5
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral  Fr. J ar osla v.
47.
Kirgizi.
Stepa kirgiška je inalo rodovitna in z večine prazna planota: samo ob severnem robu se nahajajo smerekovi gozdi. Širi se ta stepa na zahodu do Urala in Hvalinskega morja, na vzhodu pa do višavja azi-janskega. Pretrgana je na več mestih z gorskimi hrbti in s peščeninami. Te razsežne slane, ilnate pokrajine so puste in dolgočasne, od daleč se ti vidijo, kakor da je vse sama ravuina, ker so holmi in dolovi tako neznatni, da se tako rekoč pozgube, a od blizu je ta planota prav taka, kakor valovito morje ob navadnem času. Evropejec bi se koj zgubil v teh neizmernih stepah, da nima kompasa pri sebi, ne tako Kirgiz. Njemu ni treba kompasa, ne daljnogleda, bistro njegovo oko daleč nese, tudi si zapomni, dejal bi za vselej, najmanjšo razliko ali poseonost na stepi, in ni se mu bati. da bi zašel, varno potuje po teh nepreglednih planotah.
Kirgiz je pravi prototip vseh kočevnikov, in premeni svoje stanovališče skoro vsak dan. Kruha nima, živi le ob mesu in mleku. Pri njem ne veljajo prav nič oni stanovniki, ki se drže zgolj domače rušiuje. Zna se za odgovor, ki ga je dobil sloveči Vambery od neke Kirgiške, s katero se je razgovarjal o nestalnem njihovem življenju. „Mi nismo tako leni, kakor vi", dejala mu je, „da bi po cele dni na enem istem mestu sedeli. Človek se mora gibati. Le pogledi: solnce, mesec, zvezde, voda. zverina, tiči in ribe, vse se giblje, samo mrtveci in zemlja leže". Mongolski svoj tip ima za uzor ljudske lepote. S svojimi predniki se jako ponaša; kedar se srečata dva bolj tuja si Kirgiza, tedaj se najpreje poprašata,: „No, kakošni so bili tvoji predniki do sedmega kolena?"
Kirgiz je bolj male. trščaste postave, črnih las, zelo rujave kože, in malih živih oči. Glavo si brije, ali v obraz je poraščeu. Ker je vedno na konju, zato ima skrivljeni nogi. Žene si spletajo lase v dve debeli kiti, a dekleta v mnogo kitic. Možaki se oblačijo v pavolnato spodnjo obleko, in po vrhu nosijo suknjo ali kožuh. Opazujejo se s koženim pasom, ki je olepotičen z medenim plehom. in od katerega visi nož in razua potrebna drobnjav. Obutev je iz črnega, zelenega ali rudečega usnja z jako visokimi opetki. Pokrivajo se z ošileno kapo. Tudi ženske se nosijo skoro tako kot možaki, ali glavo si lepo-tičijo, kar se da.
Ker se Kirgiz vedno potika po stepi, zato nima stalnega doma. Stanuje v šotoru, ki mu veli j ur ta ali ki bi tka. Trideset do petdeset šotorov blizo vkup, to je vas ali aul. Vse bogastvo Kirgizovo so črede;  kdor je premožen, ima po 1000 do 4000 konj,
50—100 kamel, 5000 do 20.000 drobnice in 500 do 1000 repov goveje živine; in kdor je ubožen, ima po 50 konj, 100 ovac, 15 repov goveje živine, 5 kamel in 10 koz.
Prijetno in veselo živi Kirgiz po letu, pusto in dolgočasno po zimi. Preprosti šotor, v katerem tiči do 20 ljudi, ne varuje ga niti ostrega mraza, niti snega, ki ga veter prinaša skozi vse odprtine. Ob takih prilikah mora deco zagrebsti v pepel, da mu po noči ne zmrzne. Gorje pa čredam, ki ga žive! Koliko repov mu počepa! Ali kakor hitro se vrne spomlad, mahoma ti pohabi vse nadloge, vesel in zadovoljen pohaja zopet po nezmerni stepi.
Kirgizi so razdeljeni na tri velike orde, in vsaka na več malih. Velika orda je na zelo slabem glasu zbog divjosti svoje. Vsaka orda ima svoj odločen kos nezmerne stepe, po kateri kočuje. Časih klanja se čaru ruskemu kot vrhovnemu svojemu gospodarju, a časih cesarju kitajskemu, in plačuje določeno svoto danja; prav za prav pa živi skoro neodvisno pod domačimi načelniki. Ako hoče karavana varno potovati ali zamenjavati robo ž njimi, mora se pogoditi z dotičnimi načelniki, ki jej dado potrebnih sprem-nikov in čuvajev. Če je močna rodovina prevzela spremljevanje, tedaj so trgovci popolnoma varni in brez skrbi, in le tu pa tam morajo primerno prehod-nino plačati, če so se pa trgovci ne vede pogodili s slabim plemenom, ki je morda tudi v razporu z močnejšimi, tedaj pa Bog pomagaj takoj taki karavani, navadno ne hodi srečno.
Tako kirgiško   malo   ordo je srečal  tudi potnik Bassiner na potu z Orenburga v Kivo.   Od Ileka naprej ni naletel   na nobeno kočo več ali blizu Tik-Ti-mira zagleda nekega  lepega jutra nepregledno vrsto živine.    Ta orda je  imela   vsega vkup,  kedar je obstala in  se  ušotorila,   čez  30 aulov.    Spredaj so jahali načelniki vsi oboroženi  z dolgimi sulicami,   nekateri tudi s krivimi sabljami.   Za njimi se je pomikala   dolga   in  široka vrsta kamel,   ki so nosile prtljago, žene in deco.    Ob  obeh  straneh   so se kadile črede   drobnice  in goved.    Menda  tako se je godilo za časa „ljudske selitbe",   ko   so  se   azijanski   izseljenci  v celih tropah v Evropo vsipali.    Zvedeli smo uže  zvečer  popreje po voditeljih,  da  bodemo srečali ordo, ki nas utegne neprijazno sprejeti.    Ukazal sem toraj svojim ljudem, da se prigotove na odpor, če bi skrajna  sila  in  potreba tako nanesla.    Puške in samokrese smo z novega nabili; straže sem daleč okrog razpostavil ter učinil vse,   kar zahteva previdnost ob takih prilikah.    Toda nič  zalega  se  nam ni zgodilo. Kedar potnik mirno   stopi   v  aul kirgiški,   tedaj mu zakličejo: „aman!"   to je, dobro došel, in čuvajo ga sleharne krivice ali neprilike,   dokler je pri njih, ali kakor hitro se poslovi in odide,  tedaj se pa tudi ne pomišljajo dosti,   da ne bi je za njim udrli in ga oplenili.    Kirgiz rad napada,   vede  se  za čudo zvito
6
ter gleda, da zaloti nasprotnika v zasedi. Če pa ve, da je karavana močna in z orožjem na ogenj previ-dena, tedaj se jako čuva, da jej kaj zalega ne učini. Do sebe drži Kirgiz mnogo. Vprašaj ga: „Koliko vas je?u Odgovoril ti bode ponosno: „Preštej pesek na pustinji, pa bodeš zvedel, koliko je Kirgizov na svetu." Vere je mohamedanske ali bolj površne, islam pri njem ni tako ukoreninjen, kakor pri južnih njegovih sosedih. Bogatin ima po 3—5 žen, ubožec le po eno. Kirgizi kupčujejo s kožami, s kožuhoviuo, z uva-ljano dlako in drugo tako robo. Vzhodni Kirgizi pri Kitajcih zamenjujejo živino in drugo robo za tobak, čaj, lakovano leseno drobnarijo, a časih tudi prodajajo za gotove novce. Kirgizi se radi zabavajo z godbo in s petjem. Mrtvece svoje zakopavajo naj-rajše ob razvalinah starih poslopij, o katerih gre svet glas med ljudstvom. Nekedaj je bila »zlata orda* kirgiška grozna nadloga ruskim zemljam, no, dandanes so Kirgizi še dosti mirni in ne preveč bojeviti.