane sovražniku občutne izgube. Razpoloženje obleganih Čet je dobro.
Boji v Karpatih.
BUDIMPEŠTA, 4. (Cenzurirano). Na severovzhodni strani Saroša se nadaljujejo boji pod za nas ugodnimi pogoji. Kakor poroča »Az Est«, se vrše boji neposredno okrog Užoškega prelaza, in imajo le namen, da krijejo umikanje Rusov. Večji del uietih Kozakov prihaja v naše roke brez konj. ker njihovi konji poginjajo. Mrzlično se popravlja razdejana železniška proga. Vreme se jasni. Rusi uporabljajo tudi ročne bombe.
BUDIMPEŠTA, 4. (Cenzurirano). — »Neues Pester Journal« poroča: Zasledovanje pri Homonni pobitih Rusov se nadaljuje. Pri Takcsamyu je sovražnika do-letel zopet novo občuten poraz. V Ondav-ski dolini bežečim četam smo zaplenili ves tren. Se vedno se pokopujejo ruski mrtveci. Homonna je veliko pokopališče.
Bombe z letni.
KARLSRLHE (Kor.) Sovražni letalci so danes opoldne v bližini Freiburga v Breis-gan vrgli število bomb — zdi se, da štiri. — Bržkone so hoteli napasti železniški
prehod.	_
Turčijo proti trosponzaniL
Turško poročilo.
CARIGRAD 4. Kor.) „Agence Ottomana" objavlja rastopni komunike glavnega stana:
Naše čet, ki operirajo v pasovih Coroha in Adzarja, pridobivajo dan na dan nove zmage. Prodrle so v severni smeri do Ad-žarja in so dospele vztočno od Batuma. Na vzhodu so prišle v okoliš Ardahana. Zapadno od Ard?.hana je prišlo do boja. Naše čete so priborile mn žino orožja in strojnih pu<k, Rusi so pobegni i v smeri proti Ar-dahanu.
in lijci in Afganci na turški strani.
CARIGRAD, 4. (Kor.) Agence Ottoma-ne doznava a Basore: Ker se udeleži red
gihnskih dcrvifev svete vojne so se tu vsi
indijski in afganski mohamedanci priglasili kot prostovoljci.
ZiMttu rtu tijie Mit
KODANJ, 4. (Kor.) »National Tidende« poroča iz I^ondona: Časopisje in občinstvo izražata svojo največjo nejevoljo, da je admiraliteta zamolčala potop linijske ladje »Audacious«, o kateiem sedaj ni dvomiti, ker so nemški listi objavili nesrečo. Dasiravno se ljudje niso ponesrečili in je dogodek pripisati posebnemu vzroku, vzbuja postopanje admiralitete vendar največje nezaupanje, ker občinstvo ne ve, če se ni morda zamolčalo več nesreč. Ker
militarističnih vzrokov ni za zakrivanje, se pač želi, da bi angleško občinstvo ne bilo na jasnem o položaju.
Volno posojilo.
DUNAJ, 5. (K.) Podpisovanje na avstrijsko vojno posojilo nadaljuje in tudi v zadnjih dneh je bilo več velikih priglasitev.
V	poučenih krogih cenijo skupno svoto že sedaj na 1800 milijonov.
Haia armada preskrMlen s zimskimi potrebttinamL
DUNAJ 4. (Kor.) Iz vojnega glavnega stana se poroča: Med mnogimi in raznolič-nimi preskrbami, ki jih potrebuje armada na bojišču v svrho, da se vspešno bojuje, je glede na zimsko vojno preskrbovanje čet s sredstvi proti mrazu gotovo najvažnejše. NepretrŽna skrb armadnega višjega poveljnika nadvojvode Frider ka je bila, da v polni meri in pravočasno preskrbi za celo armado zimsko opravo. Prizadeta mesta vojne uprave so njegov trud z neumornim in načelnim delom podpirale zelo vspešno.
—	Priprava zimske oprave, ki jo je ar-madno višje poveljniŠtvo zapričelo že v začetku avgusta, je vsled skupnega delovanja vseh v poŠtev prihajočih faktorjev uspelo tako daleč, da so bile ob začetku zime za vsacega moža pripravljene na licu mesta potrebne reči, izvzemši nekaj malo slučajev.
—	Vsak vojak ima razven plašča z volneno podlago volnen jopič in volnene hlače, tivoje flanelnatih onuč, telesni ovitek in večkrat tudi telovnik, vojni telovnik, snežno čepico, zapestnice, papirnato vestjo in odejo. Nadalje je preskrbljeno za vojskujoče se čete s flanelnimi bašliki, za jezdece z ogrevalnimi za noge, za predstraže z dolgimi kožuhi in s čevlji iz klobučevine. — Vse te zimske potrebščine so se zbirale za posamezne zbore, odnosno v zavojih za vsakih 100 mož pripravliale in na zahtevo armadah etapnih poveljništev odposlale na določena mesta, da se je izognilo na ta način transportnim težkočam. Mogoče pa je, da so hitra prestavljenja čet, povzročena vsled menjajočega se vojnega stanja, dalje neizogibne prometne ovire na železnicah povzročile, da so nekatere čete te zimske potrebščine dobile nekaj prepozno, nekatere pa sploh še ne. Vse je pa že na potu in v kratkem času bo imel vsak vojak, kakov je to v namenu višjega armadnega poveljništva, svoje zimske potrebščine. — Kot posebno sredstvo proti mrazu v nočnem času so se nabavile kurilne priprave za Šotore. Te se lahko postavljajo in zopet lahko odstrane te so pripravne za poljubno množino kurilnega sredstva. Sponesle so se vsestransko popolnoma. Izdelovanje in dobava teh vojnih peči je bila tako hitra, da jih posedujejo v polni meri že vse vojne čete. — Gotovo vpliva pomirjevalno dejstvo, da naši vojaki vsled posebne skrbi armadnega višjega poveljništva legajo po noči v pripravni temperaturi k potrebnemu počitku, da mirno spe in da so zjutraj, ko vstanejo, zopet sveži.
Brzojavka predsednika nemikea« drtavneia zbora predsednikoma avstrijske li carske poslanske zbornice.
DUNAJ, 4. (K.) Predsednik nemškega državnega zbora dr. Kampf je doposlal predsednikom avstrijske in ogrske poslanske zbornice nastopno depešo:
Državni zbor je s svojim včerajšnjim sklepom dal izraza neporušni volji nemškega naroda, da v orjaškem boju, vsiljenem nemškemu narodu in njegovemu zavezniku, vztraja do zadnjega se svojim cesarjem, svojo vojsko in mornarico, dokler trajen mir ne poda nam in našim zanamcem jamstva, da bomo brez nevarnosti pred novim grešnim napadom mogli živeti svojim kulturnim nalogam, kar je edino, ki dovaja narode do veličine in trajnega procvita.
V	tem cilju se čutimo eno z avstro-ogr-sko monarhijo, s katero smo zvezani v zvestem vojnem tovarištvu, in zaupamo, da v tem boju, ki ga bijemo — pa naj so žrtve še tako velike — dosežemo ta cilj v blagor avstro-ogrske monarhije in v blagor nemške države.
Dr. Kampf, predsednik drž. zbora.
Predsednik avstrijske zbornice Sylve-ster je odgovoril na to:
Monumentalna pojava nemškega državnega zbora izzove v naši državi najglobljega odmeva. Narodi naše monarhije, trdno zbrani okolo vzvišene osebe našega monarha, ki je z nemškim cesarjem v najtesnejem vojnem tovarištvu, bodo v tem od hudobnega duha vsiljenem boju vračali zvestobo za zvestobo ter vztrajali neporušno, dokler ne bo dosežen obe državi osrečujoč mir.
ZaMi nurtta lindenkim
BDROUN 5. (K.) Generalfeldmaršal pl. Hindenburg je naprosil Wolffovo pisarno, naj priobči to le zahvalo:
Povodom svojega, po milosti cesarja izvršenega imenovanja generalfeldmaršalom mi je došlo neštevilo čestitk. To me veseli neizmerno; vendar pa mi, žal, ni možno, da bi posamično odgovarjal. Prosim torej, da smem le tem potom na vse strani izreči svojo najprisrčnejo zahvalo.
Razne ndnisterllrtK naredbe.
DUNAJ, 5. (K.) »Wiener Zeitung« objavlja naredbo ministrstva za trgovino od 30. novembra 1914 o pogojih za odpošiljanje vojnopoštnih paketov.
»Wiener Zeitung« objavlja naredbo skupnega ministrstva od 2. decembra 1914, s katero se deloma izpreminja naredba skupnega ministrstva od 15. avgusta 1907, tičoča se izplačevanja v naprej izplačljivih službenih prejemkov civilnih, državnih uslužbencev, ako- dan izplačevanja pade na nedeljo.
»VViener Zeitung« objavlja naredbo finančnega ministrsta od 4. decembra 1914 za iz vedenje § 6 in 20 odstavek 1, cesarske naredbe od 25. novembra 1914 o odložitvi privatnopravnih terjatev.
Blagajniški dan nn parftkl borzi ftloten na 7. decembra.
ZURICH 4. (Kor.) Kakor poroča list .Zuricher Zeitung" iz Pariza, je otvoritev blagajniškega dne na pariški borzi definitivno določena na dan 7. t. m. Vendar gre tukaj samo za rentne obligacije in posamezne akcije. Na borzi v Bordeauxu se je notirala cela vrsta novih papirjev, od katerih so se v primeri z mesecem julijem samo akcije „Banque de France" postavila za 4500 višie. Zastanek drugih bančnih akcij in obligacij „Credita Fonciere" in pa braziSi-janskih obligacij je velik, med tem ko je ruska renta m francoski zavod strojnih delavnic ostala razmeroma trdna.
ftngleiki volni posolilo.
FRANKOBROD ob MENI 5. (K.) „Frankfurter Zeitung- poroča iz Amsterdama: Tu vzbuja začudenje, da definitivni uspeh podpisovanja angleškega vojnega poročila še vedno ni objavljen. Kakor se zdi, se sploh ne namerava objaviti. Objavljeno je bito le, da je bilo posojilo prepodpisano. Skoraj 100.000 malih podpisovalcev da se je udeležilo in da se bodo ozirali zlasti nanje.
Izjavi Lioyd tieorten
v angleški spodnji zbornici, da Združene države dolgujejo Britaniji 1000 milUonov funtov šterlinov, je napravila v Ameriki mučen vtis.
LONDON 4. (Kor.) „Morning Post" poroča iz Washingtona: Izjava Lloyd Geor-gesa v spodnji zbornici, da dolgujejo Združene države Angleški približno 1000 milijonov funtov šterlinov, je povzročila tukaj neprijeten vtis in bo, kakor se je bati, še nadalje zavlekla nameravano otvoritev fondne borze. Vsled te izjave se povrhu ponovno vzbuja skrb, da bi se ob otvoritvi borznega prometa v Newyorku ne spravile na trg amerikanske vrednosti, ne glede na njihovo notranjo veljavo. — Glede iste zadeve piše „Washington Post": Trgovski promet na fondni borzi se bi bil gotovo že odprl, ako bi se ne bali, da se precejšna množina amerikanskih veljav, U je v britiški posesti, ne spravi na trg v Newyorku v večjih skupinah, da se ne bi zato zahtevalo plačilo v zlatu in da bi ne bilo vsled velike izdaje zlata ogroženo amerikansko finančno stanje. Vsled izjave Lloyd Georgesa se ta bojazen ponavlja ponovno in več amerikanskih bankirjev je vsled tega misli, da pospešijo briski finančni instituti, dobiti denar na ta način, da svojo posest prodajo v amerikanski veljavi.
Proti mgoMtifai društvom v Angliji
LONDON, 4. (Kot.) Korespondent lista »Times« poroča iz Washingtona: Angleški prestiž trpi tu vsled angleške malomarnosti. Zlasti vzbujajo nevoljo poročila o težavah pri rekrutiranju. Izraža se bojazen,
da bo Anglija, od katere se je toliko pričakovalo, zaostajala za patrijotično požrtvovalnostjo zaveznikov in njihovih sovražnikov. V sedanjem trenotku bi ne bilo ničesar boljše, nego vest, da so nogometna društva ustavila svoje tekmovalne igre.
Kolera v KvstrUL
DUNAj 4. (Kor.) Iz zdravstvenega oddelka ministrstva za notranje zadeve se poroča: Dne 4. decembra je bilo bakteriološkim potom konstatiranih 5 slučajev azijatske kolere na Dunaju, 5 na Češkem, 3 na Moravskem in 3 v Krakovu.
Časopisje islama.
Ob sedanji vojeviti propagandi islama bo časopisje mohamedanskega sveta gotovo igralo važno vlogo, kajti za veliko maso njega spožnavalcev je tiskana beseda nekaj neizpodbitnega in se sprejema kot verski nauk, posebno pa, če, kakor sedaj, propoveduje sveto vojno. Zato bo zanimal vsakega kratek pregled muselmanskega časopisja današnjih dni.
•Ob začetku tega stoletja je iznašalo skupno število njega glasil kakih 200. Danes pa razpolaga izlam z nad 1000 časopsi. Največji napredek je v Turčiji in v Egiptu, kar ši moremo razlagati že iz političnega razvoja teh dveh dežel. V Turčiji sta do leta 1851. izhajala šele dva časopisa v jeziku dežele; do revolucijskega leta (1908) se je moglo pod avtokratskim samovlasfnim gospodstvom seveda komaj govoriti o svobodnem in hitrem razvoju turške žurnalistike. Ali kako hitro so nadomestili, kar je bilo zamujenega na tem polju, dokazuje presenetljiva pomnožitev v Turčiji izhajajočih časopisov v zadnjih letih. Njihovo število zaostaja malo za 400. Mladoturki razpolagajo z nekoliko odličnih glasil, ki se često vpotrebljajo kot javna glasila v oficijoznem smilil o novi uredbi stvari.
S povzdigo, ki meji že na čudovitost, se more ponašati tudi arabsko časopisje E-gipta, katerega važnosti v sedanjih kritičnih časih ni smeti podcenjevati, tem manje, ker — z malimi izjemami — že, kar obstoje, goje več ali manj strastno sovraštvo proti tujim gsopodarjein ob Nilu, ali pa propovedujejo celo odkrit odpor. Najstrašnejša grozodejstva očitajo tujim tla-čiteljem. In od angleške strani se je že opetovano opozarjalo na velike nevarnosti, ki groze angleškemu gospodstvu v E-giptu od nebrzdanega arabskega časopisja, ako se mu hitro in temeljito ne pristri-žejo peroti.
Okoli OoUeoeso.
V »Sarajevskem Listu« piše neki Sr. R. tako-Ie: V Valjevo vodi ali izhaja iz njega šest velikih cest. To je že znak, da je to mesto eno najčistejših in najlepših mest kraljevine Srbije, središče prometa v zapadnem delu Srbije, ki ima tudi veliko strategično važnost. Najvažnejša cesta vodi iz Loznice preko kopališča Smrdak Bare ali Koviljačke banje in Kamenice z južno odcepitvijo v Krupanj in Soko proti Valjevemu. To je severovztočna stran. Dve cesti vodite na severozapad: ena v Šabac, druga pa čez Ub in preko Skučak planine tudi proti Savi. Nadaljevanje najprej omenjene ceste tvori proga, ki vodi severno od Suhovor planine proti vztočni strani čez Prokop, ki je visok 632 metrov, v Gornji Milanovac, dočim se pa v južne kraje prihaja na desni od Studenice planine čez gori Sojčico in Jelovo po šesti cesti v Užice. Najlepši del Valjevega je vsekakor ob Kolubari, kajti takoj za mestom se začenja na obeh straneh te tukaj še majhne reke ravnina, ki se širi vedno bolj, čim širša je reka, ter potem med reko Tamnavo, ki teče vzporedno s Kolubaro, tvori najrodovitnejšo ravnino vse Srbije. Obe reki se zbirate tik pred izlivom v Savo nekoliko kilometrov zapadno od O-brenovca.
Valjevo obdajajo s treh strani gore razne višine. Svet je skoraj enak, kakor za Krupnjem in Sokolom, samo severna stran ima več visokih ravnin, pa tudi skalovje in pečevje ni tako strmo, dočim se hribi, ki stoje neposredno na južni strani mesta spuščajo zelo položno nizdol in takorekoč počasi prehajajo v dolino. Tu je na vseh straneh precej gozda. Od Crnilevega doli proti 100 metrov nižji Tamnavi se prihaja skozi lep listnat gozd v malo vasico Ljutico, ki jo narod zelo spoštuje. Pripoveduje se, da je bil odtam doma v narodni pesmi tako proslavljeni junak Bogdan Ljutica, tovariš Kraljeviča Marka. Tu se vi-, dijo še ostanki gradu Šarengrada. Na nekem kraju na višini Gornji Bukovici se vidi razločno del Pozovinskega pogorja: Medvednik (1246 m), razcepljeni Jablenik (1306 m) in Plovljen (1480 m). Z glasovi-
tim gozdom Bukovlco nam prihaja naproti Ub s svojimi zelenimi bregovi. Skozi mestece enakega imena prihajamo proti zapadu v vas Brankovino. Ta velika vas, ki leži med vrtovi, je rojstni kraj mnoga imenovane rodbine Nenadovičev, znane vse od začetka bojev za svobodo pa do katastrofe, ki je zadela kneza Mihajla. S planote 419 metrov visokega Kotišić-kega Vrha vodi pot proti vzhodu v Babino Selo in po tem smo pred Valjevim. Po izvrstni kameniški cesti stopamo v o-krožno mesto Valjevo, ki se sedaj toliko imenuje.
Višino Klicevo puščamo na desni. Zanima nas pa v toliko, da so Avstrijci leta 1788., prodirajoč odtod zasedli Veliko Palanko. Gredoč mimo stare smodnišnice prihajamo do belih hiš, ki se iz početka pokazujejo sporadično, pozneje pa vedno gosteje in gosteje, dokler nismo na glavnem trgu. Na obeh straneh široke in ravne glavne ulice so drevoredi akacij, pred večino hiš pa majhni vrtiči z vrtnicami in drugimi cvetlicami. Prvi vtisek, ki ga na-pravlja Valjevo, je zelo ugoden. Misliš, da si prišel v kako moderno mestece. Vendar pa je Valjevo staro mesto. Vse kaže, da je bila tu že za rimskih časov utrjena naselbina. V listinah se omenja Valjevo šele v pismih dubrovniške republike pod carico Milico in njenim sinom Štefanom La-zarevičem. Tedaj je bilo Valjevo sede* eksarhije, katere vladike so v 17. stoletju imeli naslov: »Metropolit od UŽica i Va-ljeva«. Zadnji vladika, ki so ga Turki še pustili vladikovati, je bil fanarijot Danilo, ki je bil najprej logar, potem pandur, občinski pisar in končno vladika. Pred desetimi leti je štelo Valjevo 10.000 prebivalcev, ki se bavijo večinoma s trgovino s poljedelskimi pridelki. Glavni trg, nekdaj »čaršija«, je vedno živahno tržišče, kjer se prodaja žito in živina iz valjevske okolice. Reka Kolubara, v katero se pred mestom izteka potok Gradac — tu je tudi most s štirimi karnenitiini stebri — teče skozi vse mesto, prihajajoč od zapada. Med stavbami pada v oči gimnazija, cerkev Bogorodice in štiri ljudske šole. Zunaj mesta stojite ob Kolubari dve vrsti zasebnih hiš enakih vilam, ki dajejo mestu s svojo ljubko okolico vnanjost kopališča. Na zapadni strani, kjer se odpira gorovje, se vidi več valovitih holmov, po njih pa rodovitni vinogradi, ki dajejo dobro kapljico. V ostalem ni nikakršnih znamenitosti.
Zadnjih deset let je Valjevo zelo napredovalo. Neprestani promet z vztočnimi in zapadnimi kraji, kjer so veliki semnji, prinaša mestu vedno dobiček. Prva hranilnica je imela leta 1910. prometa 45 milijonov dinarjev. Poleg okrajnega glavarja in o-krožnega sodnika se nahajajo v Valjevetn štabi divizijskega in brigadnega poveljništva teritorijalnih bataljonov, dve vojašnici in velika smodnišnica. V mirnem času šteje posadka 1650 mož. Do pred šestimi leti ni Valjevo imelo nikakršnih utrdeb. Tedaj se je napravilo na strani proti Loznici in ravno tako tudi proti jugu več okopov, ki so jih prošlega leta še bolj utrdili. Pa tudii zapadni hrib Sveto Jovanje, krasen kraj, ki je Valjevčanom zelo priljubljen kot iz-letišče, je bilo letošnje pomladi močno utrjeno. Ravno tako so napravili utrdbe na Sandalju, 506 metrov visokem hribu. Odtod se razteza gost gozd, v katerem se, kakor trde lovci, še vedno nahajajo volkovi, orli in jastrebi.
Valjevsko okrožje meri 2458 kvadratnih kilometrov ter šteje 68 občin z 281 kraji in 137.000 prebivalcev.
Omenimo naj tu še Obrenovac, dasirav-no je daleč od Valjevega, pa je po vojnih dogodkih v vzročni zvezi z VaJjevim. Za Zabrežem ob Savi, ki je 1. 1788. rabil cesarski vojski kot glavno oporišče, kakih 10 kilometrov od reke, leži mesto Obrenovac. Preje se je imenovalo mesto Palež, pa ga je knez Miloš prekrstil v Obrenovac, da ne bi več spominjal na paleže, ki so se dogajali tamkaj. Mesto šteje kakih 2500 duš in ima zelo lep železniški most čez Kolubaro. V Obretiovcu je sedež okrajne uprave in je zelo živahna trgovina s češ-pljami. V mestu so bili leta 1876. glavni lazareti drinskega armadnega zbora, kjer so stregli ranjencem Avstrijci in Nemci. Obrenovac ima velik trgovinski promet z Belgradom. Letošnje pomladi se je začela graditi železnica Obrenovac—Bel-grad, pa se ni dogradila. To podjetje bi bilo konkurenca posavski paroplovni družbi ln odgovarjalo davni želji belgrajskih trgovcev.
Sličice iz vojne.
Tolstojevec padel na bojišču. Iz Rhna poročajo »Berliner Tageblattu«: V Galiciji je padel ruski Tolstojevec, knez Dimitrij Hilkov. Ker nekdaj ni hotel kot Čast*
•VEČERNA EDINOST* It 87.
V Trsta, dne 5. decembra 1914*
Bik podpisati smrtne obsodbe prod nekemu opornemu vojaku, so ga poslati * V**-manstvo v Kavkaz. Soproga se Je tedaj dala ločiti od njega in kneževe otroke so poslalf v neko vdjaiko vzgojevaliJče. Ko Stizbcuhnila sedanja svetovna vojna, Je prosi) knez Hilkov, da bi ga zopet sprejel) v armado. UdelefU se Je na četa nekega kozaškega polka Številnih bitek, ostal Je pa svest nauku Tolstega: ne ubijaj! Sam m oddal niti enega strela in ni nikdar po-
K sablje iz nožnic. Kneza je zadela _ ta v glavo.
Se4e bojevnfta. »Spanje ie »iparovc«
fivljenja« — je rekel neki glasoviti vojskovodja. Na te besede spominja sedaj v nekem nemškem časopisu Dettiof v. Berg, ko pripoveduje jako zanimivo o svojih vojnih izkustvih, ki popolnoma potrjujejo trditev o spanju. »V svoji vojaški praksi sem si pridobil izkustvo — pravi Dettloff
—	da je spanje, ki se ji moreš vsakočas-no pridobiti ali ga pa otresti, eminentega pomena za duševno in telesno sposobnost vojaka že v posadki, posebno pa na vež-bališču in na vajah. Pri moji stotniji nas Je bilo pet častnikov, trije rezervni in dva aktivna. Ob neki priliki železniških transportov se je dogodilo, da smo imeli v železniškem kupeiu na razpolago tri klopi, ki smo jih imeli za nočni počitek razdeliti na 5 oseb. V mrežo za prtljago ni hotel nikdo — tam so že počivali šokolada, revolverji in marsikaj drugega. Stisnili smo se, kakor nailaglje mogli in zasuali. Tudi naše moštvo je ležaJo v v laku drug poleg drugega kakor ukročeni krokodili — kar ni bilo čudo po tako naporni hoji; a še na-pomeja nas je čakala zjutraj, takoj po vožnji. To spanje nas je silno ojačilo. Nekoč sem doživel, da je neki vojak za časa odmora, naslonjen ob neko drevo, zaspal 3 kot kanon«. Neki njegov tovariš, pored-než prve vrste, ga je tako spečega privezal ob deblo, pak je imel privezani revež vse križe in težave, ko je zatrobilo k zbiranju. Dogodilo se je tudi, da je vojak laspai na topovskem podsta ku, ko je od-drdral skupaj žnjim, in je vojak, vzbudiv-ši se. opazil, da je daleč od svoje čete. Ni mu preostajalo druzega. nego da je skočil doli in iskal svojo četo. Tako je v mirnem času, a koliko velja par ur trdnega spanja v teh težkih vojnih časih, to ve samo tisti, ki je to sam izkusil.
Smrtna obsodba v Zagrebu. Zagrebške uradne Narodne Novine« priobčujejo v torkovi številki sledečo vest: Včeraj se je ves dan vršila pred tukajšnjim vojnim sodiščem razprava proti V uji Jariću, pravoslavne vere, 211etnemu črnovojniškemu novincu 79. pešpolka. rodom iz Drvarja, ki je bil obtožen zločina poizkušenega bega. Razpravi je predsedoval major Laže-tič, razpravo je vodil major-avditor Mar-šik. javno obtožbo je zastopal stotnik-avditor Czensky, obtoženca pa je branil zagrebški odvetnik dr. Hinko Hirschmann. Fo končani razpravi je bila okoli 6 zvečer razglašena razsodba, po kateri je bil Jarić obsojen v smrt s krogljo. Obsodba se je izvršila že takoj ob 7 zvečer na sodnem dvorišču, kjer se je zbralo mnogoštevilno vojaštvo, dočim je bil pristop civilnim osebam zabranjen. Jarića je takoj po proglasitvi razsodbe odpeljala močna vojaška straža v jetniško celico, kamor so poklicali duhovnika, da ga pripravi na smrt. Prišel je oče Ambrozij Pavlović, ki je ostal pri obsojencu do 7. ure. Obsojenec je v tem Času zadostil svojim verskim dolžnostim. Točno ob 7 so pozvali Jarića, da odide na morišče. Odšel je bled in popolnoma potrt. Poleg njega je stopal oče Ambrozij, noseč v roki križ, ki ga je Jarić poljubil. Spremljalo ga je pol stotnije 53. pešpolka, posebej pa še osem vojkaov, ki so imeli izvršiti obsodbo in so bili pod poveljni-Štvom poročnika Malčiča. Ko je obsojenec prišel na mesto, kjer naj bi bil ustreljen, je predsednik razprave, major Lažetić, ponovno prečital razsodbo, nakar mu je eden tovarišev 7 k pešpolka zavezal oči z robcem. Takoj nato se je onih osem vojakov postavilo par korakov pred obsojenca in na nemo poročnikovo povelje je počilo 8 pušek in osem krogelj je prevrtalo prsi Vuje Jarića, ki se je mrtev zgrudil na tla.
—	Po tem tragičnem činu je izpregovoril oče \mbrozij pretresljiv govor na prisotne vojake, v katerem jih je opominjal, na i vestno vrše svoje dolžnosti in se pokore vojaškim predpisom, ker država, ako kedaj, ravno sedaj potrebuje v vsakem oziru dobrih vojakov.
Brat na vojni. Narednik 73. pešpolka Herman Ritter iz Češkega, se bojuje v Srbiji. Tudi njegov brat Emil je tamkaj____Nekega dne je slišal Herman govoriti o svojem bratu — samo govoriti____Ni imel več miru; — šel je in poizvedoval____Nato pa piše ves potrt domov: S težkim srcem sem vzel svinčnik v roke, kajti ravnokar sem se vrnil od šestega domobranskega pešpolka. Komaj sem dobil vest o Emilu, nisem imel več miru; danes sem povedal to svojemu nad-coročniku in dobil sem dovoljenje, da se lahko podam k domobranskemu polku. Le bratska ljubezen zamore napraviti tako pot, spojeno z lastno življensko nevarnostjo. Mislite si globok jarek od domaČe hiše do Poska. V njem mož pri možu, s puško proti sovražniku, ki je le sto metrov od nas. In tako sem moral, seveda pri-pognjen, ker je vsak trenotek počil kak
P v ražen strel, skozi polke. Ko sem prispel
domobranskemu polku št. 6, sem šel takoj k osmi stotniji. Tam sem govoril z narednikom. Nato je prišel Emilov kadet, ki je bil njegov poveljnik. Rekel mi je takoj: »Ali ni res, Emil Ritter se piše?« Poleg njega je stal njegov nadporočnik. Ko je začul najin pogovor, se nama Je takoj pridružil. In sedaj, ljubi stariši, bodite pripravljeni na najhujše. Mislim pa, da ste morda že tako sami informirani o dogod-
ku. Bil Je dne 17. septembra zadet v čelo in se Je zgrudil mrtev na tla. Pokopali so ga skupno z drugimi tovariti v skupen grab. Pokazali so mi približno mesto, kjer spi spanje pravične«. Sel bi rad tjakaj, a nisem mogel, ker se Je prostor nahajal v področju sovražnih krogel]. Ljubi stalili! Zahvalil sem se gospodom in se vrnil Solze so polile mole lice in rjnvo brado.
L 1914.
Volni časi imajo svoje proroke in prorokovan ja. Da se kot proroke posebno radi uporabljajo stari menihi, Je znana stvar, in dn se take prorokbe ponavadi nahajajo pisane na papirju, ki Je orumenel od starosti, je popolnoma naravno. Tako poročajo celovškemu »Kirntner Tagblattu« iz Altottinga: Več oseb iz Avstrije se je obrnilo na altottinŠki župni urad za pojasnila zaradi neke domnevne aitdttinSke prorokbe za leto 1914. Priloženi so bili tudi razni izrezki iz časopisov. Kakor poroča mestni župni urad v Celovcu, uporablja to prorokovanje celo neki trgovec v Celovcu za reklamo. Prorokba se glasi: Prorokba za leto 1914. V altottinškem samostanu, znanem po svoji »Črni Materi Božji«, se je našla, pisana na pergament, sledeča prorokba nekega alt&ttinškega meniha iz leta 1841: »Leto 1914. bo zelo bogato na dogodkih. V juliju se pripravljajo velike stvari. Konec junija se dogodi strahovit umor zaradi politike, ki bo imel za posledico vojne strahote. Začetkom avgusta pride osem vojnih napovedeb evropskih vlad Avstrija in Nemčija zmagujete. Nemčija si priboruje neprestano uspehe, Avstrija dobiva tudi uspešne bitke. Meseca september in oktober zahtevata milijone krvavih žrtev. O božiču narekujeta dva cesarja mir za Avstrijo in Nemčijo. Posledica je, da Belgija zgine z zemljevida, Francoska postane mala država, Rusija izgubi veliko svoje moči, Angleška pa svojo moč na morju. Obe zvezani državi, Avstrija in Nemčija, vzcvetete mogočno, nastopi blagostanje in trajen mir. Ta svetovni požar odvzame narodom vse trpljenje. Nemški jezik postane svetovni jezik.« — Proti tem in podobnim izjavam se konstatira, da ni niti tukajšnjemu župnemu uradu niti tukajšnjemu samostanu ničesar znanega o kaki taki prorokbi. Stvar je le nerodna izmišljotina. Mestni župni urad v Altottingu, Fr. Ks. Konrad, papežev hišni prelat in mestni župnik.« — Izkazalo se je nato, da je bil »prorok« neki prefrigan trgovec v Celovcu, ki je prodajal »prorokbe« po 10 vinarjev. In te dni je potolažil svoje odjemalce, da pride kmalu nova naklada, ker mu je prva pošla.
beno
■eri skrbi za dobrobit
sv
se
t
v So-
iojSo^Za Časa revolucije L 190*. mhajal Diemal pala kot major lunu. Z Enverom In Nnzfem je bil on eden glavnih začetnikov ribanja v Turčiji Pozneje je bfl mestni zapovednjfc v Caripadu. V balkanski vojni te je odNkoval pri KlridUse in Burgasu s svojo previdnoefo ta hrabrostjo. Od 1909. do 1911. je bfl v dvfcri upravi kot vali Adane in ~
&TT*1
Poznefe fe bfl I ta kak* $ c Sedli
mu je
precejšnjo senzacijo kakih obzirov. „Nel
Razne politične vesti
„Jackie s trdo pestjo". „New-Yorker Volkszeitung- piše: Imenovanje lorda Fi-sherja za poveljnika angleškega vojnega brodovja na mesto princa Ludo vika Batten-berškega Je bilo za moštvo veliko presenečenje. V enem oziru to presenečenje ni bQo prijetno, kajti Fisher je brezobziren, v svojih izrazih ne posebno Izbirčen avtokrat in lahko si ie predstavljati strah, ki je navdal angleške mornarje, ko so čuli, da Je bil imenovan Fisher — „Jackie s troo pestjo", kakor ga splošno imenujejo v angleški mornarici. Z druge strani pa bolj zaupajo v njegove poveljniške zmožnosti, nego so zaupali pri njegovem predniku. Hvali se njegova praktična izkušenost, njegova dalekovidnost in < dločnost . . . Leta 1899. ga je poslala angleška vlada kot svojega zastopnika na Haaško konferenco, kjer je s svojimi robatimi izvajanji o vojevanju izzval atijo. V vojni ne pozna ni-ekaj takega kakor humana vojna sploh ni*, se je izrazil tekom razprave. 9 Vojna naj bi bila kolikor mogoče peklensko huda In prav take naj bi bile tudi njene posledice. Nobenega oovoda ni, da bi se vojskovalo drugače. Ce se mora kokoši zaviti vrat je treba to storiti kar najhitreje in se ne daje kokoši čas za mir in odpočitek". Na konferenci je nekdo sprožil vprašanje, kako je treba v vojni ravnati z moštvom podmorskih čolnov. Fisher je brez pridržka v veliko začudenje navzočih tako-le izrazil svoje mnenje: „Podmorski čolni? Ko bi kedaj v vojnem času ujel tak čoln, bi dal moštvo obesiti na jarbole, če me tudi pozneje zato postavijo pred vojno sodišče!- Ko Je tekom nekega pogovora o potrebnih izboljšanjih v armadi in mornarici govoril vojni tajnik St John I roJ rick o izboljšanjih, ki jih je uvedel v armadi, in mu je ušla omalovažujoča pripomba glede mornarice, je skočil Fisher divje pokoucu in zaklical: „Britanska država sloni na mornarici. Razlikujemo se bistveno od kontinentalnih držav. Ce morajo pri nas iti vojaki kam, jih morajo mornarji nositi na hrbtuu.
Vrhovni zapovednik v vojni Turčije proti Egiptu. Vrhovnim zapovednikom čet, ki se zbirajo sedaj v Siriji in Palestini in Iri so določene za osvoboditev Egipta, je imenovan general Džemal paša, sedanji minister turške mornarice. Odpotoval je ie se svojim štabom iz Carigrada po fcnatoleki in bagdadski železnici preko Taurusa v Alepo, a od tam v Damask, kjer se v tem času nahaja glavni sten. Za to vojno določena vojska šteje kakih 10.000 moi, aH v to Število niso viteta beduinska plemena, U sodelujejo v tej kampanji. Podatki o Številu teh poslednjih niso stalni. Eni trde, da jih Je 90.000, drugi jih cenijo na 30.000. Vsekako poraste njih število, ako bi turške čete zmagovito prodirale proti suelkemu prekopu. V Džemal palo imajo v Carigradu največje zaupanje, ker te general slovi kot eden najsposobnijih turškft voMh zapoved-nikov. Razsoden, jako hlndnonrven, telesne strogosti in pravičnosti uživa visoko zaupanje v vsej vojski, U ne vkU v flfem samo voditelja, Id mu mora vsakdo slediti, ampak tudi vHjega, Id tudi izvenslut-
DomaČe vestL
Vojni spominski krožniki. Urad za vojno oskrbo je dal napraviti krožnik iz porcelana v spomin na sedanjo vojno. Dekoracija krožnika je prirejena v modro-si-ve n tonu* predstavlja sv. Mihaela v boju z zmajem in ima napis »Vojno leto 1914*. Na zadnji strani sta v žgana ime urada za vojno oskrbo in tekoča števiika. Krožnik se napravi le v malem številu eksemplarov. Prodajna cena 12 K. čisti dobiček je določen na korist vojakom na bojišču in vdovam in sirotam padlih. Krožniki se bodo dobivali v vseh večjih trgovinah s porcelanom in galanterijami. So posebno primerni kot božični darovi.
- Povodom predstoječih božičnih praz-
Boilčno blago oficijelne vojne oskrbe, nikov je dala vojna pomožna pisarna v prodajo več predmetov, primernih za darila. V prvi vrsti je to pisemski papir z okusnim monogramom oficijelne vojne o-skrbe, cesarskim orlom in Rdečim križem na prsih. Papir je v kasetah s 25 kosi po 2 K 60 vinarjev, a v mapah z 10 kosi za-eno. — Izdajajo sepoštne karte po 10 vinarjev. — Tudi na polju galanterijskega blaga iz usnja je napravila vojna pomožna pisarna poizkus. Data je v prodajo okusne, jako solidne novčarke za moške in ženske, žepne toalete, etuije za smotke iz usnja in kovine po cenah od 2 K 80 do 3 K 20 vinarjev. Ti predmeti imajo prej omenjeni monogram oficijelne vojne oskrbe kot kovinski pri-bitek, dočim etui za v i z i t n i c e iz raznobarvnega usnja kaže monogram oficijelne vojne oskrbe v zlatem tfsku. (Cena 4 krone). Drug tak dražesten etui je okrašen z avstrijskimi, ogrskimi in nemškimi grbi iz emaila v dijagonalnem položaju. — Koledar za odtrgavanje nosi znano sliko cesarja s sinom nadvojvode Karla Frana Josipa na zadnji strani. Koledar stane 1 K in se izdaja v vseh deželnih jezikih. Mal žepni koledar, vezan v usnje, stane 90 vinarjev. Koledar, ki se devlje v listnico, je iz kartona in po 20 stotink; in slednjič mornariškemu društvu posvečeni koledar po 1 K. — Kmalu se izdado statuete iz brona cesarjev Frana Josipa in Viljema na konju; par 10 kron, posamično 5 kron. — P a t r i j o t i fina knjiga s slikami se začne izdajati v prihodnjem tednu. Cena 4 krone. Numerirana sijajna izdaja 30 kron. Knjigo se more naročiti v vseh knjigotržnicah. Prekupcem se dovoljuje rabat. Na željo trgovstva je vojna pomožna pisarna pripravljena dati izdelovalcem galanterijskega blaga na razpolago svoj oficijelni monogram kakor tudi Hubertov vojni križ za. nameščen je na svojem blagu. To prot/ dogovorjeni odškodnini v prilog vojni o-skrbi. Tako bi imeli veliko število predmetov za rabo in luksus kot božična darila. — Na trgu r az g 1 e d n i c opozaria vojna pomožna pisarna na krasno serijo, ki bo izborno služila za Božič in Novo leto. Stanejo po 20 vinarjev. Priporoča se hitro naročanje, da se omogoči pravočasno dopošiljanje. Naročila na vse omenjene predmete je pošiljati na obratno centralo vojnega pomožnega urada ministrstva za notranje stvari, Hoher Markt 5, II. nadstr.
Vesti iz Goriae.
Darovi nabrani za „Rdeči križ" v Gorici. Neimenovan mesar K 20, Helena pl. Fastenberger K 20, gdč. Vhitnell 4, gospa Matilda de Zottonl 5, po tobakarnah nabranih 16.26, nabiralnik Niča Cazzafura, Peuma 30.90, častniki kavalerije II. brigade v Gorici 20. Iz nabiralnikov: Togar Morelli K 13.36, kavarna Schwarz K 1.04, kavarna Corso K 1-67, Edison Bio 6.61, kavarna Teatro 6.09, Park Hotel 3.97, Steiner 8.55, Janesch 4.04, Pregrad In Černetič 6.78, Christian 5.32, kavarna Europb 1.36, Wienerheim 2.08, Tre Corone 38.12, kavarna Nationale 78 vin., Restavracija 2.78, Paternolli 7.59, Hotel tJ-nion 86 vin. Sardagna 7.01, Braida 6.60, Orzan 3.17, Cervo d'oro 5.77, R. Uebisch 1.64, Schvvarz 3.17, Zamparo 62 vin., Angelo d'oro 50 vin., Huatenin 94 vin., Prešel 7.81, Hotel Post 8 vin., Hotel Friuli 1.30, Mun-gherle 4.83, Culot [un. 5.47, Dardi 4.88, Maner 3.05, Pizzul 62 vin., Bio Central 10.69, zveza poljedelskh zadrug 1.73, nemška drž. gimnazija 29.48, prebivalstvo v Dolenji 36.86, ca Eliza pl. BOckmann K 20, Lipošek. Sol-n K 2. — Dalje iz nabiralnikov: kavarna Central K 4.60, Drufovka 15 vin., Monte di Pieta 1.20, Bormancim 74 vin, Codandg 8.25, Teras Z20, Carmielli 20 vin., Bisiack 1.62, Tansiaoi SO vin., desich 8.10, jourdan 1.16, Filgalka Credit 1.60, Gentili 2.58, Merio 54 vin., poimi urad it 3, 2.13» Državni kolodvor 14.57, učiteljišče 237, lefta mina gmazija 2.20, slovenska nižja gtamazfla 5.10, južni kolodvor 1.68, rest južnega kolodvora 1.74, poštni urad it, 1, 13.18, rest državne železnice 2.04, Gabinetto di tettura 12 vin., de Mancbl K 1. Morani 3 24, viija realka 2.53, Roesi 1J62, nemška šola 3.19, Listek h vin., Medved 1.41, Del Neri 1.72, Hedret In Koritnik 638, Cooperativa di credito 16 vin., FeJberbnam 99 vin., Kopel! Pfnauslg
74 vin., Roth 3.70, Paulin 4.44, Vittori 2.18, Lang 3.42, Bratina Stračiče 1.62, Tasnl 1.60, Lacrezia vd. Blasit 10.
Nabrali gdč. Elza in Marija Jeretičeva; Družina Posega K 10, Marija Devet K 2, Kranjc K 2; Kraševec K 2, Javofekova 1 K, A. K. (?) K 2, A. Krusič K 2, Dekliška Ma-rijina družba v zavodu čč. sester De Notre Dame K 10, Mons. lan. Kotovčič za oktober K 10 (pol-poll N. NT K 5, Slov. dekl. Mar. i v uorftd K 14 (potpol).

Dnevnik „EdinosT o Trstn
j« izdal in 7»lotil naslednje knjige:
4. »VOHUN«. Spisal L F. Ćooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. OreL Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.

IVAN: TORRESANI
TRST, ULICA GHJLIA 32, TRST
Prodajalna i Ittomln« In u domaČo ra-In poljski prod-■MU po zmernih conah, c:
Brlv In Murnom«
AinL Rsjlc, Trst
n*
Dr. Alfred ierko
v.
Caffć Nuovo
Trst, Muz« Bflnferfl-Setfeftitue
Prr»
ko*. ftiuniUe mL BUjvdi ~ ' tom! M Mfetm
izbora čftsni-HfediU TMh >N 16-81.
t&di lsnšten mrzla je-
dila. Tko im Onkeijm pho, Hpr^M«
k mniaiu
se naročila na dom. Priporoča

rmmnp
1111111^9
Ivan K rte
Trst, Plana S. Gtovannl 1
V aI^m a fcnhtrfrfcfli in EUSaraMli potreb-
SLAIIO0« M*s od 1m In ............
..........ril tU
>r>
Trcnt, tobror in kad, Miiftahoi, lopat kokr, f—baaaT in metal to stroko
Ur
Priporoča
i poeode make Trate bom
ali dnka
a, kletke Itd. £a goetiUMaiJe poeado xa tUbb,
e, aeaaJje in stekleno
■HIIMBI
I Toine ure prodaja
Emillo MUlIer

najuglednejša in n^ata> rejSa prodajal nlea or v _ Trstu, ulica S. Antoirfo S (vogal ulice S. Nkold)
Velika
verižic, ; kakor ti vsake
f Skladišče asija in drv |
za BSriTO petretefi ii stavk, estnijala
Josip Hlceu
Trii, mi S. m l (Sv. Iv«) ItL 2132

Emllia Ceregate
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svoje
trgovino plsurnttkHi fn lolskih potrebščin
Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst,
Predalo se tuli meUtvenlkl v slov. Jezika
m
. Sbogar
i Via OMCano D
kovač, mehanik In elektrotehnik - z delavnico za I nlkellranje, posrebrnenje, bakranle I. t. d. 1.1, d. z it. 5. - Telefon S«. 126, Rom. IV. |
I ele
elektrotehnično. - Zaleg* ž»rnlc, stekel za gas fn elektrike In drugih vsakovrstnih predmetov.
slo ■
'LJ
Veliku zaloga m tovarna pohištva^i
j* ANDREJ JUG - TRST p
vin S. Lucin 5.	vla Fabbri 10. SI
S e Bogata >" lepa lihera fliiaga in navadnega gsoh!itya in F? taK^ri).	"»'»'on 17-30	Svoj! K syojlcn ! &
l<3MRZI0 POTOCNICS
Trst, ul. Rlborgo 28, vogal ul. Beccherie. (Po-ru^oh,^23arr,#r")
Velika izb era moških In deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, UI-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovlne. Velika izbera moških
pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Isbera blaga »a molke obleke. Sprejemajo se naročila po meri
Veliko skladišče klobukov
dežnikov, bele In pisane srajce, izladsk. platna lepnih robce, moiklh nogovic Itd.
K. Cvenkel Trst corso 28
Cmnm zmerne.
Narodna
Postrežba totaa.
trgovin«, m Narodna trgovina.
Vekoslav Švagel - Trst
ul. Giulla 11
priporoma slai
občinstva svojo dobro znano
trgovino lestvln In kolonUalneoe blagi
iMenMnkMM. • Prtpsitt M mN pn Ii An mete tetrli i (Rti finHfi ftn. H.
Slovencem ▼ — poetrefte mah. . ZALOGA