DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA – SLOVENIJA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE SLOVENSKE GORICE – SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 2011 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825(497.4Sveti Jurij ob Ščavnici)"2011" RAZISKOVALNI tabor študentov biologije (2011 ; Sveti Jurij ob Ščavnici) Raziskovalni tabor študentov biologije, Slovenske gorice - Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 / [besedilo Ivan Kljun ... [et al.] ; uredil Ivan Kljun ; fotografije Andrej Piltaver ... [et al.] ; risba Nina Lozej]. - Ljubljana : Društvo študentov biologije, 2015 ISBN 978-961-93251-9-3 278937344 ZBORNIK POROČIL Z RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE SLOVENSKE GORICE – SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 2011 IZDALO IN ZALOŢILO: Društvo študentov biologije, Ljubljana, april 2015 UREDIL: Ivan Kljun BESEDILO: Ivan Kljun, Boţo Frajman, Špela Novak, Andrej Piltaver, Rok Kostanjšek, Maja Zagmajster, Damjan Vinko, Nina Erbida, Barbara Zakšek, Anamarija Ţagar, Aleš Tomaţič, Tea Knapič, Primoţ Presetnik, Igor Nekrep, Tatjana Gregorc, Marjetka Šemrl, Marko Rajkovič, Nino Kirbiš, Maja Zagmajster. JEZIKOVNI PREGLED: - besedilo ni lektorirano FOTOGRAFIJE: Andrej Piltaver, Anamarija Ţagar, Primoţ Presetnik, Nino Kirbiš, Marko Rajkovič, Barbara Zakšek, Ţan Kuralt, Maja Zagmajster. RISBA: Nina Lozej TISK: Trajanus d.o.o. NAKLADA: 120 izvodov PRIPOROČEN NAČIN CITIRANJA CELOTNEGA ZBORNIKA: Kljun I. (ured.), 2015. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011. Društvo študentov biologije, Ljubljana, 110 str. PRIPOROČEN NAČIN CITIRANJA POSAMIČNIH PRISPEVKOV: Zakšek B.., 2015. Poročilo o delu skupine za metulje. V: Kljun I. (ured.). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011, str. 85–92. Društvo študentov biologije, Ljubljana. DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA – SLOVENIJA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE SLOVENSKE GORICE – SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 2011 Ljubljana, 2015 2 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 ABOUT BIOLOGY STUDENTS RESEARCH CAMPS With this year’s, 23th Biological Summer Research Camp Biological Student’s Society, Ljubljana, Slovenia continues with a long tradition of research camps, which are located each year at a different location in Slovenia. The main purpose of the camp is to bring scientific biological work, which is the basis of professional nature conservation, closer to students. We wish to expand the teoretical knowledge gained through the study program with practical experience in fieldwork and laboratory techniques. Participants of the camp, mostly students of biology, get to know the diversity of different animal, vascular plant groups and fungi of the studied area. The work takes place mostly in the field and consists of sampling, inventarization and collecting speciments for further studies (determination, taxonomic studies). Subsequent work is done in the temporary lab, where we determine the collected specimens. The problematic groups are handled later on by experts in different areas of biology. An important emphasis is placed on discussing and assessing the environmental importance of individual findings. In addition to research work a set of technical and popular lectures are organized at the camp, which are designed for participants as well as residents of local communities. These lectures aim at raising local people's public awareness of nature conservation and their interest in nature in their vicinity. Results obtained at the camps are regularly published in professional and popular literature (magazines Natura Sloveniae, Hladnikia, Erjavecia, Acta Entemologica Slovenica, Proteus, Trdoţiv) and significantly contribute to a better knowledge of flora and fauna of Slovenia. Knowledge of the distribution of different groups provides a basis for risks assessment of endangered groups and their protection. Finally, the camps create also a sense of belonging to a group of biologists, and attendees obtain many social skills, friends, business and even life partners. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 3 O RAZISKOVALNIH TABORIH ŠTUDENTOV BIOLOGIJE S 23. raziskovalnim taborom študentov biologije je Društvo nadaljevalo z dolgo tradicijo raziskovalnih taborov, ki se vsako leto odvijajo na drugi lokaciji v Sloveniji. Osnovni namen tabora je študentom pribliţati znanstveno biološko delo, ki je temelj za strokovno varstvo narave. Teoretično znanje, pridobljeno v okviru rednega študijskega programa ţelimo dopolniti s praktičnimi izkušnjami v terenskih in laboratorijskih tehnikah. Udeleţenci tabora, povečini študenti biologije, na taboru spoznavajo diverziteto različnih ţivalskih skupin oziroma višjih rastlin (praprotnice in semenke) in gliv proučevanega območja. Delo poteka predvsem na terenu in obsega vzorčenje, popis vrst, nabiranje osebkov za nadaljnje obdelave (določanje, taksonomske študije). Sledi delo v delovnem laboratoriju, kjer nabrane taksone določimo, s teţavnimi skupinami pa se kasneje ukvarjajo strokovnjaki s posameznih področij biologije. Seveda je pomemben poudarek tudi na diskusiji in naravovarstvenem vrednotenju posameznih najdb. Poleg raziskovalnega dela, na taboru vsako leto organiziramo tudi sklop strokovnih in poljudnih predavanj, ki so namenjena tako udeleţencem tabora kot prebivalcem lokalne skupnosti. S tem bi radi pri lokalnem prebivalstvu dvignili naravovarstveno zavest in zanimanje za naravo v njihovi okolici. Rezultate, pridobljene na taborih, redno objavljamo v strokovni in poljudni literaturi (revije Natura Sloveniae, Hladnikia, Erjavecia, Acta Entemologica Slovenica, Proteus, Trdoţiv) in pomembno prispevajo k boljšemu poznavanju flore in favne Slovenije. Poznavanje razširjenosti pa nudi osnovo za vrednotenje ogroţenosti različnih skupin in njihovo varstvo. Ne nazadnje, pa se na taborih ustvarja občutek skupinske pripadnosti biologov, pridobiva socialna znanja, prijatelje, strokovne in morda tudi ţivljenjske partnerje. 4 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Znak RTŠB Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici (risba: Nina Lozej). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 5 RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE SLOVENSKE GORICE – SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 2011 Pred vami je zbornik poročil iz RTŠB-ja Slovenske gorice 2011! Ţelim vam prijetno branje in obujanje spominov. V naslednjih odstavkih pa nekaj splošnih, manj splošnih in ostalih pripetljajev tekom tabora: To je bil 23. tabor po vrsti, ki je potekal med 21. in 31. julijem 2011. Nastanjeni smo bili v prostorih OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, kar se je za tabor izkazalo idealno. Na voljo smo imeli več učilnic za spanje udeleţencev in eno posebej za mirnejši počitek mentorjev. Dve učilnici smo spremenili v laboratorije, kjer so skupine pregledovale in določevale material s terena. V veliki jedilnici smo zajtrkovali in večerjali, deţurni študentje pa so v dobro opremljeni kuhinji brez teţav pripravljali zajtrke in večerje. Jedilnica nam je sluţila tudi kot predavalnica in mesto za druţenje, kar se je pogosto zavleklo dolgo v noč in takrat se je spremenila tudi v plesišče. Kosila smo imeli organizirana v Gostilna "pri Maji", kjer so nam vedno prijazno in obilno postregli z odlično hrano. Tabor je bil eden večjih po številu udeleţencev. Poleg mentorjev, pomočnika vodje tabora ter vodje tabora, se ga je udeleţilo 49 študentov biologije z Univerze v Ljubljani, 5 študentov z Univerze v Mariboru, 1 študent Univerze na Primorskem in 9 študentov iz tujine (Španije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Češke). Udeleţenci so bili razporejeni v 13 skupin pod vodstvom naslednjih mentorjev: skupina za dvoţivke - Teo Delić, skupina za botaniko - dr. Boţo Frajman, skupina za potočne rake - Marijan Govedič, skupina za male sesalce - Tea Knapič, skupina za pajke - prof. dr. Rok Kostanjšek, skupina za vidro in bobra - Igor Nekrep in Tatjana Gregorc, skupina za glive - Andrej Piltaver, skupina za netopirje - Primoţ Presetnik, skupina za ptiče - Aleš Tomaţič, skupina za kačje pastirje - Damjan Vinko, skupina za podzemno favno - dr. Maja Zagmajster, skupina za metulje - Barbara Zakšek in skupina za plazilce - Anamarija Ţagar. Za dodatno izobraţevanje so poskrbeli predavatelji, ki so se prijazno odzvali na vabilo, in nas obiskali tekom tabora. Prvo je bilo na vrsti predavanje dr. Ala Vrezeca z naslovom Paritvene strategije ptic. Drugo predavanje je imel mag. Matjaţ Jeţ, ki nam je predstavil naravo na območju Slovenskih goric. Po predavanju je sledil še nočni lov metuljev v bliţini šole. 6 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Tradicionalno so mentorji pripravili t.i. mentorsko večerjo. Priprave so se začele ţe na začetku tabora, čeprav je dogodek šele proti koncu tabora. Padla je namreč odločitev, da bomo meso za golaţ pridobili iz avtohtonih virov. Tako sta Nino in Marko več zgodnjih juter potrpeţljivo čakala na srnjaka ter ga nato uspešno ulovila. Mentorji so pripravili odličen golaţ. Ob vsem tem bom pripomnil, da je Aleš kot vedno poskrbel za vegetarijance, tako da se tudi oni niso nič pritoţevali. Na taboru nam je nekoliko zagodlo vreme. Pravijo, da je bil to sploh najbolj moker RTŠB do sedaj! Španci so popolnoma šokirani rekli, da so take mrzle razmere v Valencii samo pozimi. Posredno so zaradi tega spoznali, zakaj so pri nas ţgane pijače bolj priljubljene kot v topli Španiji. Kljub temu smo imeli sončne dni, ki so jih vse skupine na polno izkoristile za terenjenje, zato vreme na splošni potek tabora ni imelo prevelikega vpliva. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način prispevali k izvedbi RTŠB-ja 2011. Hvala soorganizatorju tabora Ţigi Ogorevcu. Vsi mentorji in predavatelji so se ponovno izkazali kot zelo strokovni. Hvala vsem! Še posebej bi se rad zahvalil Damjanu Vinku, ki mi je s številnimi nasveti pomagal v boju z birokracijo tekom prijav na razpise. Zahvala gre ravnatelju Marku Kranerju, ki nam je prijazno odstopil šolo in bil vedno na voljo. Vsem udeleţencem se zahvaljujem za dobro druţbo in verjamem, da nam bo tabor ostal v lepem spominu. Ivan Kljun Levo: Mentorska večerja (foto: Ţan Kuralt). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 7 Tabela 1. Pregled skupin po posameznih taborih (dopolnil Ivan Kljun). ''( )'' – podskupine v okviru ostalih skupin inko inko je ja . V . V ogi kiv kiv vod č č č ić, D ić, D ić em em ič li li n n e biol n n n anič anič anič edi edi edi a a a anč d : in a a a uček uček dj ov ov ov rdj rdj p e edj edj erge erge up rbi ih u Z ljun ro dentov . Jog . Jog . Jog . G . G . B . B . B . G . G . G . G . G . Bo . Bo . Stankov . Stankov . Stankov . Šantl T . Šantl T . E K sk N N N M M M M M M M M A A D D D D D T T Č. N I. e tab ln štu a or n to e ova Le 1988 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 in isk az lni tab R skup ja ci ju iskova az ravi u lpio R aj ohor r D tuj P K Ščavni K Pi b o ca na let delovan d pr ij ob i ica če šče ob ci ni n nc ko lo trg st pas ič m e trg t na Soči ri d a je di ka ns ri Jur vi ka rkno rkn ta ra m oz odgra ide irov e ovr ra ta okronog os Bobri S G Ra S Črne K P Sre Šem Šalov Ce Sem V Ţ D L Ce V S M M Sv. Šte Število skupin 3 6 1 6 6 6 8 8 8 8 13 10 10 10 11 10 10 11 9 11 10 11 12 21 rastline + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 23 kačji pastirji + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 20 dvoţivke + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 20 ptiči + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 19 metulji + + + + + + + + + + + + + + + + + + 18 pajki + + + + + + + + + + + + + + + + + 17 ektoparaziti sesalcev in ptičev + + + + + + + + + + + + + + + + 16 plazilci (+) + + + + + + + + + + + + + + 15 netopirji + + + + + + + + + + + + + + 14 hrošči (+) + + + + + + + 8 vode + + + + + + + 7 kobilice + + + + + 5 podzemno ţivalstvo (+) + + 3 glive (makromicete) + + + 3 ribe, raki + + + 3 velike zveri + + 2 čebele + + 2 mali sesalci + 1 vidra + + 2 radiotelemetrija in GIS + 1 tla + 1 širokopasne ose + 1 sove + 1 8 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Skupina za rastline (foto: Ţan Kuralt). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 9 POROČILO O DELU SKUPINE ZA RASTLINE Boţo FRAJMAN & Špela NOVAK Boţo Frajman, Institute of Botany, University of Innsbruck, Sternwartestrasse 15, A-6020 Innsbruck, Austria; e-naslov: bozo.frajman@uibk.ac.at Špela Novak, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1001 Ljubljana; e-naslov: snovak@pms-lj.si Abstract: REPORT OF BOTANICAL GROUP – The report presents the results of floristic field work at the Biology Student Research Camp in Slovenske Gorice in summer 2011. We mapped vascular plants in eight grid cells based on the floristic mapping of the Central Europaean flora: 9461/3, 9461/4, 9462/1, 9462/3, 9462/4, 9561/2, 9562/1 and 9562/2. We registered 315 do 420 taxa per grid cell, altogether 645 taxa. 20 of the registered taxa are included in the Slovenian red data list or protected by other nature conservation decrees. Most of them grow in wet habitats. We also listed several invasive species. UVOD Slovenske gorice se razprostirajo v trikotniku med Dravo in Muro. Na zahodu se dotikajo Dravskega Kozjaka in Pohorja, na vzhodu pa postopno prehajajo v razseţen ravninski svet Murske ravnine. Tako povezujejo Vzhodne Alpe s Panonsko niţino in imajo mnogo značilnosti prehodnega ozemlja. Prehodni značaj se izraţa predvsem v podnebju, od tega pa je odvisna vegetacija, ki se bolj pribliţuje alpski kakor panonski (Melik, 1935, 1957; Wraber, 1961). Gričevje Slovenskih goric je intenzivno razčlenjeno v sistem goric z dolgimi zaobljenimi slemeni in ozkimi stranskimi dolinami, ki so posledica tektonskega gubanja v mlajšem terciarju. Grebeni potekajo v glavnem v jugovzhodni smeri, dobro izraţeni so trije glavni hrbti, ki potekajo med dolinami Mure, Ščavnice, Pesnice in Drave. Nadmorske višine leţijo v glavnem med 200 in 400 m, od najvišjih predelov na zahodu in severozahodu, do najniţjih na severo- in jugovzhodu. Kljub nizkim nadmorskim višinam so posebno v zahodnem delu pogosta strma pobočja. Nastala so z erozijo in odplakovanjem mehkega slabo sprijetega kamninskega materiala. Zemeljski plazovi in usadi so pogosti, pospešujejo jih plastoviti terciarni sloji z gladkimi plastnicami. Vzpetine s pobočji, 10 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 terasami, planotami, slemeni in kopami so podvrţena intenzivni vodni eroziji, doline pa torišče izdatnega zasipavanja. Tako dolini Pesnice in Ščavnice kot tudi stranske doline so zasute s kvartarno naplavino, na kateri imajo vodotoki neznaten padec, dolinsko dno je vlaţno ali celo zamočvirjeno (Belec, 1959; Kert, 1959). Geološko so Slovenske gorice usedlina terciarnega Panonskega morja oziroma jezera, ki se je krčilo in širilo, kar je vidno v geološkem prerezu z izmenjujočimi morskimi usedlinami in sladkovodnimi naplavinami. Naloţen pliocenski material je razmeroma mlad in zato mehak, slabo sprijet in razpada v sipek drobir, ki zasipa doline, strmejši miocenski deli pa so starejši, trši in odpornejši. Na zahodu je kamninska podlaga marinski lapor, proti vzhodu pa ta prehaja v foraminiferski lapor, ki se menjava s peščenjakom in skriljevo glino, ponekod ga pokriva konglomerat. Na foraminiferskem laporju se je predvsem na zahodu ohranil zelo trd in odporen litotamnijski apnenec. V pokrajini se uveljavlja z osamljenimi, ostrimi vrhovi in strmimi pobočji (Hum pri Ormoţu, Bolfenk na Kogu) ali pa je skrit v manjših zaplatah bolj ali manj vrtačastega površja (okolica gradu Hrastovec pri Lenartu). Severovzhodni del Slovenskih goric sestoji iz kremenovega peska in konglomerata, peščenega laporja, peščene gline, premogaste gline in peščenjaka, v jugozahodnem delu pa te kamnine pokrivajo pliocenski sloji: vzhodno od Ivanjkovske doline mehka ilovica, zahodno pa bolj sprijeta in odpornejša prod in pesek (Kert, 1959; Pleničar & Nosan, 1958). Za Slovenske gorice je značilno podnebje panonskega obrobja, ki ima pri nas najbolj celinski značaj in ga v Goricah stopnjuje še neposredna bliţina ravninskega sveta v Pomurju in Podravju. Zima je ostra, mraz se stopnjuje zlasti v ravninah in kotlinah. Povprečna januarska temperatura je okoli -3°C. Poletja so vroča (srednja julijska temperatura je 20-21° C), sončno ogrevanje pride do izraza predvsem v nagnjenih prisojnih legah, zlasti na peskoviti in laporni podlagi. Redke so pozne pomladanske in zgodnje jesenske pozebe. Letna količina padavin je med 800 in 1200 mm, narašča od vzhoda proti zahodu. Pas nizkih padavin (800 do 1000 mm) poteka od Podravja proti zahodu in po dolini Pesnice proti severozahodu. Največ padavin je ponavadi v juniju, drugi višek doseţejo v začetku jeseni. Poletne padavine so pogosto v obliki močnih nalivov in neviht, tudi toče. Slabo prepustna tla vode ne vpijejo, ampak se ta zbira v hitro naraslih vodotokih. Zaradi toplega, Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 11 suhega ozračja je izparevanje zelo močno in verjetnost suše je poleti zelo velika (Melik, 1935, 1957). Fitogeografsko pripadajo Slovenske gorice subpanonskemu območju (SP; Wraber, 1969). Geomorfološko in klimatsko leţijo v pasu hrastovo-gabrovega gozda, ki predstavlja klimaks te pokrajine. Zaradi antropogenih in edafogenih dejavnikov, pa ta zdruţba pogosto ni razvita. Drugotna zdruţba, ki je zelo razširjena na siromašnih, zaglinjenih in teţkih, fiziološko plitvih tleh na silikatni podlagi je gozd bukve in belkaste bekice ( Luzulo albidae-Fagetum). Višje in strme bolj vlaţne predele na zelo dobrih tleh porašča subpanonski bukov gozd ( Fagetum subpannonicum). Na zakisanih, pustih in suhih, ponekod površinsko rahlo zamočvirjenih planotah in pobočjih uspeva zdruţba rdečega bora in borovničevja ( Myrtillo-Pinetum; M. Wraber, 1961). Glede na Vegetacijsko karto gozdnih zdruţb Slovenije (Čarni et al., 2002) v Slovenskih goricah prevladuje gozdna zdruţba bukve in pravega kostanja ( Castaneo sativae-Fagetum), ponekod najdemo tudi gozd navadnega gabra in borovničevja ( Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli) in gozd doba in smreke ( Piceo abietis-Quercetum roboris). V gričevnatem svetu Slovenskih goric so pogosti vinogradi, doline pa predstavljajo mozaik polj in travnikov. Dolina reke Pesnice je v preteklosti zaradi glinene podlage predstavljala slabe pogoje za poljedelstvo. Med leti 1959 in 1968 je bila naravna poplavnost zmanjšana z regulacijo struge in umetnimi vodnimi zadrţevalniki na Pesnici in njenih pritokih (umeta jezera Pernica, Pristava, Komarnik, Radehova, Trojiško jezero). S temi posegi je izginil značilen meandrasti tok reke in tudi spremljajoče rastlinstvo na bregovih. Značilnega močvirskega travniškega rastja je malo, saj je izginilo med osuševalnimi deli. Ob tem so v Pesniški dolini izginili tudi travniki z zavarovano rastlinsko vrsto, močvirsko logarico ( Fritillaria meleagris L.; Nedoh, 2008) MATERIALI IN METODE Na RTŠB 2011 smo natančneje raziskali floro območij, ki floristično še niso bila dobro raziskana. Rastline smo popisovali po metodi srednjeevropskega kartiranja flore, kar pomeni popisovanje cvetnic in praprotnic v »kvadrantih« velikih 3' zemljepisne širine x 5' zemljepisne dolţine (pri nas pribliţno 35 km2; Niklfeld, 12 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 1971). Izbrali smo kvadrante, za katere je bilo pred pričetkom tabora v podatkovni zbirki Flora Slovenije Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) najmanj podatkov (Preglednica 1). Rastline smo v posameznem kvadrantu večinoma popisovali dva dni. Na terenu smo na popisni list beleţili taksone, ki smo jih na samem mestu prepoznali. Rastline, ki jih nismo mogli sproti določiti, smo nabrali in jih kasneje določili s pomočjo domače in tuje določevalne literature (npr., Martinčič et al., 2007; Fischer et al., 2008). Na terenu smo nabirali in kasneje herbarizirali tudi primerke rastlin, katerih pojavljanje na območju raziskovanja prej ni bilo znano, oziroma je pomembno in zanimivo iz drugih razlogov. Prav tako smo herbarizirali nekatere predstavnike taksonomsko zahtevnejših skupin, ki bodo na voljo za kasnejše taksonomske študije. Vse nabrane in herbarizirane rastline hrani herbarij LJU Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Podatki s popisnih listov so vneseni v podatkovno zbirko Flora Slovenije na Centru za kartografijo favne in flore. REZULTATI IN DISKUSIJA Na taboru smo zabeleţili 645 taksonov praprotnic in semenk. Od tega jih je 13 določenih do skupine vrst (agregat), 19 pa do podvrste. Popisali smo 315 do 420 taksonov na kvadrant (le v kvadrantu 9461/3, ki smo mu posvetili le kratek obisk, smo popisali 17 taksonov). Število taksonov popisanih v posameznem kvadrantu je prikazano v preglednici 1, prav tako tudi primerjava s številom taksonov zapisanih v podatkovni zbirki Flora Slovenije CKFF pred in po taboru (oz. po vnosu naših podatkov). Slednje število je primerljivo ali večje kot število taksonov v bolje obdelanih kvadrantih v Slovenskih goricah, če izvzamemo kvadrante, v katerih leţijo večja mesta (npr. za kvadrant 9561/3 v katerem leţi Ptuj je v podatkovni zbirki Flora Slovenije zapisanih 1028 podatkov). Vsekakor bi obisk dodatnih lokalitet in popisovanje v drugih letnih časih nekoliko povečalo število vrst na kvadrant, kljub temu pa lahko Slovenske gorice glede na število vrst opredelimo kot floristično ne preveč pestro območje Slovenije. V nadaljevanju predstavljamo nekatere zanimivejše najdbe, obširnejša obdelava s komentarji pa bo objavljena kasneje. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 13 Preglednica 1: Število taksonov znanih v posameznem kvadrantu pred taborom, število popisanih taksonov v posameznem kvadrantu v času tabora ter skupno število taksonov v posameznem kvadrantu po taboru (podatkovna zbirka Flora Slovenije CKFF). Kvadrant /3 /4 /1 /3 /2 /1 /2 1 1 2 2 /4 1 2 2 6 6 6 6 2 6 6 6 4 4 4 4 6 5 5 5 9 9 9 9 4 9 9 9 9 znani taksoni pred 293 204 399 103 191 195 191 190 taborom popisani taksoni 17 402 378 377 315 359 420 355 na taboru znani taksoni po 308 446 575 408 393 463 485 430 taboru 20 zabeleţenih taksonov je vključenih v rdeči seznam oz. zavarovanih z drugimi uredbami. Večina na rdeči seznam (Anonymous, 2002) vključenih vrst (16) ima status ranljive vrste (V). V glavnem gre za vrste vlaţnih, močvirnih in vodnih rastišč, ki so ogroţena zaradi človekovega delovanja (izjema sta le plavica, ki je ţitni plevel in zeleni jagodnjak, ki je vrsta pustih travišč): robati luk ( Allium angulosum: 9561/2, 9562/1), kobulasta vodoljuba ( Butomus umbellatus: 9462/4, 9561/2), mehurjasti šaš ( Carex vesicaria: 9561/2), plavica ( Centaurea cyanus: 9461/4, 9462/1, 9462/3), črnordeča ostrica ( Cyperus fuscus: 9462/1, 9561/2, 9562/2), avstrijska sita ( Eleocharis austriaca: 9462/3), vodna preslica ( Equisetum fluviatile: 9462/3), navadna boţja milost ( Gratiola officinalis: 9562/2), močvirska ludvigija ( Ludwigia palustris: 9461/4), klasasti rmanec ( Myriophyllum spicatum: 9462/1, 9462/4), velika podvodnica ( Najas marina: 9462/4), rumeni blatnik ( Nuphar lutea: 9561/2, 9562/1), navadna ţabja leča ( Spirodela polyrhiza: 9461/4, 9462/1, 9462/4, 9561/2, 9562/1, 9562/2), navadni objed ( Succisella inflexa: 9461/4, 9462/4, 9561/2, 9562/1, 9562/2) in vodni orešek ( Trapa natans: 9462/4), ki je vključen tudi na seznam Bernske konvencije (Anonymous, 1999). Zanimive vlagoljubne oz. vodne vrste so še Alisma plantago-aquatica, Berula erecta, Caltha palustris, Carex acuta, C. elata, C. flava, C. panicea, C. pendula, Cirsium rivulare, Eleocharis palustris, Equisetum palustre, Filipendula ulmaria, Galium palustre, G. 14 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 uliginosum, Glyceria fluitans, G. maxima, G. notata, Filaginella uliginosa, , Hypericum tetrapterum, Juncus articulatus, J. conglomeratus, J. effusus, J. inflexus, Leersia oryzoides, Lemna minor, Lythrum salicaria, Mentha aquatica, M. pulegium, Myosotis scorpioides, Myosoton aquaticum, Phalaris arundinacea, Phragmites australis, Potamogeton crispus, P. natans, Pulicaria dysenterica, Scrophularia umbrosa, Scutellaria galericulata, Typha latifolia, Valeriana dioica, Veronica anagallis-aquatica in V. beccabunga. Tudi nekatere od njih si zasluţijo uvrstitev na rdeči seznam. Na rdeči seznam je kot redka vrsta (R) vključena pontska močvirnica ( Epipactis pontica: 9562/1), ki ima v Sloveniji največ znanih nahajališč ravno v subpanonski fitogeografski regiji. Našli smo jo v gozdu v dolini Sejanskega potoka v Rucmancih (9562/1, det. B. Frajman, 26.7.2011). Številne vrste so uvrščene tudi na Uredbo o zavarovanih prosto ţivečih rastlinskih vrstah (Anonymous, 2004a). Med njimi so v Slovenskih goricah pogosti srhki klinček ( Dianthus armeria: 9461/4, 9462/1, 9462/3, 9462/4, 9561/2, 9562/1, 9562/2), za katerega ni posebne opredelitve, ter šmarnica ( Convallaria majalis: 9461/4, 9462/1, 9462/4, 9561/2, 9562/1, 9562/2), navadna ciklama ( Cyclamen purpurascens: 9461/4, 9462/1, 9462/3, 9462/4, 9561/2, 9562/1, 9562/2) in hostni teloh ( Helleborus dumetorum: 9462/1), pri katerih ni prepovedi odvzema nadzemnih delov rastlin, razen semen oziroma plodov. Kijasti lisičjak ( Lycopodium clavatum: 9461/4) je vrsta, pri kateri je dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov, za osebne namene, uvrščen pa je tudi na Uredbo o posebnih varstvenih območjih (Anonymous, 2004b). Vrste, za katere veljajo ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja njihovega habitata so kukavičevke širokolistna močvirnica ( Epipactis helleborine ssp. helleborine: 9462/1) oz. skupina širokolistne močvirnice ( E. helleborine agg.: 9461/4, 9462/3, 9462/4, 9562/2), ţe omenjena pontska močvirnica ( E. pontica), rjava gnezdovnica ( Neottia nidus-avis: 9562/1, 9562/2) in dvolistni vimenjak ( Platanthera bifolia: 9462/1), pa tudi vodna perunika ( Iris pseudacorus: 9461/4, 9462/1, 9462/4, 9561/2, 9562/1, 9562/2) in ţe omenjena kobulasta vodoljuba ( Butomus umbellatus). Zanimive so tudi nekatere vrste, ki se v Sloveniji pojavljajo raztreseno, so redke ali omejene na določena fitogeografska območja (včasih s posameznimi nahajališči Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 15 tudi izven teh območij) glede na podatke o razširjenosti, k so jih objavili Jogan & al. (2001). Med vrstami, ki smo jih zabeleţili, se na ozemlju Slovenije raztreseno pojavljajo Althaea officinalis, Amaranthus blitum, A. hybridus, Berula erecta, Chaerophyllum bulbosum, Crepis capillaris, Cuscuta europaea, Digitaria ischaemum, Polygala amara ssp. amara, Potentilla rupestris, Senecio erraticus in Vicia dumetorum. Nekatere vrste so v Sloveniji sicer pogoste (ali se pojavljajo raztreseno), v subpanonskem območju pa so severno od Drave redke: Aconitum lycoctonum, Asplenium ruta-muraria, A. trichomanes, Atropa bella-donna, Carex pilosa, Gymnocarpium dryopteris, G. robertianum, Hypericum montanum in Polystichum setiferum. Ravno nasprotno pa je črnoplodni mrkač ( Bidens frondosa), ki smo ga prav tako zabeleţili, najpogostejši ravno v tem delu Slovenije. Nekaj vrst je takih, ki so pogostejše v SP in v submediteranskem fitogeografskem območju (SM), drugje v Sloveniji pa manjkajo ali so redke: Anchusa officinalis, Aristolochia clematitis, Bryonia dioica, Cynodon dactylon, Erodium cicutarium, Hibiscus trionum, Lamium amplexicaule in Rosa gallica. V SP pogostejše, drugod v Sloveniji pa redkejše ali manjkajo, so naslednje zabeleţene vrste: Hypericum humifusum, Echinocystis lobata, Erechtites hieraciifolia, Rumex sanguineus, Salix viminalis in Spergularia rubra. V SV delu SP in na Pohorju (alpsko fitogeografsko območje) sta pogostejši Stellaria alsine in Viscaria vulgaris, samo na vzhodni del SP pa sta vezana Scabiosa ochroleuca in Viscum laxum. Poleg naravovarstveno zanimivih vrst in taksonov z značilnim vzorcem razširjenosti v Sloveniji velja omeniti tudi naravovarstveno problematične tujerodne vrste, ki jih je bilo na preučevanem območju ogromno: Abutilon theophrasti, Amaranthus blitum, A. hybridus, A. powellii, A. retroflexus, Ambrosia artemisifolia, Artemisia verlotiorum, Asclepias syriaca, Atocion armeria, Bidens frondosa, Borago officinalis, Calendula officinalis, Catalpa bignonioides, Commelina communis, Conyza canadensis, Datura stramonium, Duchesnea indica, Echinocystis lobata, Erechtites hieraciifolia, Euphorbia humifusa, E. lathyris, E. maculata, E. marginata, E. myrsinites, E. prostrata, F. convolvulus, F. dumetorum, F. japonica, Galinsoga ciliata, G. parviflora, Helianthus tuberosus, Impatiens balfourii, I. glandulifera, I. parviflora, Inula helenium, Oenothera erythrosepala, O. glazioviana, O. pycnocarpa, Oxalis corniculata, O. fontana, Phytolacca americana, Quercus rubra, Rhus typhina, Robinia pseudacacia, Rudbeckia hirta, R. laciniata, Solidago canadensis in S. gigantea. Med vrstami, ki so v Sloveniji 16 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 invazivne, velja izpostaviti ţvrkljo ( Ambrosia artemisifolia), japonski dresnik ( Fallopia japonica), topinambur ( Helianthus tuberosus), ţlezavo nedotiko ( Impatiens glandulifera), robinijo ( Robinia pseudacacia), deljenolistno rudbekijo ( Rudbeckia laciniata) ter kanadsko ( Solidago canadensis) in orjaško zlato rozgo ( Solidago gigantea), ki so tudi v Slovenskih goricah pogoste in ponekod preraščajo obširna območja ter izpodrivajo naravno vegetacijo. Bolj presenetljivo je invazivno pojavljanje Verlotovega pelina ( Artemisia verlotiorum), ki je sicer na Primorskem invaziven, zunaj Primorske pa v Sloveniji še ni bil zabeleţen v takih razseţnostih (Glasnović et al., 2010). Zabeleţili smo ga na travnikih na obreţju Savskega ribnika (9562/1, obs. B Frajman, 26. 7. 2011) in na ruderalnih površinah med vasema Senčak in Moravci v Slovenskih Goricah (9462/3, obs. B Frajman, 25. 7. 2011). Prav tako je zelo pogosta vrsta, ki ponekod kaţe invazivni značaj in je povsem vključena v naravno (večinoma gozdno) rastje, ameriška barvilnica ( Phytolacca americana). Zabeleţili smo jo na več mestih: v gozdu S ob zaselku Perjol (9462/3, obs. B. Frajman, 24.7.2011), na SV obreţju Blagoškega jezera (9462/1, obs. Š. Novak & B. Frajman, 22.7.2011), v gozdu J ob cesti Hlaponci- Polenšak (9561/2, obs. Š. Novak, 30.7.2011), v gozdu J ob ţelezniški postaji Ivanjkovci (9562/2, obs. Š. Novak, 26.7.2011) ter v gozdu V od domačije Gajič v vasi Zagorci (9461/4, obs. B. Frajman, 29.7.2011). Druga, v nekaterih delih Evrope ţe invazivna vrsta, v Sloveniji pa (še) ne tako pogosta, je Balfourova nedotika, ki smo jo zabeleţili v vasi Vitomarci (9461/4, obs. B. Frajman, 30.7.2011) ter med vasema Senčak in Moravci v Slovenskih goricah (9462/3, obs. B. Frajman, 25.7.2011). Zanimiva je tudi najdba plazečega mlečka ( Euphorbia prostrata), ki je bil doslej znan samo v SM (Frajman & Jogan, 2007), najdba na pokopališču v kraju Vitomarci (9461/4, obs. B. Frajman, 30.7.2011) pa kaţe, da se vrsta pojavlja tudi v notranjosti Slovenije in bomo v prihodnosti morali biti bolj pozorni nanjo. Veliko število tujerodnih in zlasti invazivnih vrst kaţe na močan vpliv človeka na rastje in dejansko so obdelovalne površine (veliko vinogradov, njive s koruzo, ţiti in drugimi poljščinami, pa tudi travniki) v Slovenskih goricah zelo intenzivne, pogosto gnojene in škropljene s herbicidi (pogosto so tudi obrobja obdelovalnih površin povsem opustošena zaradi pretirane rabe herbicidov!). Suhih ekstenzivnih travnikov je malo, ti pa so pogosto prepuščeni zaraščanju, medtem ko so vlaţni travniki v niţinah večinoma izsušeni, prepredeni z melioracijskimi kanali in intenzivirani. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 17 ZAHVALA Lepo se zahvaljujeva Aliju Šalamunu in Branki Trčak s Centra za kartografijo favne in flore za posredovanje podatkov iz zbirke Flora Slovenije. Hvala tudi vsem udeleţencem botanične skupine za prijetno vzdušje v skupini, pridno določanje in sodelovanje pri popisovanju. VIRI Anonymous, 1999. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto ţivečega evropskega rastlinstva in ţivalstva ter njunih naravnih ţivljenjskih prostorov – Bernska konvencija. Ur.l.RS, št. 55/1999 Anonymous, 2002. Pravilnik o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/2002. Anonymous, 2004a. Uredba o zavarovanih prosto ţivečih rastlinskih vrstah. Ur.l.RS, št. 46/2004. Anonymous, 2004b. Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Ur.l.RS, št. 49/2004. Belec, B., 1959. H geomorfologiji Slovenskih in Medjimurskih goric. Geografski zbornik 5: 161-200. Čarni, A., L. Marinček, A. Seliškar, M. Zupančič, 2002. Vegetacijska karta gozdnih zdruţb Slovenije 1:400000. Biološki inštitut Jovana Hadţija, ZRC SAZU, Ljubljana. Fischer, M. A., K. Oswald, W. Adler, 2008. Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol, 3. ed. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz: 1392 str. Frajman, B., N. Jogan, 2007. Mlečki (rod Euphorbia) Slovenije. [The genus Euphorbia in Slovenia.] Scopolia 62: 1–68. Glasnović, P., B. Frajman, B. Vreš & I. Dakskobler, 2010. Notulae ad floram Sloveniae. Artemisia verlotiorum Lamotte. Hladnikia 24: 45-67. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek, B. Trčak, 2001. Gradivo za atlas flore Slovenije [Materials for the atlas of flora of Slovenia]. Center za kartografijo favne in flore, Miklavţ na Dravskem polju: 443 str. Kert, B., 1959. Geomorfologija severozahodnih Slovenskih goric. Geografski zbornik 5: 141-159. 18 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina. 2007. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška zaloţba Slovenije, Ljubljana: 968 str. Melik, A., 1935. Slovenija, geografski opis. Ljubljana, Slovenska matica: 700 str. Melik, A., 1957. Slovenija : geografski opis 2, Štajerska s Prekmurjem in Meţiško dolino. Ljubljana, Slovenska matica: 594 str. Nedoh, M., 2008. Okoljska ocena in makrofiti reke Pesnice. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 77 str. Niklfeld, H., 1971. Bericht über die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Taxon 20 (4): 545-571. Pleničar, M., A. Nosan, 1958. Paleografija panonskega obrobja v Sloveniji. Geologija 4: 94-110. Wraber, M., 1961. Gozdna vegetacija Slovenskih goric. Biološki vestnik 9: 35-57. Wraber, M., 1969. Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 167-199 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 19 POROČILO O DELU SKUPINE ZA GLIVE Andrej PILTAVER Gobarsko mikološko društvo Ljubljana, Veselova ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija E-mail: anpiltaver@gmail.com Slika 1. Posnetek skupine za glive, ekskurzija Bukovniško jezero, z leve Luka Šparl, Eva Ogorevc, Zala Oto in mentor andrej Piltaver (foto: Andrej Piltaver). OPIS NAČINA DELA SKUPINE Na prvi ekskurziji smo se seznanili z osnovnimi značilnostmi skupine makromicet, z njenim obsegom, ki po številu presega cvetnice. Njihovo poznavanje je zahtevno, ker so glive prostemu očesu praktično nevidni organizmi, ki ţivijo v tleh ali v gostitelju v obliki drobnega prepleta hif (micelija). Spoznavati jih je mogoče le takrat, ko miceliji poţenejo trosnjake (gobe). Ti predstavljajo vrh cikla spolnega razmnoţevanja gliv. Razločujemo jih po morfologiji trosnjakov in trosov. Velik del morfoloških razločevalnih znakov s trosi vred, katerih velikost se giblje on nekaj 20 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 mikronov do nekaj deset mikronov, je mogoče opazovati le pod mikroskopom, ki je nujen za zanesljivo določitev večine vrst razen tistih, ki jih nedvomno prepoznamo po izrazitih makromorfoloških znakih. Trosnjaki se pojavljajo le med sezono rasti, ki traja za večino vrst le nekaj tednov v letu. Pogoj za rast trosnjakov so padavine in velika zračna vlaţnost. Trosnjaki potrebujejo za svojo rast od nekaj ur do nekaj dni, medtem ko večina na lesu rastočih vrst raste počasneje, med njimi jih je kar nekaj vrst, ki tvorijo večletne trosnjake. Velikost trosnjakov se giblje od nekaj desetin milimetra do nekaj desetin metra. Največje število vrst ima trosnjake, ki ne presegajo nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Skupina je širše znana nabiralcem gob, saj je gobarjenje pri nas zelo popularen hobi. Vendar nabiralci praviloma poznajo le majhen delček glivne biote, saj je njihova pozornost namenjena predvsem trosnjakom večjih, mesnatih vrst, ki so primerne za uţivanje. Zato smo se na prvi ekskurziji najprej seznanili z načinom nabiranja primerkov, ki se bistveno razlikuje od običajnega gobarjenja. Med nabiranjem smo si na nabranih primerkih ogledovali posamezne morfološke značilnosti trosnjakov in način rasti. Slika 2. Laboratorij s priročno razstavo določenih vrst makromicet (foto: Andrej Piltaver). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 21 Vrste, ki jih je bilo mogoče določiti na terenu, smo le zabeleţili, ostale pa, ki jih nismo mogli določiti sproti kakor tudi značilne primerke posameznih običajnih vrst pa smo nabrali in jih odnesli v laboratorij. V laboratoriju smo v popoldanskem in večernem času s pomočjo optičnega mikroskopa, kemičnih reagentov in literature nabrane vrste tudi določali. Vse prinesene in določene vrste smo tudi razstavili na priročni mini razstavi in jih razvrstili po rodovih. Pomembnejše najdbe smo primerno dokumentirali in jih shranili v mikoteko. Ob zaključku je bil pripravljen popis gliv s pomočjo programa Boletus informaticus, podatki pa posredovani v centralno bazo podatkov gliv na GIS. Slika 3. Leccinum crocipodius , ţlahtni ded, ki smo ga našli ob Bukovniškem jezeru, je eden redkejših predstavnikov rodu Leccinum v Sloveniji (foto: Andrej Piltaver). 22 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Izbor terenskih ekskurzij je bil prilagojen rasti trosnjakov in obisku različnih habitatov, od naravnih gozdov (okolica črnega jezera) do gozdov s prevladujočim antropogenim vplivom. Čeprav smo našli relativno malo vrst z večjimi trosnjaki, je bilo mogoče nabrati večje število drobnih vrst, k čemur je nedvomno pripomoglo daljše obdobje vlaţnega in deţevnega julijskega vremena v letošnjem letu. Slika 4. Trichaptum holii , dolina Kamnice (foto: Andrej Piltaver). Slika 5. Ob črnem jezeru na Pohorju (foto: Andrej Piltaver). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 23 Izvedeni program dela: Delo v skupini je bilo organizirano tako, da terenski del (vzorčenje, nabiranje trosnjakov), predstavlja le manjši del raziskovalnih aktivnosti. Večja pozornost je namenjena določanju, ki zahteva natančno laboratorijsko delo in veliko več časa kot vzorčenje. Ker določanje gliv zahteva veliko izkušenj, ki jih raziskovalci niso prinesli s seboj, je bil pomemben del aktivnosti v laboratoriju namenjen seznanjanjem raziskovalcev z metodami dela in podpori pri samostojnem določanju nabranih primerkov. Itinerar skupine je opisan v naslednji tabeli. Tabela 1. Itinerar skupine. 22.7.2011 PE 9h Ekskurzija Bukovniško jezero, ogled energetskih točk, kratek obisk parka Rakičan, kosilo z odmorom, popoldansko in večerno določanje gliv 23.7.2011 SO Deţ dopoldne, določanje nabranih primerkov, po kosilu 16h ekskurzija Hrastovec, gozd za gradom, kjer nas ujame ponovno deţ 24.7.2011 NE Deţ dopoldne, določanje nabranih primerkov, ob 12h se odpravimo na ogled gobarskega praznika v Ţamencih, na povratku kratek ogled parka Dornava, po kosilu predavanje Ala Vrezca ob 19 uri, razmnoţevalne strategije ptic, po večerji določanje gliv 25.7.2011 PO Ekskurzija Kozjak, 8.30, povratek kosilo, popoldansko in večerno določanje gliv 26.7.2011 TO Ekskurzija Rački ribniki, popoldansko in večerno določanje gliv 27.7.2011 SRE Ekskurzija Pohorje, okrog Črnega jezera, popoldansko določanje gliv, nato piknik 28.7.2011 ČE Prosti dan 29.7.2011 PE Ekskurzija Haloze, popoldansko določanje gliv 30.7.2011 SO predstavitev dela skupin, mentorska večerja 31.7.2011 NE Pospravljanje in zaključek 24 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Slika 6. V Ţamencih, gobarska razstava ob gobarskem prazniku (foto: Andrej Piltaver). POPIS NABRANIH IN DOLOČENIH VRST GLIV V podatkovno bazo Boletus informaticus (BI) smo vpisali skupaj 291 zapisov 157 različnih vrst gliv. Med temi smo zabeleţili dve novi vrsti za Slovenijo ( Inocybe proximella ob Črnem jezeru in Mycena corynephora iz Hrastovca). V naslednjih vrsticah je naveden podroben seznam taksonov, lokacije nabiranja, nabiralci in določitelji ter seznam vrst z datumom. Izpis je del standardiziranega izpisa iz baze BI. Uporabljena je nomenklatura po mednarodnem standardu Index Fungorum. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 25 SEZNAM TAKOSONOV IN LOKACIJE Amoebozoa Myxogastria Liceida Tubiferaceae Lycogala epidendrum (J.C. Buxb. ex L.) Fr. (1829), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Lycogala epidendrum (J.C. Buxb. ex L.) Fr. (1829), lok: X=603618 m, Y=171936 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Ogorevc Eva, 22.7.2011 Physarida Physaraceae Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. (1780), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. (1780), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. (1780), lok: X=603692 m, Y=171170 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Ogorevc Eva, 22.7.2011 Protostelia Protostelida Ceratiomyxaceae Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Lojk Jasna, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Ascomycota Eurotiomycetes Eurotiales Elaphomycetaceae Elaphomyces granulatus Fr. (1829), lok: X=533543 m, Y=145127 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Leotiomycetes Helotiales Helotiaceae Hymenoscyphus albidus (Gillet) W. Phillips (1887), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Hymenoscyphus albidus (Gillet) W. Phillips (1887), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Hymenoscyphus albidus (Gillet) W. Phillips (1887), lok: X=574707 m, Y=163702 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Hymenoscyphus albidus (Gillet) W. Phillips (1887), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 26 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Hymenoscyphus albidus (Gillet) W. Phillips (1887), lok: X=561357 m, Y=157551 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 23.7.2011 Incertae sedis Bisporella citrina (Batsch) Korf & S.E. Carp. (1974), lok: X=571473 m, Y=145316 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Leotiales Bulgariaceae Bulgaria inquinans (Pers.) Fr. (1822), lok: X=580155 m, Y=159864 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 23.7.2011 Sordariomycetes Hypocreales Hypocreaceae Hypocrea citrina (Pers.) Fr. (1849), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Lojk Jasna, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Hypocrea citrina (Pers.) Fr. (1849), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Hypocrea citrina (Pers.) Fr. (1849), lok: X=603468 m, Y=170962 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Ogorevc Eva, 22.7.2011 Hypocrea pulvinata Fuckel (1870), lok: X=580234 m, Y=159709 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 23.7.2011 Hypocrea rufa (Pers.) Fr. (1849), lok: X=534880 m, Y=161434 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Hypocrea rufa (Pers.) Fr. (1849), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Xylariales Diatrypaceae Diatrype disciformis (Hoffm.) Fr. (1849), lok: X=561079 m, Y=126629 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Xylariaceae Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Lojk Jasna, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824), lok: X=580234 m, Y=159709 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 23.7.2011 Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824), lok: X=574707 m, Y=163702 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 27 Basidiomycota Agaricomycetes Agaricales Agaricaceae Coprinus micaceus (Bull.) Fr. (1838), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Cyathus striatus Willd., lok: X=570633 m, Y=147155 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Cyathus striatus Willd., lok: X=534880 m, Y=161434 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 25.7.2011 Cyathus striatus Willd., lok: X=603669 m, Y=171151 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Ogorevc Eva, 22.7.2011 Amanitaceae Amanita battarrae (Boud.) Bon (1985), lok: X=533412 m, Y=145222 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Amanita fulva (Schaeff.) Fr. (1815), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Amanita phalloides Fr., lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Amanita phalloides Fr., lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Amanita rubescens (Pers.) Gray (1821), lok: X=603627 m, Y=171150 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Bolbitiaceae Panaeolina foenisecii (Pers.) Maire (1933), lok: X=587226 m, Y=157101 m, nab. Nekrep Igor, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Cortinariaceae Cortinarius limonius (Fr.) Fr. (1838), lok: X=533564 m, Y=144982 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Cortinarius purpurascens (Fr.) Fr. (1838), lok: X=532711 m, Y=145073 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Cortinarius speciosissimus Kühner & Romagn. (1953), lok: X=533196 m, Y=145170 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Cortinarius subtortus (Pers.) Fr. (1838), lok: X=533000 m, Y=145106 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 27.7.2011 Cyphellaceae Chondrostereum purpureum (Pers.) Pouzar (1959), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Hydnangiaceae Laccaria bicolor (Maire) P.D. Orton (1960), lok: X=571473 m, Y=145316 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Laccaria laccata (Scop.) Fr. (1884), lok: X=533837 m, Y=144901 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Hygrophoraceae Hygrocybe turunda (Fr.) P. Karst. (1879), lok: X=533513 m, Y=145152 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Inocybaceae 28 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Crepidotus cesatii (Rabenh.) Sacc. (1877), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Crepidotus cesatii (Rabenh.) Sacc. (1877), lok: X=561357 m, Y=157551 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 23.7.2011 Crepidotus mollis (Schaeff.) Staude (1857), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Inocybe proximella P. Karst. (1882), lok: X=534383 m, Y=144966 m, nab. Piltaver Andrej, dol. Piltaver Andrej, 27.8.2011 Simocybe centunculus (Fr.) P. Karst. (1879), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Marasmiaceae Marasmius alliaceus (Jacq.) Fr. (1874), lok: X=556975 m, Y=125028 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Marasmius alliaceus (Jacq.) Fr. (1874), lok: X=546015 m, Y=160473 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Marasmius androsaceus (L.) Fr. (1838), lok: X=534880 m, Y=161434 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 25.7.2011 Marasmius androsaceus (L.) Fr. (1838), lok: X=534880 m, Y=161434 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Marasmius ramealis (Bull.) Fr. (1838), lok: X=546368 m, Y=159352 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Marasmius rotula (Scop.) Fr. (1838), lok: X=546633 m, Y=159240 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Marasmius rotula (Scop.) Fr. (1838), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Marasmius rotula (Scop.) Fr. (1838), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Marasmius rotula (Scop.) Fr. (1838), lok: X=561357 m, Y=157551 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 23.7.2011 Marasmius rotula (Scop.) Fr. (1838), lok: X=603370 m, Y=170981 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Ogorevc Eva, 22.7.2011 Mycenaceae Mycena corynephora Maas Geest. (1983), lok: X=571443 m, Y=145072 m, nab. Piltaver Andrej, dol. Piltaver Andrej, 29.8.2011 Mycena corynephora Maas Geest. (1983), lok: X=561363 m, Y=157574 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 22.8.2011 Panellus stipticus (Bull.) P. Karst. (1879), lok: X=556975 m, Y=125028 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Panellus stipticus (Bull.) P. Karst. (1879), lok: X=534880 m, Y=161434 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Xeromphalina campanella (Batsch) Maire (1934), lok: X=532712 m, Y=145048 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Xeromphalina campanella (Batsch) Maire (1934), lok: X=534673 m, Y=162298 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 25.7.2011 Physalacriaceae Oudemansiella platyphylla (Pers.) M.M. Moser (1983), lok: X=534654 m, Y=162316 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Oudemansiella platyphylla (Pers.) M.M. Moser (1983), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 29 Xerula radicata (Relhan) Dörfelt (1975), lok: X=561357 m, Y=157551 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 23.7.2011 Pluteaceae Pluteus cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871), lok: X=570633 m, Y=147155 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Pluteus cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Pluteus cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871), lok: X=577459 m, Y=159027 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Pluteus cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871), lok: X=603371 m, Y=170898 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Pluteus leoninus (Schaeff.) P. Kumm. (1871), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Pluteus leoninus (Schaeff.) P. Kumm. (1871), lok: X=603607 m, Y=171942 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Pluteus salicinus (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: X=546015 m, Y=160473 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Psathyrellaceae Psathyrella spadiceogrisea (Schaeff.) Maire (1937), lok: X=574707 m, Y=163702 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Psathyrella spadiceogrisea (Schaeff.) Maire (1937), lok: X=603340 m, Y=170910 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 22.7.2011 Schizophyllaceae Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=534880 m, Y=161434 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Schizophyllum commune Fr. (1815), lok: X=603402 m, Y=170999 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Ogorevc Eva, 22.7.2011 Strophariaceae Hypholoma fasciculare (Huds.) Quél. (1871), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Hypholoma fasciculare (Huds.) Quél. (1871), lok: X=569253 m, Y=155126 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Kuehneromyces mutabilis (Schaeff.) Singer & A.H. Sm. (1946), lok: X=532653 m, Y=145071 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Pholiota flammans (Batsch) P. Kumm. (1871), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Stropharia semiglobata (Batsch) Quél. (1872), lok: Grad Rakičan, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 22.7.2011 Tricholomataceae Clitocybe gibba (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: X=571942 m, Y=148697 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Clitocybe gibba (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Collybia confluens (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Collybia confluens (Pers.) P. Kumm. (1871), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 30 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Collybia dryophila (Bull.) P. Kumm. (1871), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Lojk Jasna, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Collybia dryophila (Bull.) P. Kumm. (1871), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Collybia dryophila (Bull.) P. Kumm. (1871), lok: X=587226 m, Y=157101 m, nab. Nekrep Igor, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Collybia dryophila (Bull.) P. Kumm. (1871), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Collybia peronata (Bolton) P. Kumm. (1871), lok: X=556975 m, Y=125028 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Collybia peronata (Bolton) P. Kumm. (1871), lok: X=546022 m, Y=160428 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Collybia peronata (Bolton) P. Kumm. (1871), lok: X=571942 m, Y=148697 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Collybia peronata (Bolton) P. Kumm. (1871), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Auriculariales Incertae sedis Pseudohydnum gelatinosum (Scop.) P. Karst. (1868), lok: X=571473 m, Y=145316 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 29.7.2011 Pseudohydnum gelatinosum (Scop.) P. Karst. (1868), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Pseudohydnum gelatinosum (Scop.) P. Karst. (1868), lok: X=577459 m, Y=159027 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Boletales Boletaceae Boletus pulverulentus Opat. (1836), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Boletus pulverulentus Opat. (1836), lok: X=534880 m, Y=161434 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Chalciporus piperatus (Bull.) Bataille (1908), lok: X=534246 m, Y=144919 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 27.7.2011 Leccinum crocipodium (Letell.) Watling (1961), lok: X=602388 m, Y=170797 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 22.7.2011 Phylloporus rhodoxanthus (Schwein.) Bres. (1900), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Strobilomyces strobilaceus (Scop.) Berk. (1860), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Strobilomyces strobilaceus (Scop.) Berk. (1860), lok: X=546685 m, Y=159165 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Tylopilus felleus (Bull.) P. Karst. (1881), lok: X=532924 m, Y=145126 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Xerocomus moravicus (Vacek) Herink (1964), lok: X=576818 m, Y=158095 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 28.7.2011 Xerocomus parasiticus (Bull.) Quél. (1888), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Xerocomus quercinus H. Engel & T. Brückner (1996), lok: X=546020 m, Y=160427 m, nab. Piltaver Andrej, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 31 Xerocomus rubellus (Krombh.) Quél. (1895), lok: X=571473 m, Y=145316 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Xerocomus rubellus (Krombh.) Quél. (1895), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Xerocomus rubellus (Krombh.) Quél. (1895), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Xerocomus rubellus (Krombh.) Quél. (1895), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Xerocomus subtomentosus (L.) Fr. (1821), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Xerocomus subtomentosus (L.) Fr. (1821), lok: X=603244 m, Y=170917 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Ogorevc Eva, 22.7.2011 Coniophoraceae Pseudomerulius aureus (Fr.) Jülich (1979), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Gyroporaceae Gyroporus cyanescens (Bull.) Quél. (1886), lok: X=534654 m, Y=162316 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Sclerodermataceae Scleroderma areolatum Ehrenb. (1818), lok: X=570633 m, Y=147155 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Scleroderma areolatum Ehrenb. (1818), lok: X=603378 m, Y=171057 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 22.7.2011 Scleroderma citrinum Pers. (1801), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Scleroderma citrinum Pers. (1801), lok: X=546561 m, Y=159286 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 25.7.2011 Scleroderma citrinum Pers. (1801), lok: X=577459 m, Y=159027 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 22.7.2011 Scleroderma verrucosum (Bull.) Pers. (1801), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Scleroderma verrucosum (Bull.) Pers. (1801), lok: X=567329 m, Y=159020 m, nab. Nekrep Igor, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Scleroderma verrucosum (Bull.) Pers. (1801), lok: Sveti Jurij ob Ščavnici, nab. Piltaver Andrej, dol. Piltaver Andrej, 22.7.2011 Cantharellales Cantharellaceae Cantharellus cibarius Fr. (1821), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Cantharellus cibarius Fr. (1821), lok: X=533734 m, Y=144916 m, nab. Šparl Luka, dol. Oto Zala, 27.7.2011 Cantharellus cibarius var. amethysteus Quél. (1883), lok: X=560917 m, Y=126593 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Cantharellus cibarius var. amethysteus Quél. (1883), lok: X=546015 m, Y=160473 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 25.7.2011 Cantharellus cibarius var. pallidus R. Schulz (1924), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 32 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Cantharellus friesii Welw. & Curr. (1869), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Cantharellus friesii Welw. & Curr. (1869), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Cantharellus friesii Welw. & Curr. (1869), lok: X=546432 m, Y=159428 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Cantharellus friesii Welw. & Curr. (1869), lok: X=534654 m, Y=162316 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Clavulinaceae Clavulina cinerea (Bull.) J. Schröt. (1888), lok: X=546432 m, Y=159428 m, nab. Piltaver Andrej, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Hydnaceae Hydnum repandum L. (1753), lok: X=561386 m, Y=127026 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 29.7.2011 Hydnum repandum L. (1753), lok: X=546368 m, Y=159352 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 25.7.2011 Hydnum repandum L. (1753), lok: X=577459 m, Y=159027 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Hydnum rufescens Schaeff. (1774), lok: X=534654 m, Y=162316 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 25.7.2011 Hydnum rufescens Schaeff. (1774), lok: X=532800 m, Y=145093 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Gloeophyllales Gloeophyllaceae Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki (1943), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki (1943), lok: X=546561 m, Y=159286 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Hymenochaetales Hymenochaetaceae Hymenochaete rubiginosa (Dicks.) Lév. (1846), lok: X=570633 m, Y=147155 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Hymenochaete rubiginosa (Dicks.) Lév. (1846), lok: X=603391 m, Y=171026 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Ogorevc Eva, 22.7.2011 Phellinus hartigii (Allesch. & Schnabl) Pat. (1903), lok: X=534880 m, Y=161434 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Phellinus robustus (P. Karst.) Bourdot & Galzin (1928), lok: X=569524 m, Y=154550 m, nab. Blatnik Miha, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Phellinus robustus (P. Karst.) Bourdot & Galzin (1928), lok: X=603397 m, Y=170969 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 22.7.2011 Incertae sedis Incertae sedis Rickenella fibula (Bull.) Raithelh. (1973), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Rickenella fibula (Bull.) Raithelh. (1973), lok: X=546633 m, Y=159240 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Phallales Phallaceae Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 33 Phallus impudicus L. (1753), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Polyporales Fomitopsidaceae Daedalea quercina (L.) Pers. (1821), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Daedalea quercina (L.) Pers. (1821), lok: X=571942 m, Y=148697 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Daedalea quercina (L.) Pers. (1821), lok: X=575799 m, Y=144423 m, nab. Piltaver Andrej, dol. Piltaver Andrej, 24.7.2011 Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881), lok: X=533504 m, Y=145201 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881), lok: X=603465 m, Y=170908 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Laetiporus sulphureus (Bull.) Murrill (1920), lok: X=585235 m, Y=154953 m, nab. Tomaţič Aleš, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Laetiporus sulphureus (Bull.) Murrill (1920), lok: X=585235 m, Y=154953 m, nab. Tomaţič Aleš, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Phaeolus schweinitzii (Fr.) Pat. (1900), lok: X=574189 m, Y=161787 m, nab. Lojk Jasna, dol. Piltaver Andrej, 23.7.2011 Ganodermataceae Ganoderma applanatum (Pers.) Pat. (1887), lok: X=603476 m, Y=170904 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Meripilaceae Meripilus giganteus (Pers.) P. Karst. (1882), lok: X=603271 m, Y=170994 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 22.7.2011 Meruliaceae Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880), lok: X=569987 m, Y=150288 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880), lok: X=569987 m, Y=150288 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880), lok: X=574140 m, Y=161603 m, nab. Nekrep Igor, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880), lok: X=603340 m, Y=170910 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 22.7.2011 Phlebia radiata Fr. (1821), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Steccherinum ochraceum (Pers.) Gray (1821), lok: X=546633 m, Y=159240 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Phanerochaetaceae Antrodiella fragrans (A. David & Tortić) A. David & Tortić (1986), lok: X=546380 m, Y=159347 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Ceriporiopsis mucida (Pers.) Gilb. & Ryvarden (1985), lok: X=603364 m, Y=170943 m, nab. Piltaver Andrej, dol. Piltaver Andrej, 22.7.2011 Polyporaceae Coriolus versicolor (L.) Quél. (1886), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 34 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Coriolus versicolor (L.) Quél. (1886), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Coriolus versicolor (L.) Quél. (1886), lok: X=603578 m, Y=171165 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Ogorevc Eva, 22.7.2011 Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), lok: X=571473 m, Y=145316 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), lok: X=534884 m, Y=161420 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), lok: X=567677 m, Y=156105 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888), lok: X=561357 m, Y=157551 m, nab. Piltaver Andrej, dol. Piltaver Andrej, 23.7.2011 Lentinus suavissimus Fr. (1836), lok: X=534666 m, Y=162312 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Oligoporus stipticus (Pers.) Gilb. & Ryvarden (1987), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Polyporus tuberaster (Jacq.) Fr. (1815), lok: X=570633 m, Y=147155 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Polyporus tuberaster (Jacq.) Fr. (1815), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Polyporus tuberaster (Jacq.) Fr. (1815), lok: X=561357 m, Y=157551 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 23.7.2011 Polyporus tuberaster (Jacq.) Fr. (1815), lok: X=603417 m, Y=170918 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Polyporus varius (Pers.) Fr. (1821), lok: X=561386 m, Y=127026 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Lojk Jasna, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=569253 m, Y=155126 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838), lok: X=603468 m, Y=170962 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Trametes hirsuta (Wulfen) Pilát (1939), lok: X=587226 m, Y=157101 m, nab. Nekrep Igor, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Trametes hirsuta (Wulfen) Pilát (1939), lok: X=569253 m, Y=155126 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Trametes hirsuta (Wulfen) Pilát (1939), lok: X=603458 m, Y=170875 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921), lok: X=556814 m, Y=124820 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Trichaptum abietinum (Dicks.) Ryvarden (1972), lok: X=532808 m, Y=145102 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 35 Trichaptum hollii (J.C. Schmidt) Kreisel (1984), lok: X=569987 m, Y=150288 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Trichaptum hollii (J.C. Schmidt) Kreisel (1984), lok: X=561426 m, Y=127023 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Trichaptum hollii (J.C. Schmidt) Kreisel (1984), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Lojk Jasna, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Trichaptum hollii (J.C. Schmidt) Kreisel (1984), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Trichaptum hollii (J.C. Schmidt) Kreisel (1984), lok: X=546432 m, Y=159428 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Sparassidaceae Sparassis crispa (Wulfen) Fr. (1821), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Russulales Auriscalpiaceae Artomyces pyxidatus (Pers.) Jülich (1982), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Artomyces pyxidatus (Pers.) Jülich (1982), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Auriscalpium vulgare Gray (1821), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Lentinellus cochleatus Hoffm. (1879), lok: X=557055 m, Y=125028 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Bondarzewiaceae Heterobasidion annosum (Fr.) Bref. (1888), lok: X=534880 m, Y=161434 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Hericiaceae Dentipellis fragilis (Pers.) Donk (1962), lok: X=534178 m, Y=144910 m, nab. Piltaver Andrej, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Russulaceae Lactarius glaucescens Crossl. (1900), lok: X=534654 m, Y=162316 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Lactarius glaucescens Crossl. (1900), lok: X=603498 m, Y=170918 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Ogorevc Eva, 22.7.2011 Lactarius lignyotus Fr. (1857), lok: X=533606 m, Y=144991 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Lactarius necator, lok: X=533457 m, Y=145008 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Lactarius pergamenus (Sw.) Fr. (1838), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Lactarius pergamenus (Sw.) Fr. (1838), lok: X=546015 m, Y=160473 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Lactarius piperatus (L.) Pers. (1797), lok: X=546022 m, Y=160434 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Lactarius quietus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Lactarius rufus (Scop.) Fr. (1838), lok: X=532801 m, Y=145088 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 36 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=561386 m, Y=127026 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=603641 m, Y=171930 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Lactarius volemus var. oedematopus (Fr.) Fr. (1838), lok: X=602376 m, Y=170866 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Ogorevc Eva, 22.7.2011 Russula atropurpurea (Krombh.) Britzelm. (1893), lok: X=570633 m, Y=147155 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Russula atropurpurea (Krombh.) Britzelm. (1893), lok: X=577459 m, Y=159027 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Russula atropurpurea var. dissidens Zvára, lok: X=577054 m, Y=158676 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 22.8.2011 Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), lok: X=551114 m, Y=172394 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863), lok: Bukovniško jezero, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 22.7.2011 Russula decolorans (Fr.) Fr. (1838), lok: X=532958 m, Y=145101 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 27.7.2011 Russula emetica var. emetica, lok: X=533133 m, Y=145142 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 27.7.2011 Russula grisea (Batsch) Fr. (1838), lok: X=603635 m, Y=171104 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Russula heterophylla (Fr.) Fr. (1838), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Russula heterophylla (Fr.) Fr. (1838), lok: Bukovniško jezero, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 22.7.2011 Russula lepida Fr. (1836), lok: X=580312 m, Y=159804 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 23.7.2011 Russula melliolens Quél. (1901), lok: X=534638 m, Y=162327 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Russula melzeri Zvára (1927), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Russula nigricans (Bull.) Fr. (1838), lok: X=603639 m, Y=171957 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Russula ochroleuca (Pers.) Fr. (1838), lok: X=546015 m, Y=160473 m, nab. Piltaver Andrej, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Russula ochroleuca (Pers.) Fr. (1838), lok: X=551114 m, Y=172394 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Russula paludosa Britzelm. (1891), lok: X=533007 m, Y=145124 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Russula pectinatoides Peck (1907), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Russula puellaris Fr. (1838), lok: X=533333 m, Y=145209 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 37 Russula raoultii Quél. (1886), lok: X=532716 m, Y=145065 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Russula rosea Pers. (1796), lok: X=561386 m, Y=127026 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Russula rosea Pers. (1796), lok: X=546472 m, Y=159262 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Russula vesca Fr. (1836), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Russula vesca Fr. (1836), lok: X=534880 m, Y=161434 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Russula vinosa Lindblad (1901), lok: X=532963 m, Y=145140 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=571473 m, Y=145316 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=587226 m, Y=157101 m, nab. Nekrep Igor, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=546015 m, Y=160473 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Russula violeipes Quél. (1898), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836), lok: X=571942 m, Y=148697 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Russula xerampelina (Schaeff.) Fr. (1838), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Stereaceae Stereum gausapatum (Fr.) Fr. (1874), lok: X=571473 m, Y=145316 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=570633 m, Y=147155 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Lojk Jasna, dol. Piltaver Andrej, 26.7.2011 Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=580331 m, Y=159807 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 23.7.2011 Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: X=567677 m, Y=156105 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938), lok: Bukovniško jezero, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 22.7.2011 38 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Stereum rameale (Berk.) Massee (1890), lok: X=571942 m, Y=148697 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Stereum rameale (Berk.) Massee (1890), lok: X=561360 m, Y=157636 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 23.7.2011 Stereum rugosum Pers. (1794), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Stereum subtomentosum Pouzar (1964), lok: X=569987 m, Y=150288 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Stereum subtomentosum Pouzar (1964), lok: X=580187 m, Y=159904 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 23.7.2011 Thelephorales Thelephoraceae Thelephora terrestris Ehrh. (1787), lok: X=533791 m, Y=144894 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Dacrymycetes Dacrymycetales Dacrymycetaceae Calocera cornea (Batsch) Fr. (1827), lok: X=534884 m, Y=161420 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Calocera cornea (Batsch) Fr. (1827), lok: X=569256 m, Y=155129 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Calocera cornea (Batsch) Fr. (1827), lok: X=578348 m, Y=164361 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=561079 m, Y=126629 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=569446 m, Y=171328 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=551406 m, Y=173273 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=532901 m, Y=145115 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 27.7.2011 Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821), lok: X=577459 m, Y=159027 m, nab. Oto Zala, dol. Oto Zala, 22.7.2011 Dacrymyces stillatus Nees (1817), lok: X=534880 m, Y=161434 m, nab. Oto Zala, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Femsjonia peziziformis (Lév.) P. Karst. (1876), lok: X=578355 m, Y=164347 m, nab. Nekrep Igor, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Tremellomycetes Auriculariales Auriculariaceae Auricularia mesenterica (Dicks.) Pers. (1822), lok: X=569987 m, Y=150288 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Auricularia mesenterica (Dicks.) Pers. (1822), lok: X=561360 m, Y=157636 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 23.7.2011 Auricularia sambucina Mart. (1817), lok: X=569987 m, Y=150288 m, nab. Behrič Sanja, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 39 Auricularia sambucina Mart. (1817), lok: X=556975 m, Y=125028 m, nab. Šparl Luka, dol. Piltaver Andrej, 29.7.2011 Auricularia sambucina Mart. (1817), lok: X=574707 m, Y=163702 m, nab. Kirbiš Nino, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Tremellales Tremellaceae Tremella mesenterica Retz. (1794), lok: X=552119 m, Y=144182 m, nab. Šparl Luka, dol. Šparl Luka, 26.7.2011 Tremella mesenterica Retz. (1794), lok: X=534654 m, Y=162316 m, nab. Ogorevc Eva, dol. Piltaver Andrej, 25.7.2011 Ustilaginomycetes Ustilaginales Ustilaginaceae Ustilago maydis (DC.) Corda (1842), lok: X=571010 m, Y=158045 m, nab. Šparl Luka, dol. Oto Zala, 23.7.2011 Slika 7. Kosmičasta čeladica (Mycena corynephora) (foto: Andrej Piltaver). 40 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 LOKACIJE Arda Mali tali Blaguško jezero Melanjski Vrh Boreci Negovsko jezero Bukovnica Osankarica Bukovniško jezero Podvinci Cerkvenjak Resjek Ceršak Ribnik Črno jezero Spodnji Velovlek Desenci Strmec Gajševsko jezero Sveti Jurij ob Ščavnici Grad Rakičan Šardinšca Hrastovec v Slovenskih Goricah Šerjak Jezera Šturmov potok Jezero Gradišče Vlasunjek Kamnica Vodnikova grapa Kamniška graba Ţabjak Maček Ţamenci Ţenčaj Slika 8. Dobov poplavni gozd (Podvinci) (foto: Andrej Piltaver) Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 41 NABIRALCI IN DOLOČITELJI Nabiralci Behrič Sanja Blatnik Miha Kirbiš Nino Lojk Jasna Nekrep Igor Ogorevc Eva Oto Zala Piltaver Andrej Šparl Luka Tomaţič Aleš Določitelji Ogorevc Eva Oto Zala Piltaver Andrej Šparl Luka VRSTE GLIV Amanita battarrae (Boud.) Bon (1985) Amanita fulva (Schaeff.) Fr. (1815) Amanita phalloides Fr. Amanita rubescens (Pers.) Gray (1821) (= Amanita rubescens var. rubescens (Pers.) Gray (1797)) Antrodiella fragrans (A. David & Tortić) A. David & Tortić (1986) Artomyces pyxidatus (Pers.) Jülich (1982) (= Clavicorona pyxidata (Pers.) Donk (1947)) Auricularia mesenterica (Dicks.) Pers. (1822) Auricularia sambucina Mart. (1817) Auriscalpium vulgare Gray (1821) Bisporella citrina (Batsch) Korf & S.E. Carp. (1974) Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880) Boletus pulverulentus Opat. (1836) Bulgaria inquinans (Pers.) Fr. (1822) Calocera cornea (Batsch) Fr. (1827) Calocera viscosa (Pers.) Fr. (1821) Cantharellus cibarius Fr. (1821) (= Cantharellus cibarius var. cibarius (Fr.) Quél. (1888)) Cantharellus cibarius var. amethysteus Quél. (1883) Cantharellus cibarius var. pallidus R. Schulz (1924) (= Cantharellus cibarius var. cibarius (Fr.) Quél. (1888)) Cantharellus friesii Welw. & Curr. (1869) Ceratiomyxa fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899) (= Ceratiomyxa fruticulosa var. fruticulosa (O.F. Müll.) T. Macbr. (1899)) Ceriporiopsis mucida (Pers.) Gilb. & Ryvarden (1985) Chalciporus piperatus (Bull.) Bataille (1908) 42 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Chondrostereum purpureum (Pers.) Pouzar (1959) Clavulina cinerea (Bull.) J. Schröt. (1888) (= Clavulina cinerea f. cinerea (1888)) Clitocybe gibba (Pers.) P. Kumm. (1871) Collybia confluens (Pers.) P. Kumm. (1871) (= Gymnopus confluens (Pers.) Antonín, Halling & Noordel. (1997)) Collybia dryophila (Bull.) P. Kumm. (1871) (= Gymnopus dryophilus (Bull.) Murrill (1916)) Collybia peronata (Bolton) P. Kumm. (1871) (= Gymnopus peronatus (Bolton) Antonín, Halling & Noordel. (1997)) Coprinus micaceus (Bull.) Fr. (1838) Coriolus versicolor (L.) Quél. (1886) (= Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921)) Cortinarius limonius (Fr.) Fr. (1838) Cortinarius purpurascens (Fr.) Fr. (1838) Cortinarius speciosissimus Kühner & Romagn. (1953) (= Cortinarius rubellus Cooke (1887)) Cortinarius subtortus (Pers.) Fr. (1838) Crepidotus cesatii (Rabenh.) Sacc. (1877) (= Crepidotus cesatii var. cesatii (Rabenh.) Sacc. (1877)) Crepidotus mollis (Schaeff.) Staude (1857) Cyathus striatus Willd. Dacrymyces stillatus Nees (1817) Daedalea quercina (L.) Pers. (1821) Daedaleopsis confragosa (Bolton) J. Schröt. (1888) Dentipellis fragilis (Pers.) Donk (1962) Diatrype disciformis (Hoffm.) Fr. (1849) Elaphomyces granulatus Fr. (1829) Femsjonia peziziformis (Lév.) P. Karst. (1876) (= Ditiola peziziformis (Lév.) D.A. Reid (1974)) Fomitopsis pinicola (Sw.) P. Karst. (1881) Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. (1780) Ganoderma applanatum (Pers.) Pat. (1887) Gloeophyllum odoratum (Wulfen) Imazeki (1943) Gyroporus cyanescens (Bull.) Quél. (1886) Heterobasidion annosum (Fr.) Bref. (1888) Hydnum repandum L. (1753) Hydnum rufescens Schaeff. (1774) Hygrocybe turunda (Fr.) P. Karst. (1879) Hymenochaete rubiginosa (Dicks.) Lév. (1846) Hymenoscyphus albidus (Gillet) W. Phillips (1887) Hypholoma fasciculare (Huds.) Quél. (1871) Hypocrea citrina (Pers.) Fr. (1849) Hypocrea pulvinata Fuckel (1870) Hypocrea rufa (Pers.) Fr. (1849) Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835) Inocybe proximella P. Karst. (1882) Kuehneromyces mutabilis (Schaeff.) Singer & A.H. Sm. (1946) Laccaria bicolor (Maire) P.D. Orton (1960) Laccaria laccata (Scop.) Fr. (1884) Lactarius glaucescens Crossl. (1900) Lactarius lignyotus Fr. (1857) Lactarius necator (= Lactarius turpis Fr. (1838)) Lactarius pergamenus (Sw.) Fr. (1838) (= Lactarius glaucescens Crossl. (1900)) Lactarius piperatus (L.) Pers. (1797) Lactarius quietus (Fr.) Fr. (1838) Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 43 Lactarius rufus (Scop.) Fr. (1838) Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838) Lactarius volemus var. oedematopus (Fr.) Fr. (1838) (= Lactarius volemus (Fr.) Fr. (1838)) Laetiporus sulphureus (Bull.) Murrill (1920) Leccinum crocipodium (Letell.) Watling (1961) Lentinellus cochleatus Hoffm. (1879) Lentinus suavissimus Fr. (1836) Lycogala epidendrum (J.C. Buxb. ex L.) Fr. (1829) Marasmius alliaceus (Jacq.) Fr. (1874) Marasmius androsaceus (L.) Fr. (1838) Marasmius ramealis (Bull.) Fr. (1838) (= Marasmiellus ramealis (Bull.) Singer (1946)) Marasmius rotula (Scop.) Fr. (1838) Meripilus giganteus (Pers.) P. Karst. (1882) Mycena corynephora Maas Geest. (1983) Oligoporus stipticus (Pers.) Gilb. & Ryvarden (1987) Oudemansiella platyphylla (Pers.) M.M. Moser (1983) (= Megacollybia platyphylla (Pers.) Kotl. & Pouzar (1972)) Panaeolina foenisecii (Pers.) Maire (1933) Panellus stipticus (Bull.) P. Karst. (1879) Phaeolus schweinitzii (Fr.) Pat. (1900) Phallus impudicus L. (1753) Phellinus hartigii (Allesch. & Schnabl) Pat. (1903) Phellinus robustus (P. Karst.) Bourdot & Galzin (1928) Phlebia radiata Fr. (1821) Pholiota flammans (Batsch) P. Kumm. (1871) Phylloporus rhodoxanthus (Schwein.) Bres. (1900) (= Phylloporus pelletieri (Lév.) Quél. (1888)) Pluteus cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871) (= Pluteus cervinus var. cervinus (Schulzer) P. Kumm. (1871)) Pluteus leoninus (Schaeff.) P. Kumm. (1871) Pluteus salicinus (Pers.) P. Kumm. (1871) Polyporus tuberaster (Jacq.) Fr. (1815) Polyporus varius (Pers.) Fr. (1821) Psathyrella spadiceogrisea (Schaeff.) Maire (1937) Pseudohydnum gelatinosum (Scop.) P. Karst. (1868) Pseudomerulius aureus (Fr.) Jülich (1979) Rickenella fibula (Bull.) Raithelh. (1973) Russula atropurpurea (Krombh.) Britzelm. (1893) Russula atropurpurea var. dissidens Zvára Russula cyanoxantha (Schaeff.) Fr. (1863) Russula decolorans (Fr.) Fr. (1838) Russula emetica var. emetica Russula grisea (Batsch) Fr. (1838) Russula heterophylla (Fr.) Fr. (1838) Russula lepida Fr. (1836) (= Russula rosea Pers. (1796)) Russula melliolens Quél. (1901) Russula melzeri Zvára (1927) Russula nigricans (Bull.) Fr. (1838) Russula ochroleuca (Pers.) Fr. (1838) Russula paludosa Britzelm. (1891) Russula pectinatoides Peck (1907) 44 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Russula puellaris Fr. (1838) Russula raoultii Quél. (1886) Russula rosea Pers. (1796) Russula vesca Fr. (1836) Russula vinosa Lindblad (1901) Russula violeipes Quél. (1898) Russula virescens (Schaeff.) Fr. (1836) Russula xerampelina (Schaeff.) Fr. (1838) (= Russula xerampelina var. xerampelina (Schaeff.) Fr. (1838)) Schizophyllum commune Fr. (1815) Scleroderma areolatum Ehrenb. (1818) Scleroderma citrinum Pers. (1801) Scleroderma verrucosum (Bull.) Pers. (1801) Simocybe centunculus (Fr.) P. Karst. (1879) Sparassis crispa (Wulfen) Fr. (1821) Steccherinum ochraceum (Pers.) Gray (1821) Stereum gausapatum (Fr.) Fr. (1874) Stereum hirsutum (Willd.) Gray (1938) Stereum rameale (Berk.) Massee (1890) (= Stereum ochraceoflavum (Schwein.) Fr.) Stereum rugosum Pers. (1794) Stereum subtomentosum Pouzar (1964) Strobilomyces strobilaceus (Scop.) Berk. (1860) Stropharia semiglobata (Batsch) Quél. (1872) Thelephora terrestris Ehrh. (1787) Trametes gibbosa (Pers.) Fr. (1838) Trametes hirsuta (Wulfen) Pilát (1939) Trametes versicolor (L.) Lloyd (1921) Tremella mesenterica Retz. (1794) Trichaptum abietinum (Dicks.) Ryvarden (1972) Trichaptum hollii (J.C. Schmidt) Kreisel (1984) (= Trichaptum fuscoviolaceum (Ehrenb.) Ryvarden (1972)) Tylopilus felleus (Bull.) P. Karst. (1881) Ustilago maydis (DC.) Corda (1842) Xerocomus moravicus (Vacek) Herink (1964) (= Boletus moravicus Vacek (1946)) Xerocomus parasiticus (Bull.) Quél. (1888) (= Pseudoboletus parasiticus (Bull.) Šutara (1991)) Xerocomus quercinus H. Engel & T. Brückner (1996) Xerocomus rubellus (Krombh.) Quél. (1895) (= Boletus rubellus Krombh. (1836)) Xerocomus subtomentosus (L.) Fr. (1821) (= Boletus subtomentosus Pers.) Xeromphalina campanella (Batsch) Maire (1934) Xerula radicata (Relhan) Dörfelt (1975) Xylaria polymorpha (Pers.) Grev. (1824) Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 45 Slika 9. Ţetale s slikovito haloško pokrajino (foto: Andrej Piltaver). Slika 10. Ţenčaj, Luzulo-albidae fagetum s cerom (foto: Andrej Piltaver). 46 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 ZAKLJUČNE MISLI Letošnji brezhibno organiziran raziskovalni tabor Društva študentov biologije 2011 v Sv. Juriju ob Ščavnici je potekal v delovnem, ţivahnem in veselem vzdušju ob prijetnem druţenju raziskovalcev in mentorjev. Za to gre pohvala vodji tabora in vsem sodelujočim, kakor tudi odličnim delovnim pogojem, ki smo jih imeli v prostorih Osnovne šole. Število nabranih in določenih vrst makromicet je preseglo vsa pričakovanja tudi na račun odličnega sodelovanja z ostalimi skupinami, ki so nam s terena nosile vzorce različnih vrst gob. Zato velja posebna zahvala raziskovalcem drugih skupin Behrič Sanji, Blatnik Mihatu, Kirbiš Ninotu, Lojk Jasni, Nekrep Igorju in Tomaţič Alešu. Glede na to, da je poznavanje razširjenosti gliv pri nas relativno skromna, predstavlja rezultat dela skupine tudi pomemben prispevek k poznavanju razširjenosti gliv v slovenskem prostoru. Prav tako kot raziskovalni del pa je pomemben izobraţevalni del, saj so raziskovalci pridobili podrobnejši vpogled v obravnavano skupino biote. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 47 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE Anamarija ŢAGAR Societas herpetologica slovenica - društvo za preučevanje dvoţivk in plazilcev, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. E-mail: info@herpetolosko-drustvo.si Abstract: REPORT OF THE GROUP FOR REPTILES - A total of five autochthonous reptilian species ( Anguis fragilis, Lacerta viridis/bilineata, Podacis muralis, Natrix natrix and Coronella austriaca) were recorded at 26 localities by the work of reptilian group during the Biology Students Research Camp Sv. Jurij ob Ščavnici 2011. Survey was carried out between 22nd and 30th of July 2011 in the surroundings of Sv. Jurij ob Ščavnici. All registered autochthonous species are listed in the Red List of endangered plant and animal species and protected by the Decree on protected wild animal species in Slovenia. UVOD Na letošnjem taboru je skupina za plazilce štela šest članov in mentorico. Skupina je bila mednarodna, saj sta dva udeleţenca prišla iz Španije in delo je potekalo v angleškem jeziku. Na uspešnost popisa plazilcev močno vplivajo vremenske razmere, ki morajo biti sončne do preteţno oblačne. V deţevnem vremenu z nizkimi temepraturami večina plazilcev ni aktivnih in je zato njihova odkrivnost (zaznavnost) zelo slaba. Pri popisih plazilcev v času letošnjega tabora je bilo od osmih terenskih dni, šest dni oblačno ali deţevno vreme, ki je neugodno za izvajanje tarčnih popisov UTM kvadratov. Zato smo delo prilagodili in tiste dni izvajali ne-ciljne popise, tako da smo se priključili drugim skupinam na terenu ali pa smo ostali v šoli. En dan smo izvedli anketno raziskavo odnosa udeleţencev tabora do kuščarjev, ţelv in kač. Območje Slovenskih Goric je glede plazilcev med slabše popisanimi območji v Sloveniji, kjer je za kar nekaj UTM kvadratov znanih manj kot pet vrst plazilcev (podatki po letu 1996, Krofel s sod. 2009). Vrstna pestrost plazilcev sicer v drţavi upada v smeri od JZ proti SV, vendar bi na območju v okolici tabora vseeno lahko pričakovali najdbe vsaj osmih splošno razširjenih vrst plazilcev. Glavni namen skupine za plazilce je bil opraviti čim bolj temeljit popis tega območja in zbrati nove podatke o razširjenosti vrst, ki bodo vključeni v prihajajočem Atlasu plazilcev Slovenije. Hkrati so se tekom terenskega dela udeleţenci skupine uvedli v terensko delo, izurili v prepoznavanju plazilcev na terenu in s pomočjo določevalnih ključev ter seznanili z njihovo biologijo. 48 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 METODE DELA Dva krat smo se odpravili na ciljni popis UTM kvadrata in takrat smo dan pred terenom pregledali karto merila 1:20000 ter določili potencialno ugodna območja za pojavljanje plazilcev, ki smo jih kasneje pregledali na terenu. Na terenu smo s počasno hojo opazovali okolico in gledali pod večje kamne, debla in odpadni material. Opaţene osebke smo skušali ujeti; slepce ter nestrupene kače smo lovili z roko, za kuščarice pa smo uporabili zanko iz zobne nitke pritrjeno na ţico in palico. Ujete osebke smo določili z uporabo določevalnih ključev (Arnold 2004, Mršić 1997, Tome 1999, 2002, Breg s sod. 2010). Ujetim osebkom smo določili spol in jih uvrstili v starostni razred (adult/subadult/juvenil). Nekaterim ujetim kuščaricam smo izmerili še standardne morfometrične meritve. Nekaterim ujetim kačam smo izmerili dolţino telesa in repa. Vsi ujeti plazilci so bili po določanju izpuščeni na mestu ulova. Prav tako smo zbirali trupla povoţenih ali drugače ubitih osebkov ter ostanke levov. Najdiščem plazilcev smo določili koordinate na terenu z GPS sprejemnikom ali kasneje s pomočjo Atlasa okolja in Geopedie. Opis najdišča in ostale podatke smo vpisali v vnaprej pripravljene popisne liste, ki sluţijo zbiranju podatkov za Atlas plazilcev Slovenije. Naredili smo tudi fotografijo najdišča in ulovljenih osebkov. Mnogo podatkov smo letos pridobili tudi od opaţanj drugih skupin, katere smo zbrali zadnje dni tabora. Zaradi slabega vremena in kot dopolnilo k terenskemu delu smo tudi letos izvedli anketo o odnosu udeleţencev tabora do ţelv, kuščarjev in kač in rezultate grafično predstavili na oglasni deski v šoli. REZULTATI IN DISKUSIJA Med 22. in 30. julijem 2011 smo na širšem območju v okolici Sv. Jurija ob Ščavnici, na 26 najdiščih zabeleţili pet avtohtonih vrst plazilcev (Tabela 1). Iz druţine slepcev (Anguidae) smo našli edinega na tem območju razširjenega predstavnika, slepca ( Anguis fragilis) na treh najdiščih. Pričakovali smo, da bomo tako splošno razširjeno in v kulturni krajini ponavadi pogosto vrsto našli večkrat. Sumimo, da je prisotnost domačih mačk in ubijanje zaradi uporabe kmetijskih strojev (in morda namerno ubijanje ljudi) vplivalo na to, da številčno slepcev na tem območju ni veliko. Iz druţine kuščaric (Lacertidae) smo popisali dve vrsti , zelenca/zahodnoevropskega zelenca ( Lacerta viridis/bilineata) in pozidno kuščarico ( Podarcis muralis). Zelenca brez genetskih analiz ne moremo ločiti od zahodnoevropskega zelenca, zato navajamo oba imena, v nadaljevanju pa bomo uporabljali krajšavo »zelenec«. Zelenca smo našli na največ različnih najdiščih in najverjetneje je splošno razširjen na celotnem območju Slovenskih Goric ter širše okolice. V nasprotju z zelencem, pozidna kuščarica ni splošno razširjena na SV Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 49 drţave. Pojavlja se na kamnitih ali drugih redko poraščenih in soncu izpostavljenih območjih in tako smo jo našli le dveh območjih, na Donački gori in na zidu ob cerkvi v Sv. Juriju. Pozidna kuščarica je bila vrsta za katero smo zabeleţili največ osebkov (14). Od kač smo našli le predstavnike iz druţine goţev (Colubridae), ne pa tudi iz druge druţine, ki je razširjena v Sloveniji, gadi (Viperidae). Belouško ( Natrix natrix) smo zabeleţili na štirih najdiščih, našli smo le juvenilne osebke ali truplo in lev. Medtem, ko smo smokuljo ( Coronella austriaca) bolje spoznali, saj smo ujeli tako odrasle osebke kot juvenilno smokuljo in našli tri leve na skupno šestih najdiščih. Zbirali smo tudi podatke o najdbah plazilcev od drugih skupin tabora. Dodatno smo zbrali podatke še o štirih najdiščih slepca, dveh najdiščih belouške ter po enem najdišču zelenca in pozidne kuščarice. Tabela 1. Seznam popisanih vrst plazilcev, število najdišč in zabeleţeno število osebkov v starostnih in spolnih razredih oz. truplo ali lev, ki jih je popisala skupina za plazilce v času tabora RTŠB Sv. Jurij ob Ščavnici 2011. Vrsta Vrsta lt lt u il ec lo (Strokovno (Slovensko ime) u ica p -ad env ime) am Lev t. najdišč Ad b S am u Tru Š S Ju S Anguis fragilis Slepec 3 1 3 Coronella Smokulja 6 4 1 3 austriaca Lacerta Zelenec/ 9 9 3 1 viridis/bilineata zahodnoevropski zelenec Natrix natrix Belouška 4 2 1 1 Podarcis Pozidna 4 6 4 2 1 1 muralis kuščarica SKUPAJ 26 19 5 8 1 4 2 4 50 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Slika 1. Karte z najdišči petih vrst plazilcev, ki jih je popisala skupina za plazilce v času tabora RTŠB Sv. Jurij ob Ščavnici 2011. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 51 Najdišča plazilcev smo opisali z vnaprej določenimi kategorijami habitata na popisnih listih, vendar zaradi majhnega števila najdb, podatki niso toliko uporabni, da bi lahko naredili primerjavo izbire habitata med vrstami. Podatki o opisu najdišč za posamezno vrsto so predstavljeni v Tabeli 2. Tabela 2. Seznam opisanih habitatnih kategorij na najdiščih petih vrst plazilcev, ki jih je popisala skupina za plazilce v času tabora RTŠB Sv. Jurij ob Ščavnici 2011. Vrsta Habitatne kategorije (Strokovno ime) Anguis fragilis listopadni in mešani gozd, nakopičen material, kolovoz Coronella grmišče, nakopičen material, asfaltirana cesta, mešani gozd, austriaca kolovoz, gozdni rob, skale, kamenje, kamniti zid, naselje, vodni jarek Lacerta grmišče, skale, kamenje, kamniti zid, naselje, mešani gozd, potok viridis/bilineata Natrix natrix skale, kamenje, grmišče, travnik, gozdni rob, mešani gozd, kolovoz, asfaltirana cesta Podarcis muralis skale, kamenje, kamniti zid, travnik, naselje, mešani gozd Zaradi slabega vremena nismo mogli izvesti osmih načrtovanih ciljnih popisov UTM kvadratov, ki imajo nizko število zabeleţenih vrst plazilcev po letu 1996. Tako smo izvedli le dva ciljna popisa: WM75 in WM76. Ostale lokacije smo izbirali naključno in na njih iskali plazilce tudi v deţevnem ali oblačnem vremenu, kar pa ne štejemo kot izveden ciljni popis kvadrata, ki se mora praviloma izvajati ob sončnem vremenu in celotni del dneva. Kljub temu smo uspeli tekom tabora zabeleţiti nekaj novih podatkov za naslednje vrste v UTM kvadratih: slepec v WM67, pozidna kuščarica in zelenec v WM75, smokuljo v WM64 in v WM52. Tekom tabora smo se odzvali intervencijo Kačofona, saj je klicala gospa iz Orešja pri Ptuju in smo ravno bili v bliţini. Preiskali smo betonsko škarpo pred njeno hišo, v kateri naj bi se skrivala velika kača, zaradi katere se je gospa neprijetno počutila, ker je bila v neposredni bliţini terase in hiše. Po pričevanju naj bi kača ţe poskušala zlesti v hišo, gospa pa se je toliko boji, da je sama ni sposobna prijeti in odnesti drugam. Našli smo več kačjih levov in eno odraslo smokuljo, ki jo je gospa prijela in upamo, da je izgubila nekaj strahu pred njimi ter jo bo drugič sama lahko prenesla drugam. 52 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Slika 2. Iskanje velike temne kače v škarpi na intervenciji Kačofona v Orešju pri Ptuju (foto: Anamarija Ţagar). Slika 3. Zelenca ( Lacerta viridis/bilineata ) smo najbolj pogosto našli na širšem območju RTŠB Sv. Jurij ob Ščavnici (foto: Anamarija Ţagar). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 53 ZAHVALA Hvala vsem mentorjem in udeleţencem tabora, ki so na kakršenkoli način prispevali podatke o razširjenosti plazilcev in ki so sodelovali v anketni raziskavi. VIRI Arnold E. N. 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe. Collins, London. Breg A., Janota, B., Peganc, M., Petrovič, I., Toma, S., Vamberger, M. 2010. Slikovni določevalni ključ za plazilce Slovenije. Societas herpetologica slovenica, Ljubljana. Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M., Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Ţagar A. 2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae 11/2: 61-99. Mršić N. 1997. Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana Pravilnik o uvrstitvi ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS, št. 82/2002. Tome S. 1999. Razred: Plazilci, Reptilia. In: Kryštufek B., Janţekovič F. (ur.). Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana: 284-305. Tome S. 2002. Kače: zakaj se jih bojimo?!?. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Uredba o zavarovanih prosto ţivečih ţivalskih vrstah. Uradni list RS, št. 46/2004. 54 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Skupina za pajke (foto: Ţan Kuralt) Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 55 POROČILO O DELU ARANEOLOŠKE SKUPINE Rok KOSTANJŠEK Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI -1000 Ljubljana, Slovenija E-mail: rok.kostanjsek@bf.uni-lj.si Abstract: REPORT OF ARANEOLOGICAL GROUP – During the Students Biology Research Camp “Sveti Jurij ob Ščavnici 2011”, a spider fauna was studied in wider Slovenske Gorice region in north-eastern Slovenia. The spiders were sampled on 21 localities, where 82 species belonging to 16 families were found. Among the other species, Linyphia triangularis, Floronia bucculenta, Agelena labyrintica, Enoplognatha ovata in Argiope bruennichi were most commonly find. Gathered data provide contribution to generally poorly known spider fauna of Slovenske Gorice region and north-eastern Slovenia. UVOD Favna pajkov območja Sloveniskih Goric je slabo raziskana. Objavljeni podatki o epigeičnih pajkih na omenjenem območju so tako omejeni na usmerjena vzorčenja pajkov v okolici Ljutomera (Polenec 1974) in Ptuja (Kuntner 1999) ter nekatere posamezne najdbe (Fišer in Kostanjšek 2001, Kuntner in Šereg 2002, Nikolić in Polenec 1981), medtem ko so podatki o podzemni favni pajkov omejeni na okolico Ljutomera (Thaler in Polenec 1974; Miller in Polenec 1975, Deeleman-Reinhold 1978, Nikolić in Polenec 1981). Poleg seznanjanja udeleţencev s terenskim delom, tehnikami vzorčenja in sistematiko pajkov, je bil namen dela araneološke skupine na raziskovalnem taboru »Sveti Jurij ob Ščavnici 2011« predvsem vzorčenje pajkov na zanimivejših lokalitetah in pridobivanje novih podatkov o favni pajkov Slovenskih Goric. METODE Pajke smo vzorčili s talnimi pastmi z etilenglikolom, z lovilno vrečo, prirejenim motornim puhalnikom za listje, sejanjem listne stelje ter s selektivnim lovljenjem posameznih osebkov s pinceto ali aspiratorjem (ekshaustorjem). Vzorčenje je potekalo podnevi in ponoči. Ţivali smo konzervirali v 70% etanolu, za potrebe določevanja pa smo z delov eksoskeleta odstranjevali mehka tkiva z večurnim namakanjem v 15% KOH. Pajke smo določevali z determinacijskimi ključi (Roberts 1995, Heimer in Nentwig 1991, Nentwig in sod. 2011, Roberts 1993). Material je shranjen na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 56 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 REZULTATI Kljub zahtevni sistematiki nekaterih druţin pajkov smo v času tabora uspeli determinirati pajke z vseh 21 mest vzorčenja. Določeni pajki so pripadali 82 vrstam iz 16 druţin. Med nabranimi pajki smo naleteli predvsem na pričakovane srednjeevropske vrste. Med pogostejšimi in zanimivejšimi najdbami so bile tako vrste: Liniyphia triangularis (Clerck, 1757) (LINYPHIIDAE) je zagotovo med najpogostejšimi pajki v Evropi, zato ne preseneča, da smo jo na taboru našli skoraj v vseh vzorčenih gozdnih habitatih. Vrsta je med večjimi v druţini baldahinarjev (Liniyphiidae), poleg tega je relativno relativno lahko prepoznavna po značilnem vzorcu na zadku zadka, ter viličastem vzorcu na glavoprsju. Kljub prepoznavnemu obarvanju in izraziti morfologiji spolnih organov, lahko nekaj teţav pri določanju vrste povzročajo zlasti samci. Te zaradi izrazito velikih čeljusti pri determinaciji zlasti določevalci z manj izkušnjami pogosto zamenjujejo s predstavniki druţine čeljustarjev (Tetragnathidae). Značilnost vrste so tudi relativno veliki samci. Ti niso bistveno manjši od samic, zaradi česar pri parjenju niso v podrejenem poloţaju, ki ga sicer pogosto srečamo pri pajkih, v času parjenja pa se zadrţujejo v bliţini in celo na mreţah samic. Floronia bucculenta (Clerck, 1757) (LINYPHIIDAE) je prav tako med večjimi predstavniki druţine baldahniarjev. Razširjena je v Evropi in drţavah bivše Sovjetske zveze. Kot ostali predstavniki baldahinarjev tudi F. bucculenta večino časa preţivi na mreţi značilne baldahinste oblike, pa kateri je ta najštevilčnejša druţina pajkov tudi dobila ime. Vrsta se od ostalih predstavnikov rodu razlikuje po temnih pasovih na glavoprsju, za nedvoumno determinacijo pa je, kot pri veliki večini pajkov, ključna morfologija spolnih organov. Vrsta je pogosta na grmičevju in gozdnih robovih, odrasli osebki pa se, se podobno kot pri L. triangularis pozno poleti in jeseni pojavljajo v večjem številu. Agelena labyrintica (Clerck, 1757) (AGELENIDAE) je med najbolj razširjenimi in pogostimi predstavniki v druţini lijakarjev (Agelenidae), ki je v osrednji Evropo zastopana s pribliţno 30 vrstami. Kot večina lijakarjev ima tudi A. labyrintica izrazito dolga terminalna člena zadnjega para predilnih bradavic, s katerima izloča gosto predivo, ki prekriva njene relativno velike mreţe značilne lijakaste oblike. Mreţe gradi v travi ali nizkem grmičevju, pogosto na osončenih in suhih legah. Nad lijakasto površino mreţe je razporejeno neurejeno omreţje niti, v katere se ujamejo leteče ali skakajoče ţuţelke, ki nato pristanejo na površini lijakaste mreţe. Lijakasta mreţa se steka v cevasto zatočišče Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 57 v katerem se pajek zadrţuje, ob zaznavi tresljajev na površini mreţe pa plane na plen, ki ga praviloma zvleče v zatočišče. Zatočišče ima na zadnjem delu ozko odprtino, ki se odpira proti tlom, ter sluţi kot zasilni izhod v primeru ogroţenosti in bega. Z dolţino trupa do skoraj dveh centimetrov sodi A. labyrintica med večje srednjeevropske pajke. Glavoprsje je rumeno-rjave barve z dvema temnejšima vzdolţnima pasovoma, ki se v sprednjem delu postopoma zoţata. Zadek ima rjav, s sivkastim vzorcem v obliki ribje kosti, ki poteka vzdolţ zadka. Vrsta dosega spolno zrelost v juliju in avgustu, samica pa odlaga kokon z jajci v jeseni. Mladiči se izlegajo pozno jeseni. Nizke zimske temperature in sneg mladiči preţivijo v zavetju samičine mreţe, mreţo pa zapustijo spomladi. Enoplognatha ovata (Clerck, 1757) (THERIDIIDAE) je najpogostejša vrsta v rodu pri nas ter med najpogostejšimi travniškimi predstavniki druţine krogličarjev (Theridiidae) v Evropi. Tako samci kot samice omenjene vrste se lahko pojavljajo v treh barvnih vzorcih. Osrednji del njihovega svetlo rumenega do belega zadka z značilnim vzorcem parnih črnih pik je tako lahko izrazito roţnate barve, lahko je v celoti bledo rumene barve ali pa vzdolţ njega potekata roţnata pasova. Vrsto lahko štejemo med izrazito poletne, saj spolno zrelost dosega med junijem in avgustom. V poznem poletju samice E. ovata na spodnjo stran listov odloţijo sinje moder zapredek, ki ga varujejo do izleganja mladičev oziroma dokler samice ne poginejo. Zaradi barvnih različic in kontrastne obarvanosti je vrsta med lepše obarvanimi pajki pri nas. Argiope bruennichi (Scopoli, 1772) (ARANEIDAE) je edina vrsta v rodu pri nas. Njeno slovensko ime ostasti pajek nazorno opisuje značilno obarvanost zadka samic, medtem ko so samci bistveno manjši in nekontrastni. Vrsta je palearktično razširjena, prvič pa je bila opisana prav v Sloveniji (Scopolli 1772). Podobno kot E. ovata je tudi osasti pajek med najpogostejšimi travniškimi pajki pri nas, saj ga poleti najdemo v večjem številu na nekošenih travnikih po vsej Sloveniji. Kot ostali kriţevci (Araneidae) tudi osasti pajki pletejo mreţe kolesaste oblike. Ti so pri predstavnikih rodu Argiope in nekaterih drugih kriţevcih opremljene z dodatnimi vzorci gostega prediva oblikovanega v vrstno značilne vzorce, ki jih imenujemo stabilimenti. Slednji imajo po vsej verjetnosti več različnih funkcij, kot so zakrivanje poloţaja pajka v mreţi, privabljanje ţuţelk s sipanjem ultravijolične svetlobe ter opozarjanje ptic in večjih ţuţelk na mreţo, s čimer se zmanjša energija vloţena v popravljanje ali ponovno izdelovanje mreţe. 58 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 ZAKLJUČEK Kljub kratkemu času vzorčenja in za večino pajkov neugodnega letnega časa, so podatki dobljeni tekom tabora pomemben doprinos k poznavanju favne pajkov na območju Slovenskih Goric. Kljub precejšnji degradaciji naravnih habitatov pa podatki kaţejo na zmerno vrstno pestrost pajkov na preiskovanem območju. VIRI Deeleman-Reinhold C.L., 1978. Revision of the cave-dwelling and related spiders of the genus Troglohyphantes Joseph (Linyphiidae), with special reference to the Yugoslav species [Revizija jamskih bivališč in pajkov iz rodu Troglohyphantes Joseph (Linyphiidae), s posebnim ozirom na jugoslovanske vrste]. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za prirodoslovne vede, Dela 23. Ljubljana. 221 str. Heimer S., Nentwig W. 1991. Spinnen Mitteleuropas. Paul Parey, Berlin, 543 pp. Fišer, C. & R. Kostanjšek, 2001. Prispevek k poznavanju favne pajkov skakačev v Sloveniji (Araneae, Salticiae). Natura Sloveniae, Ljubljana 3(2): 33-40. Kuntner, M., 1999. Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije pajkov severovzhodne Slovenije (Arachnida: Araneae). Natura Sloveniae, Ljubljana 1(1): 29-44. Kuntner M., Šereg I. 2002. Additions to the spider fauna of Slovenia, with a comparision of spider species richness among European countries. Bull. Br. arachnol. Soc. 12(4): 185-195. Miller, F. & A. Polenec, 1975. Neue Troglohyphantes-Arten aus Slowenien (Araneae, Linyphiidae). Acta ent. bohemoslov. 72: 55-61. Nentwig W, Blick T, Gloor D, Hänggi A, Kropf C: Spiders of Europe. www.araneae.unibe.ch. Version 6.2011. Nikolić F., Polenec A. 1981. Catalogus faunae Jugoslaviae III/4 Aranea. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. 131 str. Polenec, A., 1974. Ekološko favnistična raziskovanja arahnidske favne v Slovenskih Goricah v zdruţbi Querceto-Carpinetum subpannonicum. Biološki vestnik, Ljubljana 22(2): 235-240. Roberts M. J. 1993. Spiders of Great Britain and Ireland, (Part 1&2), Harley Books, Cholcester, 229 & 204 pp. Roberts M. J. 1995. Spiders of Britain and Northern Europe. Collins field guide series. Harper Collins Publishers, London, 383 pp. Scopoli J. A. 1772. Observationes zoologicae. In: Annus V, Historico-naturalis. Lipsiae, pp. 70-128 (Araneae, pp. 125-126). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 59 POROČILO O DELU SKUPINE ZA NETOPIRJE Primoţ PRESETNIK Center za kartografijo favne in flore, Podruţnica v Ljubljani, Klunova 3, SI-1000 Ljubljana, E-mail: primoz.presetnik@ckff.si Abstract: REPORT BY THE BAT RESEARH GROUP – During the Biology Students Research Camp – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011, we identified 12 bat species (Chiroptera, Mammalia) mainly in the area of Slovenske gorice and Dravsko polje, between rivers Drava and Mura. We inspected 27 possible bat roosts or temporary shelters and recorded several nursery roosts of grey long-eared bat ( Plecotus austriacus) and one nursery roost of greater horseshoe bat ( Rhinolophus ferrumequinum), greater mouse-eared bat ( Myotis myotis), Geoffroy’s bat ( Myotis emarginatus) and serotine ( Eptesicus serotinus). Slovenske gorice in Dravsko polje sta bili glavni raziskovalni območji letošnjega tabora, čeprav smo pogledali tudi v Prekmurje in Haloze. Ta obseţen prostor je bil pred nekaj leti sicer ţe podvrţen enkratni inventarizaciji stavbnih zatočišč netopirjev, od katerih sedaj v okviru monitoringa spremljamo le peščico. Prav tako sta za namene monitoringa netopirjev ob Muri in Dravi določeni tudi standardni popisni poti za spremljanje netopirjev z ultrazvočnimi detektorji. Nadmorske višine tega skoraj 40 x 20 km velikega območja so bile precej nizke, zato ne preseneča da smo obiskovali predvsem mesta med 140 in 360 m n.m. Po rošadah med skupinami smo lahko v dveh delovnih skupinah pregledovali ţe znana stavbna zatočišča uhatih netopirjev, ker smo hoteli določiti natančno vrsto. Seveda smo pregledovali še nepregledana moţna zatočišča in pri teh pregledih se je razvila kar mala tekmovalnost, npr. če je ena skupina hotela pregledati grad, ga je druga gotovo in še par bunkerjev povrhu, itn. Z mreţenjem in ultrazvočnimi detektorji pa smo se skupaj posvetili splošnemu popisu netopirjev na raziskovalnem območju. Pregledali smo 16 cerkva, štiri gradove ali dvorce, štiri ostale stavbe, dva bunkerja in en podzemni kamnolom ter še nekaj ptičjih hišic za nameček. Izkazalo se je, da je precej cerkev zamreţenih, torej načelno nedostopnih za netopirje. Pa vendar smo zabeleţili devet kotišč sivih uhatih netopirjev in po eno kotišče navadnih, vejicatih in poznih netopirjev ter velikih podkovnjakov. V cerkvi v Razkriţju smo nabrali tudi fenomenalno zbirko izbljuvkov pegaste sove, ki smo jih srečali tudi na nekaterih drugih podstrešjih. 60 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Šestkrat smo poizkusili mreţiti, vendar nas je enkrat pregnal deţ, enkrat pa kljub debelim hrastom v gozdu, 77 metrov raztegnjenih mreţ in zapeljivimi klici Autobat Sussex-a, privabljevalca netopirjev, nismo ujeli nič. Bera je bila boljša in izredno zanimiva ob reki Muri in njenem pritoku, kjer smo vmreţili sedem vrst netopirjev, med drugimi tudi običajno izrazito na gozd vezani vrsti – rjavega uhatega netopir in Brandtovega netopirja. Še posebej smo bili veseli slednega, saj je to bil deseti osebek ulovljen v Sloveniji in prva samica te vrste. Delno zaradi pomanjkanja časa, predvsem pa zaradi dţungle v podrasti gozda, se nismo odločili za telemetrijsko iskanje njunih zatočišč. Še dobro da smo ujeli le posamezne osebke, sicer bi določanje lahko trajalo do jutra, dolge foto seanse pa so precej preizkušale potrpeţljivost mentorja. Kar nekajkrat nas je razveselilo, da smo po prihodu s terena padli v ţe precej dekadente dele pivskih orgij spodbujenih s strani kačjepastircev, v katerih smo brez posebnih problemov drţali tempo tako s špansko ali jamsko rakovško delegacijo. Še vedno pa mi ni jasen nadvse popularen fenomen t.i. »dţungelske vročice« neke novejše različice »Človek, ne jezi se«. Mimogrede smo netopirje tudi poslušali z ultrazvočnimi detektorji ali pa smo opravili prave transektne popise za namene monitoringa netopirjev. Eno nedeljo smo tako prečepeli pred računalnikom in delno analizirati posnete klice netopirjev. Skupaj smo tako zabeleţili 12 vrst netopirjev: Rhinolophus hipposideros – mali podkovnjak, Rhinolophus ferrumequinum – veliki podkovnjak Myotis myotis – navadni netopir, Myotis emarginatus – vejicati netopir, Myotis brandtii – Brandtov netopir, Myotis daubentonii – obvodni netopir, Nyctalus noctula – navadni mračnik, Pipistrellus pygmaeus – drobni netopir, Pipistrellus kuhlii – belorobi netopir, Eptesicus serotinus – pozni netopir, Plecotus auritus – rjavi uhati netopir, Plecotus austriacus – sivi uhati netopir. Pričakovano nizko število vrst za ta konec Slovenije, pa bi se morebiti dalo v prihodnje povečati z intenzivnejšim delom ob reki Muri in morda v katerem izmed preostankov gozdov in tudi podzemni kamnolom pri Oseku še ni razkril vseh skrivnosti tamkajšnje netopirske favne. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 61 Slike (foto: Primoţ Presetnik): - Zgoraj levo: Udeleţenci pri določevanju uhatih netopirjev pod cerkveno lipo. - Zgoraj desno: Pozni netopir je le ušel fotografom. - Spodaj: Fotografi na nočnem delu. 62 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 POROČILO O DELU SKUPINE ZA VIDRO IN BOBRA Igor NEKREP1, Tatjana GREGORC2 & Marjetka ŠEMRL LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Opekarska cesta 11, 1000 Ljubljana, Slovenija. E-mail: 1igor@lutra.si, 2tatjana@lutra.si Abstract: REPORT OF THE GROUP FOR EURASIAN OTTER AND BEAVER. During the SBRC Sv. Jurij ob Ščavnici 2011 we surveyed part of Northeastern Slovenia in Slovenske gorice and Mursko polje between river Mura and Pesnica for the presence of Eurasian otter ( Lutra lutra) and parts of Mura river for Eurasian beaver ( Castor fiber). The group was also searching for and learning about the presence of other big and middle sized mammals in the area. In the time of Camp otter's presence was confirmed on most of the surveyed streams, presence of beavers was confirmed on known localities. UVOD Na območju SV Slovenije so nekateri deli oz. vodotoki za evrazijsko vidro ( Lutra lutra) relativno dobro raziskani (npr. Goričko, Ledava, Mura, Ščavnica, delno Drava ter Dravinja) (Gregorc in sod. 2009, Gregorc in sod. 2010, Hönigsfeld Adamič 2001, 2003, Hönigsfeld Adamič in sod. 2007, Stolnik 2009) in tukaj so tudi najmočnejše populacije vrste v Sloveniji. Med naštetimi so tudi Natura 2000 območja (Goričko, Mura, Drava), za katera je tudi vidra kvalifikacijska vrsta. Slovenske gorice (juţni del) in Mursko polje sta območji, od koder je prisotnost vidre ţe poznana (Hönigsfeld Adamič 2001, Gregorc – neobjavljeni podatki, Lutra inštitut – neobjavljeni podatki), vendar območje ni bilo sistematično popisano. Raziskana je bila reka Ščavnica v letu 2006 (Stolnik 2009), kjer je bila prisotnost vidre potrjena na celotnem vodotoku. Poleg tega sta bili na območju raziskave RTŠB 2011 med leti 2004-2011 najdeni 2 povoţeni vidri (od 21 osebkov najdenih v Sloveniji v tem obdobju) (ARSO 2011), za območje je poznanih tudi nekaj posameznih historičnih podatkov o pojavljanju vrste (ZRSVN 2010, glej spodnjo sliko). S tega dela Slovenije obstajajo podatki tudi za evropskega oz. evrazijskega bobra ( Castor fiber): z Mure in Drave (Deberšek 2011, Gregorc in sod. 2010, Hönigsfeld Adamič in sod. 2007, Kryštufek in sod. 2006, Vochl 2008) ter nekaterih Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 63 pritokov (Lutra, neobjavljeno). Bober se je po izumrtju v Sloveniji (verjetno v 18. st.) ponovno pojavil leta 1998, ko so se prvi osebki priselili s Hrvaške (Kryštufek in sod. 2006), kjer je bilo od leta 1996 do 1998 naseljenih 85 osebkov (z Bavarske) (Grubešić in sod. 2006). V Sloveniji ţivi bober ob Muri vsaj ţe od leta 2005, vsaj od leta 2006 pa tudi ob Dravi (Kryštufek in sod. 2006), čeprav je bila populacija na avstrijskem Koroškem znana ţe leta 2004, kar pomeni, da so bobri prepotovali Dravo v Sloveniji vsaj do leta 2004 (Deberšek 2011). METODE Vidra Prisotnost vidre smo ugotavljali po standardni neinvazivni metodi z iskanjem vidrinih iztrebkov in sledi. Vidra je ţivalska vrsta z relativno redko distribucijo. Ţivi teritorialno, teritoriji posameznih osebkov so razmeroma veliki, zato inventarizacija temelji na ugotavljanju posrednih znakov prisotnosti vrste. Vidra označuje svoj teritorij z iztrebki in izločki analnih ţlez, ki jih odlaga na stalnih, dobro vidnih mestih. Najzanesljivejši in tudi metodološko najbolj priznan znak prisotnosti so iztrebki (vidreki) in markacije (izločki analnih ţlez), ki jih lahko dopolnjujejo tudi drugi znaki (sledovi stopinj, ostanki plena, vidrina počivališča in brlogi, ipd.). Vidre več generacij obiskujejo in označujejo ista mesta: sotočja in izlive pritokov v jezera, otočke, najvišje skale, ki molijo iz vode, rtiče, sipine, ki se zajedajo v rečni tok, skale in korenine pod obreţnim drevjem, šope trave, podrta drevesna debla in druga izpostavljena mesta. Najraje izbirajo grajene (umetne) objekte: police in suhe breţine pod mostovi, jezove, mline ipd., mesta, kjer so iztrebki dobro vidni, hkrati pa zavarovani pred vremenskimi vplivi, da se ohranijo čim dlje. Iztrebke pogosto dopolnjuje katranu podoben lepljiv, ţelatinast izloček analnih ţlez z značilnim vonjem po ribjem olju. Sveţ je svetleč, zeleno črne barve in zelo obstojen (od 2 do 8 tednov, na neizpostavljenih mestih tudi do enega leta (Carss 1995)). Pri popisu vidre smo se osredotočali predvsem na pregled mostov (laţja dostopnost in večja časovna učinkovitost), na reki Muri, kjer je mostov malo, pa smo pregledali daljši odsek v celoti. Na popisnih listih smo označili, ali je most sploh 64 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 primeren za vidrino markiranje. Vidrine iztrebke smo shranili v vrečke, na katere smo zabeleţili datum in kraj najdbe. Starost iztrebkov smo ocenili po tristopenjski lestvici. Na posameznem popisnem mestu smo iztrebke prešteli in posebej navedli, v kolikor smo v iztrebkih zasledili ostanke rakov, dvoţivk ali ptic. Bober Prisotnost bobra v naravi razpoznavamo po različnih vrstno značilnih znakih, po katerih lahko potrdimo prisotnost bobra na nekem območju (povzeto po Kryštufek in sod. 2006, Nolet 1997, Brown & sod. 2004, Collen & Gibson 2001, dopolnjeno z lastnimi opaţanji na terenu): - sledovih prehranjevanja na lesnih vrstah (to so najočitnejši in najbolj opazni sledovi; drevesa gloda pribliţno pol metra od tal, drevesa z večjim premerom so oglodana v značilni obliki peščene ure; tanjša drevesa so oglodana le z ene strani, manjše veje lahko odgrizne naenkrat; ostruţki lesa, ki jih najdemo pod obglodanimi drevesi, so dolgi do 12 cm in široki do 4 cm); - odtisih tac v blatu (bober ima med našimi semiakvatičnimi sesalci največje sledi; odtisi zadnje noge so dolgi do 15 cm; med vsemi petimi prsti zadnjih nog je plavalna koţica; korak je dolg pribliţno 30 cm; včasih se tudi za širokim repom vleče sled, na primerni podlagi najdemo tudi odtis repa); - bobrišču, brlogu in jezovih (brlog izkoplje v breg, vhod vanj se odpira pod vodno gladino; kjer podlaga ne omogoča kopanja brloga, si naredi značilno bobrišče, pri katerem je gnezdo pod kupom vej in debel, utrjenih z blatom - zgradba je visoka do 2 m in je izredno trdna); - markirnih mestih in markacijah z značilnim vonjem (zemljo in rastlinski material zgrebe na kupe, ki lahko v premeru merijo tudi do 90 cm, na teh kupčkih pušča izločke analnih ţlez in bobrovino), - vstopnih in izstopnih mestih ter stečinah na obreţjih. Na posameznih odsekih Mure smo izvedli tudi oceno primernosti habitata za bobra po metodi Macdonalda in sod. (1997). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 65 Drugi sesalci Na terenu smo beleţili tudi sledi (iztrebki, odtisi, stečine idr.) velikih in srednje velikih sesalcev ter se učili njihovega prepoznavanja in razlikovanja s pomočjo priročnikov (Brown in sod. 2004, Hecker 2007, Ghyselinck & Plattes 2008, Lang 2008, LZS 2003). REZULTATI IN RAZPRAVA Vidra V času tabora je bil poudarek raziskav na manjših vodotokih in stoječih vodnih telesih med Pesnico in Muro na območju osrednjih Slovenskih goric in Murskega polja, v delu med Lenartom v Slovenskih Goricah in Verţejem. Poleg pregleda Mure na več krajših odsekih ter Ščavnice na več mestih smo prisotnost vidre preverili še na 32 vodotokih in kanalih. Poleg vodotokov smo v celoti obhodili tudi dve večji stoječi vodni površini (Gradiško jezero pri Sv. Trojici ter Gajševsko jezero), dve manjši akumulaciji pri Zg. Oseku, ribnik Puntigam pri Banovcih, glinokop Boreci smo pregledali delno, medtem ko smo Negovsko jezero pregledali le pri iztoku. Na vodotokih in kanalih, z izjemo Mure, smo pregledali 74 lokacij, od teh smo prisotnost vidre potrdili na 33 lokacijah (44,6 % pozitivnih lokacij). Skupno smo zabeleţili in nabrali 146 iztrebkov. Rezultati so prikazani na spodnji sliki. Na sliki so dodani tudi historični podatki za širše območje. 66 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Slika 1. Pregledane lokacije na raziskovanem območju v času RTŠB 2011 ter drugi podatki o pojavljanju vidre na območju (vir podatkov: Lutra inštitut, ZRSVN 2010). Prisotnost vidre smo potrdili na večini pregledanih vodotokov, med tem ko prisotnosti na območju vodnih akumulacij z izjemo Gajševskega in Negovskega jezera nismo potrdili. Ne glede na to lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da se vidra pojavlja tudi (oz. vsaj) na Gradiškem jezeru. Glede na rezultate pridobljene na RTŠB 2011 in predhodne podatke ocenjujemo, da je vidra na območju splošno razširjena in prisotna ter da je območje pomembno za vidro. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 67 Bober Prisotnost bobra smo potrdili na dveh ţe predhodno znanih območjih na Muri, in sicer v bliţini Konjišča ter med Bakovci in Verţejem. Natančnejših lokacij ne prikazujemo oz. navajamo. Drugi sesalci Na terenu smo beleţili sledi kun ( Martes spp . ), predvsem iztrebke in odtise. Spoznali smo tudi sledi lisice ( Vulpes vulpes), jazbeca ( Meles meles), srne ( Capreolus capreolus), divje svinje ( Sus scrofa), jelena ( Cervus elaphus), dihurja ( Mustela putorius), poljskega zajca ( Lepus europaeus), psa in domače mačke. Potrdili smo tudi prehajanje jelenjadi čez reko Muro na območju avtocestnega mostu med Vučjo vasjo in Verţejem. VIRI ARSO 2011. Podatki o najdenih truplih oz njihovih delih vrst vidra ( Lutra lutra) in bober ( Castor fiber) za posedovanje katerih so bile na podlagi 19. člena Uredbe o zavarovanih prosto ţivečih ţivalskih vrstah s strani Agencije RS za okolje izdane upravne odločbe v obdobju od 1. 5. 2004 do 3. 8. 2011. Brown R. W., Lawrence, M. J., Pope, J. 2004. Animals tracks, trails and signs. Hamlyn Guide; Bounty Books. 320 str. Carss, D. N. 1995. Foraging behaviour and feeding ecology of the otter Lutra lutra: a selective review. Hystrix, 7(1-2): 179-197. Chanin, P. 2003. Monitoring the Otter. Conserving Natura 2000 Rivers Monitoring Series No. 10. English Nature, Peterborough. Collen, P. & Gibson, R.J. 2001. The general ecology of beavers ( Castor spp.), as related to their influence on stream ecosystems and riparian habitats, and the subsequent effects on fish – a review. Kluwer Academic Publishers. Rewiews in Fish Biology and Fisheries, 10: 439-461. Deberšek, B. 2011. Beaver ( Castor fiber L.) territories in Koroška region, Slovenia. V: Linda, B., Schwab, G., Grubešić, M. (ur.), 6th International Beaver Symposium (Book of abstracts), 17-20 September 2012, Ivanić-Grad, Croatia: 81. 68 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Ghyselinck, H. & Plattes, S. 2008. Spurenführer – Trittsiegel, Trittbilder und Losung von Säugetieren entlang der Wasserläerkennen. Parc Naturel (Naturpark) Haute-Sûre et Forêt d'Anlier; Life Otter. 65 str. Gregorc, T., Nekrep, I., Mohar, P., Smole, J., Hönigsfeld Adamič, M. 2009. Spremljanje vidre ( Lutra lutra) s fotopastmi na Goričkem (Report on camera photo traps results). V: TECHNICAL FINAL REPORT LIFE04NAT/SI/000234 Conservation of otter population ( Lutra lutra) in Goričko – Phase 1, Annex 9. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. 29 str. Gregorc, T., Hönigsfeld Adamič, M., Nekrep, I., Mohar, P. 2010. Pojavljanje bobra ( Castor fiber) in vidre ( Lutra lutra) na reki Muri med Vučjo vasjo in Verţejem. Monitoring pred, med in po posegih v okolje, opravljenih v sklopu projekta LIFE BIOMURA. Prvo delno poročilo. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. 26 str. Grubešić, M., Glavaš, M., Margaletić, J., Pernar, R., Ančić, M., Krapinec, K. 2006. A decade of the beaver ( Castor fiber L.) in Croatia. V: Schwab, G. (ur.), 4th European Beaver Syposium & 3rd Euro-American Beaver Congress, Freising, Germany, 11-14 Sept. 2006, Programme, Abstracts, Participants: 27 Hecker, F. 2007. Ţivalski sledovi: 125 ţivali in njihovih sledov. Olševek: Narava. 139 str. Hönigsfeld Adamič, M. 2001. Presoja vplivov na okolje za odsek AC Lenart – Spodnja Senarska, Poročilo za segment vidra ( Lutra lutra) in njeni habitati. Poročilo za Razvojni center Planiranje d.o.o., Celje. Hönigsfeld Adamič, M. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omreţja NATURA 2000. Vidra ( Lutra lutra). Končno poročilo. 50 str. Hönigsfeld Adamič, M., Gregorc, T., Mohar, P., Smole, J. 2007. Inventarizacija vidre ( Lutra lutra) in bobra ( Castor fiber) na območju reke Mure med Šentiljem in Verţejem - analiza stanja. V okviru izdelave strokovnih podlag za Analizo ţivega sveta na območju Mure med Šentiljem in Verţejem, HE na Muri. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. Naročnik: VGB Maribor. 36 str. Kryštufek, B. (ur.) 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Poročilo. 682 str. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 69 Kryštufek, B., Hudoklin, A. & Pavlin, D. 2006. Bober ( Castor fiber) v Sloveniji. Scopolia, 59: 1-41. Lang, A. 2008. Spuren und Fährten unserer Tiere. BLV Buchverlag GmbH & Co. KG München. 127 str. LZS 2003. Stopinje in sledovi divjad - sesalci. Ţepna knjiţica. Lovska zveza Slovenije. Macdonald, D., Maitland, P., Rao, S., Rushton, S., Strachan, R., Tattersall, F. 1997. Development of a protocol for identifying beaver release sites. SNH Research, Survey & Monitoring 93, Battleby. Nolet, B. A. 1997. Management of the beaver ( Castor fiber): towards restoration of its former distribution and ecological function in Europe. Nature and environment, No. 86. Council of Europe publishing. Stolnik, V. 2009. Vidra ( Lutra lutra L.) v reki Ščavnici. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire. 75 str. Vochl, S. 2008. Bober ( Castor fiber) v niţinskih poplavnih gozdovih Slovenije. Diplomsko delo. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire. 118 str. + priloga. ZRSVN 2010. Izpis podatkov iz uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave. Št.: 8-VI-94/2-O-10/MP. 11.2.2010 (CD z dopisom). 70 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Člani skupine za potočne rake (foto: NP). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 71 POROČILO O DELU SKUPINE ZA POTOČNE RAKE Avtorja poročila: Marko RAJKOVIČ1 &Nino KIRBIŠ2 Mentor: Marijan GOVEDIČ E-mail: 1rajkovic.marko@gmail.com, 2ninokirbis911@gmail.com Abstract: REPORT OF CRAYFISH GROUP – The aim of the group was to investigate the richness of crayfish species on the surrounding area. We confirmed that the noble crayfish ( Astacus astacus) as also the stone crayfish ( Austropotamobius torrentium) inhabited streams in the surrounding area. We also found new localities of the invasive crayfish species the signal crayfish ( Pacifastacus leniusculus). UVOD Namen naše skupine v okviru Raziskovalnega tabora študentov biologije je ugotoviti razširjenost potočnih rakov na širšem območju Slovenskih goric. Iz vidika potočnih rakov je območje zanimivo predvsem zato, ker prihaja na tem območju do stika dveh vrst avtohtonih potočnih rakov. Jelševec ( Astacus astacus) izbira za ţivljenjski prostor predvsem umirjene ilovnate vodotoke, ki so značilni za Slovenske gorice medtem, ko rak koščak ( Austropotamobius torrentium) izbira bolj kamnite, hitrejše vodotoke, ki jih najbliţje Slovenskim goricam najdemo predvsem na Pohorju in Kozjaku. Znano je pojavljanje koščaka v pritokih reke Mure, razširjenost v vzhodnem delu Kozjaka in v Slovenskih goricah pa je neznana. Zato je naša skupina pregledovala širše območje, saj smo pregledali tudi nekatere potoke na Kozjaku. Iskali smo območje, kjer bi morda lahko prišlo do sobivanja obeh vrst. Na tem območju se je v reki Muri in reki Dravi pred leti pojavila tudi nova invazivna vrsta potočnega raka signalni rak ( Pacifastacus leniusculus). Zanimalo nas je ali se invazivna vrsta signalnega raka ( Pacifastacus leniusculus) širi v pritoke reke Mure in Drave. Za območje Slovenskih goric je značilna pokrajina s številnimi griči, ki jih obdajajo vodotoki, ki so med temi griči ustvarili manjše doline. Na severu in vzhodu jih obdaja reka Mura. Za vodotoke je značilna predvsem ilovnata podlaga in počasnejši vodotok. Zaradi dejavnosti človeka so ti vodotoki v zadnjem času postali vse bolj onesnaţeni. 72 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 OPIS VRST Na širšem območju Slovenskih goric, kjer je potekal Raziskovalni tabor študentov biologije, ţivijo tri vrste potočnih rakov in sicer koščak, jelševec ter signalni rak. Prvi dve vrsti sta avtohtoni medtem, ko gre pri slednjem za tujerodno invazivno vrsto. Koščaka ( Austropotamobius torrentium) najdemo v hladnejših potokih ali rekah, pogosto na višjih nadmorskih višinah. Je značilen predstavnik gozdnih potokov. Pri izbiri habitata se izogiba stoječim vodam in hudourniškim potokom. Izbira predvsem skalnato dno, v katerem si poišče skrivališče med kamni. Na ţivljenje v mrzlih, hitrih potokih in rekah je prilagojen tudi morfološko s trdnejšim oklepom. V dolţino meri okoli 10 cm, telo je rjave barve, spodnja stran škarij je svetlo obarvana in ţivljenjska doba znaša okoli 8 let. Razširjen je od Španije do Romunije in od Nemčije do Makedonije. Sklepamo, da je njegova razširjenost naravna, ker ga nikoli niso gojili. Pri nas je razširjen v porečjih Save in Drave, pogost je v potokih na območju Pohorja medtem, ko domnevamo, da je v Kamniško – Savinskih Alpah redek zaradi hudourniškega značaja potokov (Govedič, 2006). Jelševec ( Astacus astacus) je največji avtohton potočni rak pri nas. Najdemo ga v stoječih (ribniki, jezera, gramoznice) in tekočih vodah (potoki, reke). Običajno zaseda nekoliko globlje vode in v stoječih vodah lahko dosega še posebno visoko številčnost. Telesna dolţina jelševca znaša do 17 cm, barva telesa variira od svetlo rjave do črne barve in določeni predstavniki vrste so lahko celo modrikasti. Barva škarij je v oranţno – rdečih odtenkih. Jelševec je v Evropi splošno razširjena vrsta, pri nas pa je prisoten v vzhodni in juţni Sloveniji. Na območju Prekmurja je jelševec prisoten in predstavlja edino vrsto potočnega raka. Z razliko od koščaka, kjer sklepamo, da je koščakova razširjenost naravna, je bil jelševec načrtno naseljen v nekatere gramoznice. Ustrezajo mu vode z prodnatim ali peščenim dnom, ilovnatim bregom in zasenčene z obreţno vegetacijo. V dnu ali bregu si koplje luknje oz. račine, ki mu sluţijo za skrivališče. V preteklosti so jelševca uporabljali za prehrano in zato so ga pogosto naseljevali v ribnike ob samostanih ali gradovih (Govedič, 2006). Signalni rak ( Pacifastacus leniusculus) je pri nas najpogostejša tujerodna vrsta. Zraste do 15cm. Izvira iz Zahodne Amerike in Kanade, v Evropo pa je bil naseljen v devetnajstem ter dvajsetem stoletju. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so ga naselili tudi v Avstrijo od koder se je najverjetneje razširil tudi v Slovenijo. Leta 2003 so ga našli v Muri, štiri leta kasneje pa tudi v Dravi. Sedaj ga ţe najdemo Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 73 povsod v reki Muri. Za njega je značilna predvsem modra lisa na pregibu škarij, po kateri je tudi dobil ime. Za naše vrste rakov je nevaren predvsem kot prenašalec račje kuge, zaradi njegove velikosti pa tudi z lahkoto premaga druge vrste rakov s katerimi je v kompeticiji (K. Westman in R. Savolainen, 2001; D. M. Holdich e tal., 2009). Prav tako pa vpliva tudi na druge vrste in na sam ekosistem. Dokaj hitro je zmoţen pojesti veliko količino vodnih makrofitov in makroinvertebratov (Nisikawa Usio et al., 2009). Prehranjuje pa se tudi z ikrami tako salmonidnih kot ciprinidnih vrst rib in tako vpliva tudi na njihove populacije (Govedič, 2006). MATERIALI IN METODE Od materialov smo uporabljali Atlas Slovenije, gps, ribiške škornje, ročne mreţe, vrše in vabo (prašičja jetra). Prisotnost rakov v vodotokih smo ugotavljali predvsem s pregledovanjem potencialnih skrivališč, ki so značilni za določeno vrsto raka. Izbrali smo si določen predel vodotoka, ki smo ga sistematično pregledali. Pri tem smo izkoristili njihovo značilnost – nočno aktivnost. Večino rakov se če dan skriva zato jih lahko najdemo v različnih skrivališčih (npr. pod večjimi kamni). Prav tako smo si pri vzorčenju pomagali z vodnimi mreţami. Z njimi smo lovili rake predvsem v potokih, kjer ni bilo klasičnih skrivališč ter manjše osebke, ki so pogosto zakopani v substrat. Kot tretjo metodo pa smo uporabljali vrše, v katere smo nastavili vabo. Vrše smo nastavili čez noč. Zaradi moţnega prenosa račje kuge, smo vrše po uporabi v domnevno okuţenih vodah, posušili na soncu in na ta način uničili povzročitelja okuţbe. V večini potokov smo ţeleli le ugotoviti, če je katera vrsta prisotna. Pri nekaterih potokih pa smo poskušali oceniti dejansko velikost populacije. Za dejansko oceno je potreben drugačen pristop kot pa zgolj za ugotovitev prisotnosti. Prav tako se dejansko stanje lahko zelo razlikuje od dobljenega ob nepazljivem in neizkušenem vzorčenju. V vodotokih, ki sodijo v porečje reke Mure smo poskušali ugotoviti, če se je vrsta signalnega raka začela širiti tudi v same pritoke reke Mure. Prav tako smo postavili hipotezo, da lahko v ustreznem habitatu pride do sobivanja jelševca in koščaka. 74 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Slika 1. Koščak ( Austropotamobius torrenitum ) levo in jelševec ( Astacus astacus ) desno (foto: Nino Kirbiš). REZULTATI V Slovenskih goricah smo potrdili prisotnost obeh avtohtonih vrst rakov tako koščaka kot jelševca. Koščak je bil do sedaj znan v pritokih reke Mure, prvič pa je bil potrjen tudi v pritoku reke Pesnice. V reki Muri in pritokih reke Mure smo našli tudi signalnega raka, na srečo pa ga nismo našli v pritokih reke Drave na Kozjaku. Na območju Slovenskih goric je bolj pogost jelševec. Peščeni in ilovnati potoki v katerih si koplje skrivališča v breg, mu zelo ustrezajo. Najbolj ga ogroţa izguba habitata, saj so številni potoki na tem območju regulirani in onesnaţeni. Precej boljše je stanje habitata koščaka na Kozjaku, kjer je večina potokov nereguliranih. Potrdili smo hipotezo širjenja tujerodne invazivne vrste signalnega raka ( Pacifastacus leniusculus) iz Mure v pritoke pri Ceršaku, saj smo dokaj višje po strugi potoka našli odraslo samico signalnega raka. Navadno koščak in jelševec ţivita v različnih vodotokih, saj sta prilagojena na ţivljenje v različnih ekoloških nišah. Lokacije, kjer obe vrsti sobivata so redke in so večinoma na območjih, kjer so bili jelševci naseljeni. V pritoku reke Pesnice smo potrdili prisotnost obeh vrst sočasno, pri čemer je treba poudariti da sta na tem območju obe vrsti domorodni. Prav tako smo obe vrsti potrdili v potoku na Kozjaku, kjer pa je velika verjetnost da so jelševci bili naseljeni v bliţnji ribnik na Avstrijski strani. Poleg rakov smo sproti popisali tudi druge vrste, predvsem ribe, dvoţivke in kačje pastirje. Pri metodi vzorčenja z mreţo smo zajeli predvsem juvenilne osebke rakov in ličinke kačjega pastirja – velikega studenčarja ( Cordulegaster heros). Ličinke velikega studenčarja ( Cordulegaster heros) smo popisovali sočasno, ker je vrsta Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 75 pomembna za posebna varstvena območja (Natura 2000). Na kar nekaj mestih smo registrirali tudi hribske ( Bombina variegata) in niţinske urhe ( Bombina bombina). Prav tako smo dobili rake tudi v vrše. Vrše so bile uporabne predvsem v reki Muri, saj je bilo zaradi visokega vodostaja vidljivost premajhna za uporabo ostalih metod. Ker smo v vršo ujeli tudi ribe, smo si beleţili tudi te najdbe. Kot zanimivost smo dobili pomemben podatek za ribo čep ( Zingel zingel), ki se nam je ujel v eno izmed vrš. Slika 2. Odrasel primerek signalnega raka ( Pacifastacus leniusculus ) (foto: Marko Rajkovič). ZAKLJUČEK Potočni raki opravljajo pomembno vlogo v ekosistemu. Pomembni so tudi kot bioindikatorji stanja narave. V recentem času jih ogroţajo predvsem različni posegi v naravo, kot je izsuševanje vodotokov in gradnja raznih objektov, ki posegajo v vodno okolje. Prav tako predstavlja pomemben vpliv tudi vnos tujerodnih organizmov. Takšen je signalni rak ( Pacifastacus leniusculus), ki ogroţa 76 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 populacijo domorodnih rakov neposredno in posredno. Neposredno jih ogroţa s samo kompeticijo, vendar je izid tekmovanja predvsem v njegov prid, saj je veliko večji in močnejši od domorodnih rakov. Prav tako so osebki bolj odporni na pomanjkanje kisika in imajo tudi večjo rodnost. Posredno pa jih ogroţa še s prenosom bolezni račje kuge, ki ob prisotnosti v okolju v nekaj tednih pobije celotno populacijo avtohtonih potočnih rakov. Potočni raki in njihov habitat so v Sloveniji zaščiteni, prav tako pa jih varuje tudi Evropska zakonodaja. Pomembno je, da jih ohranimo in varujemo saj predstavljajo pomemben člen v samem ekosistemu prav tako pa predstavljajo tudi kulturni pomen, saj jih zasledimo v številnih povestih in pesmih našega naroda. VIRI Holdich D.M. et al., 2009. A review of the ever increasing threat to European crayfish from non-indigenous crayfish species. Knowledge and Management of Aquatic Ecosystems, 11, 394-395. Govedič M. 2006. Potočni raki Slovenije : razširjenost, ekologija, varstvo. Center za kartografijo favne in flore. Miklavţ na Dravskem polju. 6-14. K. Westman, R. Savolainen, 2001. Long term study of competition between two co.occurring crayfish species, the native Astacus astacus L. and the introduced P. leniusculus Dana, in a Finnish lake. Bull. Fr. Pêche Piscic, 361, 613-627 Nisikawa Usio et al., 2009. Size-dependent impacts of invasive alien crayfish on a littoral marsh community Biological Conservation, 142, 1480–1490. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 77 POROČILO O DELU SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE Damjan VINKO1 & Nina ERBIDA2 1,2Slovensko odonatološko društvo, Verovškova 56, 1000 Ljubljana E-mail: 1damjan.vinko@gmail.com Abstract: REPORT OF ODONATA GROUP. During Biology Research Camp Slovenske gorice 2011 39 dragonfly species were reported from 40 localities in only 5 field days during 22th to 29th July 2011. Anax eppiphiger is new for fauna of Slovenske gorice. Additional records of Aeshna grandis, Anax parthenope, Cordulegaster heros, Somatochlora flavomaculata, Sympetrum meridionale are added. Male imagos of both, Orthetrum coerulescens coerulescens and O. c. anceps were observed. 12 recorded species are included on Slovene Red Data List ( Aeshna affinis, A. grandis, A. isoceles, B. pratense, C. bidentata, C. heros, S. flavomaculata, Lestes barbarus, Libellula fulva – vulnerable, Lestes virens, Sympetrum depressiusculum – endangered , Sympetrum meridionale – rare species). Slika 1. Borbeno razpoloţena skupina za kačje pastirje je tokrat na RTŠBjih delovala ţe 20- ič. 78 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 PREDUVOD Tabor v Slovenskih Goricah, natančneje v Sv. Juriju pri Ščavnici je bil, kot vsako leto, pester. Vreme nam to leto ni bilo preveč naklonjeno, kar je v skupini kot je naša, kar precej pomembno. Ţal je tako, da se nad bogastvom, diverziteto in mnoţičnostjo kačjih pastirjev v nelepem vremenu lahko kar pod nosom obrišemo. Preprosteje povedano, če ne pripeka kot pri norcih ne bomo, pa čeprav sredi poletja, uspeli videti večine vrst, ki se na obiskanem območju v tistem času pojavljajo. Vsak vetrič, ki je za kačjepastirce dobrodošel v vročih dneh, te čudovite ţuţelke pač zmoti. Saj ne izpuhtijo, samo poskrijejo se med rastlinje, zaradi česar jih je teţje opaziti. Da ne omenjamo deţja. Seveda, takrat je let oteţen, zato se zatečejo v zavetja in tam počakajo dokler niso dovolj suhi, da spet razprejo krila in poletijo. In njim neljubega vremena smo tokrat na taboru imeli ogromno. Po besedah odonatoloških starešin, še nikoli toliko. Nekaj dni lepega vremena pa smo imeli vseeno in v tem času smo se seveda ukvarjali z našim najljubšim opravilom: preučevanjem kačjih pastirjev. Neverjetno je, kaj človek lahko vse doţivi v desetih dneh. Poleg nekaj dni razgretega terena smo doţiveli še marsikaj poučnega in norčavega. Po vrnitvi s terena smo seveda določali tudi nabrani material. Večinoma so bile to ličinke, ki jih je na terenu pogosto teţko določati, saj je za to potrebna zadostna povečava, ki smo si jo zagotovili z izposojenimi stereo-lupami (hvala Roku Kostanjšku, Gregorju Bračku in Martinu Turjaku). Varno delo, bi si vsak mislil. Nič razburljivega. Ni res! Vsak dan smo bili v hudi nevarnosti, ki se je v polni meri verjetno še sami nismo zavedali. Vsake toliko časa nas je prešinila nehotena, vsem na jeziku, misel, ki smo jo hitro potisnili nazaj, globoko v zavest. Neimenovan strah, ki je lebdel nad nami in pajkovci, skupina skupaj z nami ujetimi v tej preizkušnji človeške volje. Poleg nas, v istem prostoru, celo za isto mizo, so ljudje v belih pajacih, z obraznimi maskami izvajali svoje poskuse na ţivalih in jih secirali. Da smo ta izziv preţiveli brez posledic in pritoţevanja, je še en dokaz iz kakšnega testa smo kačjepastirci. Pajkarji pa takoj za nami. Druge dni, ko vreme ni bilo tako lepo, kadar je celo deţevalo, smo bili prisiljeni ostati v šoli. Nekatere skupine so šle kljub vsemu na lov ali nabiralništvo, vse pa vseeno ne. Ne bi bilo res, če bi rekli, da nismo nekaj tega časa tudi prelenarili, preigrali ob igrah taroka ali pa celo prepili. Tudi, ko človek ni na terenu, je lahko hudičevo ţejen. Čas pa smo posvetili tudi bolj produktivnim zadevam. Mentor Damjan, vedno pripravljen na najhujše, je imel rešitev tudi za deţevne dni. Tako ni minil dan tabora, ko se ne bi na tak ali drugačen način izobraţevali. En dan smo Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 79 namenili tudi branju v naprej izbranih člankov (o kačjih pastirjih seveda, kaj ste pa mislili). Vsak je prebran članek nato tudi predstavil ostalim v skupini, tako da smo vsi vedeli o vsem in v enem dnevu kot spuţve vsrkali kar po 6 člankov. Ves čas pa smo se ravnali skladu z duhom tabora, naravnanega k druţenju ljudi s podobnimi interesi, vse naj bi namreč zanimala biologija, na tak ali drugačen način. Ob večernem druţenju smo se ob pivu spuščali v zagrete debate o okolju, naravovarstvu in drugih zanimivih tematikah. Tako smo spoznavali nove ljudi in izmenjevali znanje, ideje in mnenja z ţe znanimi. To je po mojem mnenju pomemben del znanja, ki ga človek pridobi na takšnem taboru, ko je dovoljena vsaka replika in vsako nerazumevanje podrobno razčiščeno. Zato se vračamo vsako leto pametnejši in bolj izobraţeni. UVOD Delovanje naše skupine, ki je na taboru preučevala kačje pastirje, se je osredotočilo na predel Slovenskih goric, v katerem je tabor potekal, deloma pa smo se spogledovali tudi z bliţnjo Prlekijo, predvsem z okolico kraja Boreci. Cilj skupine je bil popisati čim več vodnih habitatov na raziskovanem območju in udeleţence skupine čim bolje spoznati s pestro biologijo te ţivalske skupine. Slednja v Sloveniji predstavlja favno 73 vrst, 38 od njih je uvrščenih na slovenski Rdeči seznam kačjih pastirjev, 4 pa so tudi na prilogah Direktive o habitatih. Ob pregledu literature pa je moč na nam izbranem območju opazovati 50 vrst kačjih pastirjev. Potrebno je tudi še omeniti, da je bil to 20. RTŠB, kjer je delovala naša skupina. METODE DELA Pri delu smo uporabili običajne metode lova - metuljnice za lovljenje odraslih osebkov, vodne mreţe za vzorčenje ličink ter pozorno oko in trda kolena za pobiranje levov. Zaradi slabih vremenskih razmer smo na taboru opravili le 5 terenskih dni. Zaradi obilice slabega vremena, tudi za čas terenskih dni, smo se večkrat zatekli k spoznavanju metode vzorčenja ličink velikega studenčarja ( Cordulegaster heros) s katero so se udeleţenke zagotovo dodobro spoznale in si ob vojaških vzklikih še kako utrdile mišičje rok. Odrasle osebke smo večinoma določili ţe tekom terenskega dela, determinacijo ličink pa smo prepustili šolskim uţitkom (izjema ličinke velikega studenčarja). Pri določanju smo si pomagali s stereo lupami in dihotomnimi oz. slikovnimi določevalnimi ključi Dijkstra & Lewington (2006), Gerken & Sternberg (1999), Kohl (1998) ter Seidenbusch & Heidemann (2007). 80 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Strokovna nomenklatura je povzeta po Dijkstra & Lewington (2006), slovenska po Geister (1999). Tabela 1. Seznam lokalitet odonatološke skupine z RTŠB 2011 N Kraj Opis lokacije X Y 1 Boreci Mlake na nasutju v J delu glinokopa Boreci 586687 157142 2 Cerkvenjak S ribnik ob Stanetinskem potoku J od vasi Stanetinci 572604 156392 3 Cerkvenjak J ribnik ob Stanetinskem potoku J od vasi Stanetinci 572607 156302 4 Cerkvenjak Z ribnik ob Stanetinskem potoku J od vasi Stanetinci 572557 156295 5 Cerkvenjak Stanetisnki potok pri ribnikih J od vasi Stanetinci 572576 156323 6 Gornja Radgona Izvirni del pritoka reke Ščavnice J od zaselka Devjak 573121 168779 7 Gornja Radgona Pritok reke Ščavnice V ob zaselku Ščavniški Vrh 572561 168529 8 Gornja Radgona Pritok reke Ščavnice JV ob domačiji Kurbus, Spodnja 572356 167498 Ščavnica 43 9 Gornja Radgona Potok Leperšak JZ od zaselka Ranuţak 573528 167417 10 Gornja Radgona Iztok iz ribnika ob potoku Leperšak, SV od domačije 573366 167134 Jančar, Lastomerci 27 11 Gornja Radgona Luţe ob potoku Leperšak v gozdu JV od ribnika SV ob 573360 167101 domačiji Jančar 12 Gornja Radgona Potok Leperšak 300 m nad sotočjem s potokom Sotlarjeva 573172 166646 graba 13 Gornja Radgona Zaraščen S ribnik ob potoku Leperšak pod sotočjem s 573236 166308 potokom Sotlarjeva graba 14 Gornja Radgona Potok Sotlarjeva graba nad cesto Lastomerci-Ranuţak 573552 166437 15 Gornja Radgona Potok Leperšak ob cesti na J delu vasi Lastomerci, SV od 573077 165958 domačije Bračko 16 Gornja Radgona Potok med vasema Rodmošci in Lastomerci 250 m S od 573332 165655 ceste in domačije Jančar 17 Gornja Radgona Potok med vasema Rodmošci in Lastomerci SZ od 574556 166769 domačije Fekonja, Rodmošci 6 18 Gornja Radgona Z izvirni pritok potoka med vasema Rodmošci in 574694 167022 Lastomerci, 400 m J od vasi Zbigovci 19 Gornja Radgona Rob gozda med izvirnima krakoma potoka, 350 m J od 574739 167086 vasi Zbigovci 20 Gornja Radgona Kanal 130 m J od gasilskega doma v vasi Zbigovci 574698 167303 21 Lenart Akumulacijsko jezero Komarnik 562142 158846 22 Lenart Ribnika S od glavne ceste Lenart-Hrastnik, JV od KK 561842 159348 Lenart (ribnika ob motelu S nad Komarnikom) 23 Lenart Ribnik na V koncu vasi Zgornji Porčič 566480 160009 24 Lenart Kanal Z od akumulacijskega jezera Komarnik 562003 158682 25 Lenart S ribnik S ob cesti S od jezera Komarnik 561812 159430 26 Lenart Kanal S nad ribnikoma S od jezera Komarnik 561810 159541 27 Lenart Pritok ribnika V ob vasi Zgornji Porčič 566477 160079 28 Spodnji Ivanjci Kunovski potok 573338 162253 29 Spodnji Ivanjci Negovsko jezero 574102 161680 30 Spodnji Ivanjci Iztok Negovskega jezera 574376 161646 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 81 31 Spodnji Ivanjci Reka Ščavnica pod mostom v Spodnjih Ivanjcih 575682 161939 32 Spodnji Ivanjci Dolina Kunavskega potoka pred izlivom v Negovsko 573675 162044 jezero 33 Spodnji Ivanjci JZ pritok Negovskega jezera 200 m nad iztokom 573814 161369 34 Spodnji Ivanjci Travnik ob gozdu S ob SZ kraku Negovskega jezera 573693 162152 35 Spodnji Ivanjci Kanal S ob cesti Negova-Spodnji Ivanjci S od nasipa 574261 161999 Negovskega jezera 36 Sveti Jurij ob Blaguško jezero 576865 158370 Ščavnici 37 Sveti Jurij ob Del Blaguškega jezera pod cesto 576883 158110 Ščavnici 38 Sveti Jurij ob Mrtvica Ščavnice JV od vasi Jamna 579937 157798 Ščavnici 39 Sveti Jurij ob Osnovna šola Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Edvarda 578329 158776 Ščavnici Kocbeka 4 40 Sveti Jurij ob Potok Lipnica ob cesti Berkovci-Kokoriči 584070 156636 Ščavnici 82 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 REZULTATI IN RAZPRAVA Kot ţe 19. poprej smo preučevali kačje pastirje bliţnjih vodnih habitatov. Obiskali smo okolico Sv. Jurija ob Ščavnici, Negove, Lenarta, Cerkvenjaka, Radgonskih goric, za krajši čas pa smo odšli tudi v bliţnjo Prlekijo, v Borece. Na 40 lokalitetah (tabela 1) smo zabeleţeli pojavljanje, tako odraslih kot ličink, 39 vrst kačjih pastirjev (tabela 2), kar je zagotovo lepa bera. Tabela 2. Abecedni seznam vrst kačjih pastirjev opazovanih s strani odonatološke skupine na RTŠB 2011. Aeshna affinis Lestes barbarus Aeshna cyanea Lestes sponsa Aeshna grandis Lestes virens Aeshna isoceles Libellula depressa Aeshna mixta Libellula fulva Anax ephippiger Onychogomphus forcipatus Anax imperator Orthetrum albistylum Anax parthenope Orthetrum brunneum Brachytron pratense Orthetrum cancellatum Calopteryx splendens Orthetrum coerulescens Calopteryx virgo Platycnemis pennipes Coenagrion puella Somatochlora flavomaculata Cordulegaster bidentata Somatochlora meridionalis Cordulegaster heros Sympecma fusca Cordulia aenea Sympetrum depressiusculum Crocothemis erythraea Sympetrum meridionale Enallagma cyathigerum Sympetrum sanguineum Erythromma viridulum Sympetrum striolatum Ischnura elegans Sympetrum vulgatum Ischnura pumilio Izmed navedenih vrst 2 vrsti pripadata druţini bleščavcev (Calopterygidae), 4 zvercam (Lestidae), 5 škratcem (Coenagrionidae), 1 presličarjem (Platycnemididae), 9 devam (Aeshnidae), 1 porečnikom (Gomphidae), 2 studenčarjem (Cordulegastridae), 3 lebduhom (Corduliidae), in 12 ploščcem (Libellulidae). Od teh je 12 vrst kačjih pastirjev uvrščenih tudi na slovenski rdeči seznam. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 83 Preučevano območje se je do sedaj kitilo s poznavanjem 50 vrst kačjih pastirjev, od katerih pa kar nekaj vrst tekom tabora nismo našli. Po večini je sicer šlo za spomladanske vrste oz. poznojesenske. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so bili poprej znani le s par posameznih lokacij (A. Šalamun, baza podatkov Centra za kartografijo favne in flore), ki jih na taboru niti nismo preiskovali. Pri tem pa tudi imeti v mislih, da smo sonce tekom tabora videli le v dveh dnevih. Na seznam poznanih vrst Slovenskih goric z okolico smo dodali tudi za območje novo vrsto – afriškega minljivca ( Anax ephippiger), ki pa je sicer v Sloveniji točkasto razširjen, morda celo čedalje bolj. Zrelo samico smo v mreţe ulovili v Borecih (2. najdba sicer za območje, če vanj vključimo Prekmurje in Prlekijo). Tekom tabora smo se nekajkrat ukvarjali tudi z determinacijo ţe od prej mrtvih osebkov oz. njihovih ostankov. Več koščkov teles smo nekajkrat našli ob tekočih vodah ali pod pajkovimi mreţami. Najlepši primerek pa nas je čakal kar v taborski šoli, kjer smo za ţaluzijami našli posušeno samico močvirskega lebduha ( Cordulia aenea). Ponosni smo bili tudi na najdbe samca rjave deve ( Aeshna grandis) ob Komarniškem ribniku, modroritega spremljevalca ( Anax parthenope), saj je bilo za mnoge to prvo snidenje z vrsto. Omeniti še velja, da smo se na taboru, na terenu in ob literaturi, seznanili z obema pri nas ţivečima podvrstama modračev - Orthetrum coerulescens coerulescens in O. c. anceps. Tekom terenskega dela pa nismo bili slepi niti za druge vrste ţivali. Priča smo bili obrobljenim kozakom, jelševcu, črtastemu medvedku, močvirskemu cekinčku, navadnim pupkom, hribskim urhom, navadnim krastačam, plavčkom, zelenim ţabam, … O najdbah kačjih pastirjev so skupini poročali tudi v skupinah za rake, dvoţivke, podzemno favno in plazilce. Njihove najdbe niso vključene v to poročilo. Skupine za rake je bila sicer pridna pri pregledovanju potokov, iz katerih so nam v potrditev prinašali ličinke studenčarjev. Podobno je bilo tudi s skupino za dvoţivke. »Jamarji« so v izviru ob Stanetinskem potoku našli ličinko povirnega studenčarja ( Cordulegaster bidentata). Plazilčarji pa so nam prinesli predvsem fotografij odraslih letalcev. 84 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Slika 2 (levo). Določevanje ličink studenčarjev ( Cordulegaster sp.) je potekalo vedno kar na samem terenu. (foto: Nina Erbida) VIRI Dijkstra K.-D.B.(ured.) & R. Lewington (ilustr.), 2006. Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. British Wildlife Publishing, Gillingham, 320 str. Geister I., 1999. Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5/1: 1-5. Gerken B. & K. Sternberg, 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel. Höxter, 354 str. Kohl S., 1998. Anisoptera – Exuvien Europas, Bestimmungsschlüsel. 27 str. Exuviae 4/1: 4-10. Seidenbusch R. & H. Heidemann, 2007. An experimental key for the differentiation of the exuviae of the Southern Darter Sympetrum meridionale (Selys) and the Common Darter S. striolatum (Charpentier), with notes on the Ruddy Darter S. sanguineum (Müller). J.Br. Dragonfly Society, Volume 23, No. 1: 25-32. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 85 POROČILO O DELU SKUPINE ZA METULJE Barbara ZAKŠEK Center za kartografijo favne in flore, Antoličičeva 1, SI-2204 Miklavţ na Dravskem polju, E-mail: barbara.zaksek@ckff.si Abstract. REPORT OF LEPIDOPTERA GROUP – During Biological Summer Research Camp Slovenske gorice 2011, from 22th to 30th July 2011, 114 Lepidoptera species were observed. Among the records are 52 species of butterlies (Papilionoidea) which we investigated in Goričko region and 62 species of macro moths (Macroheterocera) which we observed in area of Goričko and Slovenske gorice. UVOD V času tabora smo se ukvarjali z dnevnimi (Papilionoidea) in velikimi nočnimi metulji (Macroheterocera). Obe skupini smo popisovali na območju Goričkega in Slovenskih goric. Spoznali smo se z metodami opazovanja in lova metuljev, vrstami in njihovim prepoznavanjem ter različnimi habitati, kjer posamezne vrste ţivijo. Dnevne metulje smo popisovali na Goričkem, kjer smo opravljali terene v okviru popisov za Atlas dnevnih metuljev Goričkega, nočne metulje pa v okolici Svetega Jurija ob Ščavnici. METODE DELA Terene smo izvajali od 22. 7. do 30. 7. 2011, skupno smo izvedli 4 terene za dnevne metulje in 4 nočne love. Malo število terenskih dni je posledica deţevnega vremena v času tabora, ki je močno oteţevalo terensko delo. Dnevne metulje smo popisovali podnevi. Posamezne osebke smo lovili z metuljnicami in jih določili s pomočjo slikovnih določevalnih ključev (Tolman in Lewington 1997, Lafranchis 2004). Po določitvi smo metulje izpustili. Za namene preverjanja prisotnosti sviščevega mravljiščarja ( Phengaris alcon) smo iskali tudi jajčeca na hranilni rastlini – močvirskem svišču ( Gentiana pneumonanthe). Nočne metulje smo popisovali ponoči in podnevi. Ponoči smo nočne metulje privabljali k UV svetilom. Za ta namen smo uporabljali svetlobne pasti domače izdelave in središčno osvetljene lovilne šotore. Pogoste in lahko določljive vrste 86 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 smo določili na terenu s pomočjo slikovnih ključev (Nowacki 1998, Fajčik 2003), v kolikor pa določitev ni bila zanesljiva, smo osebek usmrtili v mamilniku z etilacetatom. Te osebke smo ob deţevnih dneh v šoli tudi preparirali in jih določili naknadno. Nekaj vrst nočnih metuljev smo popisali tudi med popisovanjem dnevnih metuljev, saj so nekatere vrste tudi dnevno aktivne. Slika 1. Več glav več ve - določanje metuljev na terenu (foto: Barbara Zakšek). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 87 REZULTATI IN RAZPRAVA Skupno smo na 34 lokacijah popisali 52 vrst dnevnih metuljev (tabela 1), kar predstavlja polovico vseh vrst dnevnih metuljev, ki so bili v letih 2010 in 2011 najdene na Goričkem (Zakšek s sod. 2012). Tabela 1. Seznam vrst dnevnih metuljev (Papilionoidea) opaţenih tekom tabora. Z zvezdico so označene vrste uvrščene na slovenski Rdeči seznam (Uradni list RS 82/2002, 42/2010). Poimenovanje vrst je povzeto po Verovnik s sod. 2012. strokovno vrstno ime slovensko vrstno ime Hesperiidae debeloglavčki Erynnis tages nokotin sivček Carcharodus floccifera* močvirski kosmičar Pyrgus malvae navadni slezovček Pyrgus armoricanus* jagodnjakov slezovček Hesperia comma biserni vejičar Ochlodes sylvanus rjasti vihravček Papilionidae lastovičarji Iphiclides podalirius jadralec Papilio machaon lastovičar Pieridae belini Leptidea sinapis/reali navadni/realov frfotavček Pieris brassicae kapusov belin Pieris rapae repin belin Pieris napi repičin belin Colias croceus navadni senoţetnik Colias hyale bledi senoţetnik Gonepteryx rhamni citronček Riodinidae šekavčki Hamearis lucina rjavi šekavček Lycaenidae modrini Lycaena phlaeas mali cekinček Lycaena dispar* močvirski cekinček Lycaena tityrus temni cekinček Lycaena hippothoe* škrlatni cekinček Thecla betulae lepi brezar Cupido argiades rumenooki kupido Celastrina argiolus svetli krhlikar Phengaris teleius* strašničin mravljiščar Phengaris nausithous* temni mravljiščar Phengaris alcon* sviščev mravljiščar Plebejus argus širokorobi mnogook Plebejus idas* ozkorobi mnogook 88 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Cyaniris semiargus modri grašičar Polyommatus icarus navadni modrin Nymphalidae pisančki Argynnis paphia gospica Issoria lathonia pisana lesketavka Brenthis daphne robidov livadar Boloria selene* srebrni tratar Boloria dia mali tratar Vanessa atalanta admiral Vanessa cardui osatnik Aglais io dnevni pavlinček Polygonia c-album beli c Araschnia levana koprivov pajčevinar Melitaea phoebe veliki pisanček Melitaea didyma rdeči pisanček Melitaea athalia navadni pisanček Neptis sappho mali kresničar Apatura iris veliki spreminjavček Pararge aegeria gozdni pegavček Coenonympha glycerion travniški okarček Coenonympha pamphilus mali okarček Aphantopus hyperantus okati rjavec Maniola jurtina navadni lešnikar Melanargia galathea navadni lisar Minois dryas ţametni modrook Med bolj zanimivimi najdbami dnevnih metuljev velja omeniti vse tri vrste mravljiščarjev, ki ţivijo na vlaţnih travnikih. Tako smo opazovali jajčeca sviščevega mravljiščarja na močvirskem svišču in odrasle osebke strašničinega ( P. teleius) in temnega mravljiščarja ( P. nausithous). Slednji vrsti imata na Goričkem tudi ene izmed močnejših populacij v Sloveniji, medtem ko je sviščev mravljiščar na Goričkem razširjen nekoliko bolj lokalno. Vsi podatki popisov dnevnih metuljev tekom tabora na Goričkem so vključeni v Atlas dnevnih metuljev Őrség - Goričko (Sáfián s sod. 2012) in v poročilo Zakšek s sod. 2012. Popisali smo tudi 62 vrst velikih nočnih metuljev (tabela 2) na 15 lokacijah. Na lokacijah od 1. do 5. smo popisovali nočne metulje po metodi privabljanja k UV svetilom. Na ostalih lokacijah smo nočne metulje popisali čez dan. Število zabeleţenih vrst je precej nizko za to zelo pestro skupino metuljev. Velja omeniti, da smo popisovali le pogoste in lahko prepoznavne vrste, predvsem pa smo dali Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 89 poudarek seznanitvi z metodo, ki se precej razlikuje od metod za proučevanje dnevnih metuljev. Kljub temu smo zabeleţili pojavljanje treh vrst, ki so uvrščene na Rdeči seznam (tabela 2). Lokacije opaţanj nočnih metuljev: 1. Gornja Radgona, Negova, Gozdni rob na J robu jezera Negova 100 m Z od jeza, X: 574161, Y: 161606 2. Sveti Jurij, Kraljevci, Travnik ob SZ robu Blaguškega jezera 420 m JV od domačije Korošak, X: 576328, Y: 158404 3. Grabonoš, Brezje, Del Blaguškega jezera pod cesto, X: 576883, Y: 158110 4. Sveti Jurij ob Ščavnici, Osnovna šola Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Edvarda Kocbeka 4, X: 578329, Y: 158776 5. Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna, Mrtvica Ščavnice JV od vasi Jamna, X: 579937, Y: 157798 6. Puconci, Bodonci, Travniki ob desnem pritoku Bodonskega potoka Z od zaselka Cerkveni Breg, X: 583325, Y: 178112 7. Puconci, Vadarci, Travnik pri domačiji Ficko, X: 583354, Y: 178675 8. Puconci, Bodonci, Travniki med zaselkoma Cerkveni Breg in Vlajoščarje, X: 583859, Y: 177885 9. Puconci, Bodonci, Travnik pri zaselku Varaš, X: 585349, Y: 178252 10. Puconci, Pečarovci, Travniki 200 m V od zaselka Šerugova Graba, X: 587569, Y: 178918 11. Puconci, Bokrači, Travniki 580 m JZ od zaselka Pečkov Breg, X: 591969, Y: 176995 12. Moravske Toplice, Berkovci, Travnik med cesto in potokom, 790 m ZJZ od cerkve v Berkovcih pri Prosenjakovcih, X: 598289, Y: 179432 13. Moravske Toplice, Selo, Travnik 40 m Z od cerkve Svetega Nikolaja, X: 598826, Y: 177631 14. Moravske Toplice, Vučja Gomila, Travnik ob potoku 360 m JV od zaselka Zrinskov Breg, X: 598994, Y: 175021 15. Moravske Toplice, Vučja Gomila, Travnik 450 m V od zaselka Kuzmov Breg, X: 599511, Y: 174178 90 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Tabela 2. Seznam vrst velikih nočnih metuljev (Macroheterocera) popisanih tekom tabora. Z zvezdico so označene vrste uvrščene na slovenski Rdeči seznam (Uradni list RS 82/2002, 42/2010). Poimenovanje vrst je povzeto po Fauna Europaea (verzija: 2.6.2, 2013). strokovno vrstno ime št. lokacije Drepanidae Drepana curvatula (Borkhausen, 1790) 1,2 Drepana falcataria (Linnaeus, 1758) 2 Habrosyne pyritoides (Hufnagel, 1766) 1,2,3 Sabra harpagula (Esper, 1786) 3 Watsonalla cultraria (Fabricius, 1775) 3 Erebidae Diacrisia sannio (Linnaeus, 1758) 10,11,13,14 Euclidia glyphica (Linnaeus, 1758) 8,10,12,15 Euplagia quadripunctaria (Poda, 1761) 1,2 Euproctis similis (Fuessly, 1775) 1,5 Laspeyria flexula (Denis & Schiffermüller, 1775) 2 Lymantria dispar (Linnaeus, 1758) 1,2,3,5,7 Lymantria monacha (Linnaeus, 1758) 1,3 Miltochrista miniata (Forster, 1771) 1,3 Phragmatobia fuliginosa (Linnaeus, 1758) 3 Rivula sericealis (Scopoli, 1763) 2 Scoliopteryx libatrix (Linnaeus, 1758) 2 Spilosoma lubricipeda (Linnaeus, 1758) 2,3 Tyria jacobaeae (Linnaeus, 1758)* 13 Geometridae Ascotis selenaria (Denis & Schiffermüller, 1775) 2,3 Biston betularia (Linnaeus, 1758) 3 Catarhoe cuculata (Hufnagel, 1767) 3 Chiasmia clathrata (Linnaeus, 1758) 2,3 Cosmorhoe ocellata (Linnaeus, 1758) 1 Cyclophora annularia (Fabricius, 1775) 2,3,5 Ecliptopera silaceata (Denis & Schiffermüller, 1775) 1,5 Geometra papilionaria (Linnaeus, 1758) 3 Hypomecis roboraria (Denis & Schiffermüller, 1775) 1,5 Idaea aversata (Linnaeus, 1758) 1 Ligdia adustata (Denis & Schiffermüller, 1775) 3 Lomaspilis marginata (Linnaeus, 1758) 1,2,3 Lomographa bimaculata (Fabricius, 1775) 1 Plagodis dolabraria (Linnaeus, 1767) 1 Selenia tetralunaria (Hufnagel, 1767) 2 Timandra comae (Schmidt, 1931) 1 Lasiocampidae Dendrolimus pini (Linnaeus, 1758) 1 Euthrix potatoria (Linnaeus, 1758)* 2,3,5 Lasiocampa quercus (Linnaeus, 1758) 1 Odonestis pruni (Linnaeus, 1758) 1 Noctuidae Acontia trabealis (Scopoli, 1763) 1,2 Agrotis exclamationis (Linnaeus, 1758) 1,2,5 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 91 Autographa gamma (Linnaeus, 1758) 3,6,8,9 Axylia putris (Linnaeus, 1761) 1,3,5 Colocasia coryli (Linnaeus, 1758) 1,2 Cosmia trapezina (Linnaeus, 1758) 1,2,5 Deltote bankiana (Fabricius, 1775) 1,2,3,4 Deltote pygarga (Hufnagel, 1766) 1,2 Eucarta amethystina (Hübner, 1803)* 1 Melanchra persicariae (Linnaeus, 1761) 1,3 Moma alpium (Osbeck, 1778) 1 Mythimna turca (Linnaeus, 1761) 1,2,3,5 Ochropleura plecta (Linnaeus, 1761) 1,3 Xestia c-nigrum (Linnaeus, 1758) 1 Nolidae Pseudoips prasinana (Linnaeus, 1758) 1,3 Notodontidae Drymonia melagona (Borkhausen, 1790) 1,2 Phalera bucephala (Linnaeus, 1758) 1,3 Ptilodon capucina (Linnaeus, 1758) 2,3,5 Ptilodon cucullina (Denis & Schiffermüller, 1775) 2 Spatalia argentina (Denis & Schiffermüller, 1775) 1 Stauropus fagi (Linnaeus, 1758) 2 Saturnidae Antheraea yamamai (Guérin-Méneville, 1861) 2 Sphingidae Macroglossum stellatarum (Linnaeus, 1758) 15 Sphinx pinastri (Linnaeus, 1758) 1,2,3,5 VIRI Tolman T., Lewington, R. 1997. Butterflies of Britain and Europe. London. 528 str. Fajčík, J., 2003. Die Schmetterlinge Mittel- und Nordeuropas: Bestimmung- Verbreitung-Flugstandort-Bionomie. Drepanidae, Geometridae, Lasiocampidae, Endromidae, Lemoniidae, Saturnidae, Sphingidae, Notodontidae, Lymantriidae, Arctiidae. Bratislava. 172 str., 38 tab. Fauna Europea, verzija: 2.6.2 (2013). http://www.faunaeur.org Lafranchis, T., 2004. Butterflies of Europe. New field guide and keys. Paris. 351 str. Nowacki, J., 1998. The Noctuids (Lepidoptera, Noctuidae) of Central Europe. František Slamka, Bratislava. 51 str. besedila, 41 str. čb risb + 24 str. barvnih slik. Sáfián, Sz., Verovnik, R., Bathó, I.-né, Csontos, G., Horváth, B., Kogovšek, N., Rebeušek, F., Scherer, Z., Strausz, M., Szentirmai, I., & Zakšek, B. 2012. Nappali lepke atlasz / Atlas dnevnih metuljev / Butterfly atlas Őrség – Goričko (ed. Ábrahám, L.). – Őriszentpéter. 248 str. 92 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jeţ, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije / Atlas of butterflies (Lepidoptera: Rhopalocera) of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore, Miklavţ na Dravskem polju. 456 str. Zakšek, B., M. Govedič, N. Kogovšek, F. Rebeušek, A. Šalamun & R. Verovnik, 2012. Kartiranje dnevnih metuljev v Krajinskem parku Goričko v letih 2010 in 2011. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Center za kartografijo favne in flore, Miklavţ na Dravskem polju. 141 str. Slika 2. Metuljarska skupina (foto: Barbara Zakšek). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 93 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PTIČE Aleš TOMAŢIČ Ulica Pohorskega Bataljona 54, 2000 Maribor E-mail: tomazic.ales@gmail.com Abstract. REPORT OF THE GROUP FOR BIRDS – In the year 2011, same as every camp year, the birdwatchers were also active. Slovenian hills offer quite interesting birding locations. It is a combination of diverse cultural landscape, eutrophic lakes and almost completely degraded areas in the form of maize monocultures. Our group has devoted considerable time to the many lakes which were all quite close to the camp site. Another part of our work was carried out mainly through extensive cultural landscape and since we were so close to the Drava basin, we also did not miss the opportunity visit a few more "exotic" places, such as the lake Medvedce, the forest »Murska šuma« and the so called “Ormoţ lagoons.” All in all we saw 114 species of birds, and for some of the rare ones we even determined nesting sides. Tudi leto 2011 je na taboru potekalo delo v najbolj zastrašujoči skupini sploh – skupini za ptiče. Veliko število teţko opaznih vrst, zgodnje vstajanje in vegan za mentorja – nič od tega ni prestrašilo pogumnih udeleţencev letošnjega tabora ob Ščavnici. Vsako jutro so vstajali z nasmeški na obrazih in komaj čakali, da doţivijo še en sončni vzhod na terenu. Slovenske gorice ponujajo kar precej zanimivih ptičarskih lokacij. Gre za kombinacijo razgibane kulturne krajine, evtrofnih jezer in skoraj povsem degradiranih površin v obliki koruznih monokultur. Razgibanost pa po navadi pomeni tudi pestrost. Naša skupina je veliko časa posvetila številnim jezerom, katera so bila vsa precej blizu kraja tabora. Številna izmed teh so zaradi človeške aktivnosti v slabem stanju, obstajajo pa izjeme kot je jezero Komarnik ali vodni zadrţevalnik v Podvincih, pa tudi Perniško jezero ponuja kakšno zanimivost. Tukaj smo seveda opazovali preteţno vodne ptice. Drug del našega dela je potekal predvsem znotraj ekstenzivne kulturne krajine, ki smo jo terensko primerjali z monokulturami. Ker pa smo bili tako blizu Dravskega polja, seveda nismo izpustili priloţnosti da skočimo še na malo bolj »eksotične« kraje kot so vodni zadrţevalnik Medvedce in ormoške lagune, kjer smo si redke vrste pribliţali s teleskopom in daljnogledi. Pa tudi skok do Murske Šume in smo si privoščili. 94 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Videli smo precej zanimivih vrst ptic in za nekatere zelo redke (kostanjevko, čapljico…) celo potrdili gnezditev v tem letu. Tabela 1. Seznam opaţenih vrst. 1. Mali ponirek 39. Močvirski martinec 77. Carar 2. Čopasti ponirek 40. Mali martinec 78. Kos 3. Kormoran 41. Črni martinec 79. Črnoglavka 4. Čapljica 42. Zelenonogi martinec 80. Rjava penica 5. Kvakač 43. Kozica 81. Trstni cvrčalec 6. Mala bela čaplja 44. Rečni galeb 82. Močvirska trstnica 7. Velika bela čaplja 45. Rumenonogi galeb 83. Bičja trstnica 8. Siva čaplja 46. Navadna čigra 84. Rakar 9. Rjava čaplja 47. Črna čigra 85. Vrbji kovaček 10. Bela štorklja 48. Domači golob 86. Severni kovaček 11. Črna štorklja 49. Duplar 87. Rumenoglavi kraljiček 12. Labod 50. Grivar 88. Sivi muhar 13. Duplinska kozarka 51. Turška grlica 89. Belovrati muhar 14. Mlakarica 52. Divja grlica 90. Velika sinica 15. Konopnica 53. Kukavica 91. Plavček 16. Ţviţgavka 54. Lesna sova 92. Čopasta sinica 17. Kreheljc 55. Hudournik 93. Močvirska sinica 18. Reglja 56. Vodomec 94. Dolgorepka 19. Sivka 57. Čena ţolna 95. Brglez 20. Kostanjevka 58. Pivka 96. Kratkoprsti plezalček 21. Ribji orel 59. Zelena ţolna 97. Rjavi srakoper 22. Rjavi lunj 60. Mali detel 98. Sraka 23. Kanja 61. Srednji detel 99. Šoja 24. Sršenar 62. Veliki detel 100. Kavka 25. Skobec 63. Vijeglavka 101. Siva vrana 26. Postovka 64. Poljski škrjanec 102. Krokar 27. Sokol selec 65. Čopasti škrjanec 103. Škorec 28. Jerebica 66. Breguljka 104. Kobilar 29. Prepelica 67. Kmečka lastovka 105. Domači vrabec 30. Fazan 68. Mestna lastovka 106. Poljski vrabec 31. Mokoţ 69. Bela pastirica 107. Ščinkavec 32. Mala tukalica 70. Siva pastirica 108. Repnik 33. Zelenonoga tukalica 71. Rumena pastirica 109. Lišček 34. Polojnik 72. Strţek 110. Zelenec 35. Mali deţevnik 73. Taščica 111. Grilček 36. Priba 74. Šmarnica 112. Dlesk 37. Mali prodnik 75. Prosnik 113. Trstni strnad 38. Pikasti martinec 76. Cikovt 114. Rumeni strnad Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 95 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PODZEMNO FAVNO Maja ZAGMAJSTER Skupina za speleobiologijo Oddelek za biologijo BF UL Jamnikarjeva 101, SI1000 Ljubljana E-mail: maja.zagmajster@bf.uni-lj.si Abstract. REPORT OF SPELEOBIOLOGICAL GROUP – Main aim of the Group for subterranean fauna was to improve the knowledge on subterranean animals of Slovenske Gorice and its surroundings. Group members got acquainted with different sampling methods in different subterranean habitats. We sampled mainly wells and springs, but also some caves and a subterranean quarry. In 34 localities all together 55 animal taxa were recorded. We found at least six obligate subterranean (troglobiotic) species: in aquatic habitats, at four species of cave amphipods Niphargus sp. and one isopod species Proasellus slavus, while in in one cave we found terrestrial cave beetle Orotrechus subpannonicus. UVOD Ko se je prvič omenilo Slovenske Gorice kot območje raziskovalnega tabora študentov biologije, je izgledalo, da tam Skupina za podzemno favno ne bo imela kaj početi. Pa temu ni bilo tako. Res je, da v Slovenskih Goricah jam (večinoma) ni, a to ne pomeni, da tam ni drugih podzemnih habitatov. Vode, ki se pretakajo po podzemlju, so ţivljenjski prostor številnim vrstam, le da je za dostop do podtalnice potrebno drugačno vzorčenje – poudarek je bil na preiskovanju vodnjakov. V izoliranih zaplatah krasa blizu Voličine lahko v Katastru jam Slovenije sicer najdemo podatke o obstoju nekaj kratkih jam, a smo te neuspešno iskali – izkazalo se je, da so uničene, saj so vhode domačini zasuli. Kljub temu smo raziskali nekaj manjših jam na obrobju goric. Dodatna motivacija za delo skupine je bila, da podatkov o podzemnem ţivalstvu tega območja v objavah skorajda ni. METODE DELA Največ pozornosti na taboru smo posvetili vzorčenju vodnjakov. To je bil nekoč glavni način oskrbe s pitno vodo, tako da je bilo vodnjake mogoče opaziti pri skoraj vsaki hiši. Večinoma niso bili več v rabi, njihovi pokrovi so bili tudi povsem zabetonirani ali pa so sluţili kot police za številne lončnice. Naše delo je tako vključevalo veliko nagovarjanj domačinov, ki so nam večinoma prijazno dovolili, da smo lahko vodnjake odprli in preverili, če se v njihovi vodi da najti tudi 96 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 podzemne ţivali. Vodnjaki so bili različnih globin, nekateri tudi do 30 metrov. Za vzorčenje vode smo uporabljali posebno lijakasto mreţo (Sl. 1), ki smo jo na močni vrvi spustili do dna vodnjaka. Z vertikalnimi premiki mreţe smo razburkali vodo in sedimente na dnu, ki so se nato posedli na ustje na dno poloţene mreţe. To smo nato previdno a hitro dvignili, tako da smo zajeli čim več materiala z dna. Ko smo mreţo potegnili na plano, smo vzorec sprali v plastično banjico z vodo. Vzorec smo takoj natančno pregledali in s pinceto pobrali ţivali. Nekajkrat smo vzorec zgostili, odcedili vodo ter ga shranili za kasnejše sortiranje. Mreţo smo z dna potegnili po trikrat, dodatno pa smo potegnili ven manjše vedro vode za merjenje temperature. Slika 1. Pogled v globino enega od vodnjakov, v katerega smo spustili lijakasto mreţo (zgoraj), in spiranje mreţe ter pobiranje ţivali po potegu na površje (spodaj) (foto: M. Zagmajster). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 97 Na izvirih smo za vzorčenje uporabljali ročno vodno mreţo, če smo opazili večje ţivali, pa smo jih pobirali tudi direktno s pinceto. Nekajkrat smo se načrtno odpravili v gozd, kjer smo iskali rahlo poglobljene vlaţne predele, ki bi lahko predstavljali poseben habitat, plitvo podzemno okolje imenovano hipotelminoreik. Ker tudi tu lahko pridemo do stika s podzemno vodo in tam ţivečim ţivalstvom, se je med našimi lokacijami vzorčenja znašlo nekaj povirij in potokov z luţami. Na terenu smo uporabljali tudi jamarsko opremo. Preiskali smo nekaj krajših jam, kot tudi en podzemni kamnolom pri Oseku, kjer so nekoč izkopavali apnenec. Za pregled podzemnih objektov smo se tudi ustrezno opremili: imeli smo čelade z lučmi, kombinezone, škornje ter rokavice. V vseh objektih smo poleg sprotnega pregleda in pobiranja ţivali (s pinceto ali vodno mreţo, kadar so bile pristone večje luţe) namestili tudi ţivolovne talne pasti z usmrajeno vabo (Sl. 3). Za slednjo smo uporabili usmrajeno meso, ki smo ga dali v manjše fijolice, prekrite s kosom gaze (da v zmes ne bi uhajale manjše ţivali, ki bi jih pritegnil »mamljivo« smrdeč vonj). Po eno fijolico smo dali v večji plastični kozarec z gladkimi notranjimi stenami, skupaj z nekaj koščki blata in kamenjem. Lonček smo vkopali v tla, ga prekrili s kovinsko mreţico ter to obteţili s kamenjem, s katerim smo preprečili tudi morebitno kapljanje vode v past. Vsaka past je bila opremljena z listkom z imenom in priimkom mentorice, nosilke dovoljenja za lov jamskih hroščev, saj se pasti lahko le tako razloči od morebitnih nelegalno postavljenih pasti (ki jih postavljajo za lov hroščev, ki pristajajo v zasebnih predalih zbirateljev). Vsebine pasti smo pregledali po petih ali šestih dneh. Če smo ujeli veliko enakih ţivali, smo jih za raziskave vzeli le po nekaj, ostale pa smo izpustili. Po vseh terenih je sledilo delo v improviziranem laboratoriju v učilnici. Pregledali smo vse vzorce z ţivalmi, shranjenimi v 96% etanol, ter jih razvrstili v ločene fijolice glede na taksonomsko pripadnost. Vse fijolice smo opremili z ustreznimi etiketami, za vsako lokaliteto pa smo izpolnili tudi popisni list (s podatki o najdbah in drugih meritvah), ki so bili kasneje zavedene v zbirko podatkov o podzemnem ţivalstvu SubbioDB Skupine za speleobiologijo Oddelka za biologijo BF. 98 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 PREGLED REZULTATOV S KOMENTARJI Zbrali smo podatke o ţivalstvu s skupno 34 različnih lokalitet (Tab. 1, Sl. 2), od tega 20 vodnjakov, 8 izvirov, treh jam, enega podzemnega kamnoloma, dveh potokov (enem tudi v bliţini povirja v gozdu, Lok. 5) ter enega hipotelminoreika (Lok. 33). Slika 2. Lokacije, ki jih je pregledala Skupina za podzemno favno, s posebej označenimi najdbami troglobiotskih ţivali. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 99 Tabela 1. Lokalitete, ki smo jih pregledali v času tabora, z Gauss-Kruegerjevimi koordinatami, oznako tipa podzemnega habitata (H – hipotelminoreik, I – izvir, J – jama, P – potok U – umetni rov, V – vodnjak), datumi pregledov in oznako x v stolpcu Tgb, če smo tam našli tudi troglobionte. St Lokaliteta X, Y Tip Datum Tgb 1 Vodnjak pri hiši Osek 3, Osek, Benedikt 569076, V 22.7.2011 159367 2 Ljuba vodica izvir, cca 1 km J od Kadrencev, desno od 573681, I 22.7.2011 ribnika, Kadrenci, Cerkvenjak 157187 3 Vodnjak pri hiši Čagona 95, Čagona, Cerkvenjak 570752, V 22.7.2011 x 156611 4 Povirje v gozdu, cca 500 m SV od hiše Čagona 91, Čagona, 571140, I 22.7.2011 Cerkvenjak 156899 5 Gozdni potok in povirje, cca 400 m SV od hiše Čagona 91, 571183, I 22.7.2011 Čagona, Cerkvenjak 156928 6 Gozdni izvir, cca 250 m S od poti Čagona 91- vrh Kremperk, 571262, I 22.7.2011 Čagona, Cerkvenjak 157234 7 Naravni izvir pri hiši Čagona 93, Čagona, Cerkvenjak, 570710, I 22.7.2011 Lenart 156869 8 Vodnjak pri hiši Cogetinci 76, Cogetinci, Cerkvenjak 573705, V 22.7.2011 158609 9 Vodnjak pri hiši Kadrenci 1, Kadrenci, Cerkvenjak 573196, V 22.7.2011 158676 10 Jama 1 v Repoluskovih pećinah (k.št. 4370), Podigrac, 547687, J 23.7.2011 x Šentilj v Slovenskih Goricah 170805 , 29.7.2011 11 Jama 2 v Repoluskovih pečinah (k.št. 4371), Plački vrh, 547642, J 23.7.2011 x Podigrac, Šentilj v Slovenskih Goricah 170808 , 29.7.2011 12 Podzemni kamnolom pri Oseku, Osek, Benedikt v 569405, U 23.7.2011 x Slovenskih Goricah 159050 , 29.7.2011 13 Vodnjak pri hiši Ţitence 58, Ţitence, Jurovski dol, Benedikt 562167, V 24.7.2011 x v Slov. Goricah 165503 14 Jama v pruhu (k.št. 4380), Zgornji Duplek, Maribor 555350, J 24.7.2011 x 153250 , 29.7.2011 15 Vodnjak pri hiši Ţitence 3, Ţitence, Jurovski dol, Benedikt v 562038, V 24.7.2011 x Slov. Goricah 165717 16 Vodnjak pri hiši Drbetinci 3, Drbetinci, Lenart v Slovenskih 571903, V 25.7.2011 x Goricah 154118 17 Vodnjak pri Vitomarcih 65 (Bar rola), Vitomarci, Lenart v 571979, V 25.7.2011 x Slovenskih Goricah 153976 18 Izvir 500 m J od Donkovega mlina, Novinci, Lenart v 572468, I 25.7.2011 Slovenskih Goricah 154265 19 Vodnjak pri hiši Gočova 7, Gočova, Lenart v Slovenskih 566919, V 25.7.2011 Goricah 156445 20 Vodnjak pri hiši Biš 32, Biš, Lenart v Slovenskih Goricah 567898, V 25.7.2011 x 154762 21 Vodnjak pri hiši Spodnja Senarska 27, Spodnja Senarska, 568507, V 25.7.2011 x Lenart v Slovenskih Goricah 157107 100 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 22 Vodnjak pri hiši Zgornja Voličina 101, Zgornja Voličina, 560855, V 26.7.2011 x Lenart v Slovenskih Goricah 156687 23 Izvir pri hiši Hrastovec 4, Hrastovec, Maribor 560244, I 26.7.2011 157429 24 Vodnjak pri hiši Ciglenška c. 6, Spodnji Duplek, Maribor 558550, V 26.7.2011 x 151020 25 Vodnjak pri hiši Zgornja Voličina 35, Zgornja Voličina 35, 561400, V 26.7.2011 Lenart v Slovenskih Goricah 155628 26 Izvir pri hiši Zgornja Voličina 89a, Zgornja Voličina, Lenart 561847, I 26.7.2011 x v Slovenskih Goricah 157048 27 Vodnjak pri hiši Zgornja Voličina 22, Zgornja Voličina, 561266, V 26.7.2011 Lenart v Slovenskih Goricah 155248 28 Vodnjak pri hiši Čakova 4a, Čakova, Cerkvenjak 578138, V 27.7.2011 x 160446 29 Vodnjak pri hiši Spodnji Gasteraj 16, Spodnji Gasteraj, 561295, V 27.7.2011 Lenart v Slovenskih Goricah 164002 30 Vodnjak pri hiši Markovci 71, Markovci, Ptuj 571707, V 27.7.2011 x 139008 31 Vodnjak pri hiši Zagorci 30, Zagorci, Ptuj 576844, V 27.7.2011 x 153168 32 Gozdni potok pri Lastomercih, Lastomerci, Gornja Radgona 573907, P 27.7.2011 166041 33 Luţa ob gozdnem potoku pri Lastomercih, Lastomerci, 573907, H 27.7.2011 x Gornja Radgona 166041 34 Vodnjak pri hiši Malna 21, Malna, Lenart v Slovenskih 560761, V 27.7.2011 Goricah 163860 Skupno smo našteli 55 različnih taksonov. V mnogo primerih smo ţivali uvrstili le v višje taksonomske skupine, saj nismo imeli na razpolago primernih določevalnih ključev za natančnejšo uvrstitev, velikokrat pa so določitve mogoče le s strani specialistov. V vzorcih iz voda so prevladovali raki, medtem ko so bili kopenski vzorci (iz jam in podzemnega kamnoloma) taksonomsko veliko bolj raznoliki. Našli smo vsaj šest vrst, ki so obligatno podzemne ţivali (troglobionti) – to je, da so vezane na ţivljenje izključno v podzemnih habitatih. Najpogosteje smo našli slepe postranice Niphargus sp. (Sl.3), in sicer skupno na kar 16 lokalitetah (Sl. 2). Večina teh lokalitet je vodnjakov, v bliţini Zg. Voličine pa smo našli izvir, v katerem smo nabrali še posebno bogat vzorec teh ţivali. Veliko jih je bilo tudi v velikih luţah v podzemnem kamnolomu pri Oseku. Med zanimivejše spada vzorec iz luţe blizu Lastomercev, kjer gre najverjetneje za poseben plitev podzemni habitat, hipotelminoreik, ki smo ga sicer iskali tudi drugje. V vseh vzorcih so bile skupno najmanj štiri različne vrste slepih postranic (det. Cene Fišer), in sicer: N. scopicauda, N. longydactylus, N. karamani in še ena, neopisana vrsta, nova za znanost – podobna tistim, ki so bile najdene v jami Huda luknja pri Doliču (Cene Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 101 Fišer, ustno). Mnogo slepih postranic je bilo juvenilnih, tako da natančnejša določitev le na podlagi morfoloških znakov ni bila mogoča. V dveh vodnjakih smo našli troglobiotske rake enakonoţce, in sicer vodne osličke Proasellus slavus (det. Florian Malard). Vodnjaki so bili v bliţini podzemnih vodah v okolici reke Drave, tako da lahko pričakujemo, da je ta vrsta tu širše razširjena. Na veliko mestih smo pobrali tudi drobne rake ceponoţce (Copepoda), med katerimi je lahko tudi mnogo troglobiotskih vrst. Koliko in če so take res med nimi, pa bo lahko razkril šele natančen pregled specialistov. Slika 3. V vodah smo mnogokrat našli slepe postranice Niphargus sp. (levo), medtem ko smo v pasteh nekajkrat našli kopenske izopodne rake Androniscus dentiger , ki so bili roza barve (desno) (foto: M. Zagmajster). Med kopenskimi ţivalmi smo našteli malo troglobiontov, kar ni presenetljivo, saj smo pregledali malo podzemnih objektov, ki leţe večinoma v območjih izoliranega krasa. Edinega jamskega hrošča, ki je bil prvič najden in znanstveno opisan iz Jame v pruhu (Lok. 14), je uspelo v pasti dobiti tudi nam. Gre za drobnega hrošča krešiča Orotrechus subpannonicus. Podobnega hrošča smo dobili v pasti tudi v eni od jam pri Šentilju, za katero vrsto res gre, pa bo pokazal podroben pregled specialista. Med zanimivejšimi kopenskimi ţivalmi, ki smo jih našli v jamah, so bili tudi raki enakonoţci Androniscus dentiger (Sl. 3). Ti so vpadljivo roza barve in jih ni bilo teţko opaziti na stenah ali na blatnih tleh. Ta vrsta je razširjena širše po Evropi in ţivi tudi v površinskih habitatih, a je ponekod (tudi pri nas) lahko zelo vezana na podzemne jame. 102 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Na stenah podzemnega kamnoloma pri Oseku smo pri obeh obiskih našli netopirske klope Eschatocephalus vespertilionis. Te ţivali pogosto najdemo na stenah jam, kjer se nahajajo kadar niso na netopirjih. Njihova prisotnost dokazuje, da podzemne rove kamnoloma pri Oseku naseljujejo tudi netopirji, kar je preverjala tudi Skupina za netopirje, ki smo jo srečali na enem od terenov. Čeprav je na taboru prevladovalo res slabo vreme z obilico deţja, kar je oteţevalo ali celo onemogočalo delo mnogih skupin, pa to ni veljalo za Skupino za podzemno favno. Deţ nas ni ustavil niti pri iskanju vhodov jam v gozdu pri Šentilju, kjer smo v gozdu kar zaprli marele in v jame prišli povsem premočeni. Tako smo med taborom uspeli pregledati razmeroma veliko število lokalitet, naše najdbe pa pomembno zapolnjujejo vrzel v poznavanju razšrijenosti podzemnega ţivalstva izven bolj pogosto preiskovanih kraških območij. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem domačinom, ki so nam prijazno dovolili pregledovanje njihovih vodnjakov in nas pri tem neredko tudi lepo pogostili. Pri terenskem delu nam je zelo pomagal Janko Kovačec, ki nas je s svojo dobro voljo in poznanstvi pripeljal do mnogo vodnjakov na območju, na terenskem vzorčenju pa je nekajkrat postal celo najbolj zagnan član skupine. Za pomoč na terenu in dogovarjanje za dostop do vodnjakov se zahvaljujemo tudi Janezu Verboštu in Frančku Kovačecu. Teo Delić, mentor skupine za dvoţivke, nam je prinesel oba vzorca iz okolice Lastomercev. Nekaj nasvetov glede lokacij vzorčenja nam je podal Tone Novak (Univerza v Mariboru). Za pregled in določitev dveh skupin rakov se zahvaljujemo Cenetu Fišerju (Univerza v Ljubljani) in Florianu Malardu (Univerza v Lyonu). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 103 Slika 4. Člani Skupine za podzemno favno v različnih terenskih opravah – zgoraj tik po vzorčenju vodnjaka, spodaj tik po vzorčenju jame (foto: M. Zagmajster). 104 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 POROČILO O DELU SKUPINE ZA MALE SESALCE IN NJIHOVE EKTOPARAZITE Tea KNAPIČ Društvo študentov biologije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, Slovenija E-mail: tea.knapic@gmail.com Abstract: REPORT OF THE GROUP FOR SMALL MAMMALS AND THEIRS ECTOPARASITES – During student biology research camp Slovenske gorice 2011 in north-eastern part of Slovenia we caught six species of rodents. We collected 112 blood and tissue samples for bacteriological and virological testing and 22 samples of external parasites. UVOD Raziskovalni tabor študentov biologije Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 je trajal od 21. julija do 31. julija 2011. Sodelujoči v skupini za male sesalce in njihove ektoparazite smo spoznali načine vzorčenja malih sesalcev. Z ujetih ţivali smo pobrali tudi zunanje zajedalce ter vzorce za virološka in bakteriološka testiranja. Pri zunanjih zajedalcih smo zbirali pršice (Acarina), klope (Acarina: Ixodidae, Argasidae), muhe koţuharice (Diptera: Hippoboscidae), netopirske muhe (Diptera: Nycteribiidae), bolhe (Siphonaptera) in uši (Anoplura). Virologi in bakteriologi bodo vzorce krvi in tkiv testirali na mišjo mrzlico ( Hantavirus), boreliozo ( Borrelia burgdorferi s. lat.), in klopni meningitis. Sesalčji in parazitski material je shranjen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, vzorci krvi in tkiv pa na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Poročilo podaja pregled zbranega gradiva, brez obdelave rezultatov in izvedenih zaključkov. PREGLED ZBRANEGA GRADIVA Sesalci Zaradi metode vzorčenja, ki nam je bila dostopna, smo člani skupine raziskovali sesalce, ki jih na osnovi majhnosti štejemo med male sesalce (Micromammalia). Med male sesalce štejemo ţuţkojede (Insectivora) in glodalce (Rodentia). Delali smo po metodi minimalne linije. Pri tej metodi čez noč postavimo 30 pasti v liniji, ki so med seboj oddaljene 5 metrov. Uporabljali smo ţivolovke tipov »Eliot special« in »Sherman« z ovsenimi kosmiči in konzerviranimi sardinami za vabo. Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 105 Z ujetih ţivali smo pobrali zunanje zajedalce ter določili vrsto in spol. Izmerili smo dolţino telesa, repa, stopala zadnje noge in ušesa ter teţo. Vzeli smo vzorce krvi in organov za virološka in bakteriološka testiranja. Izpreparirali smo lobanje in jih etiketirane shranili v alkoholu. V laboratoriju smo lobanje osušili in jih očistili v dermestidariju (kolonija hroščev slaninarjev ( Dermestes)) ter ţivali ponovno določili. Poleg ţivolovne smo se posluţili tudi mrtvolvone metode lova malih sesalcev. Prav tako smo z ujetih ţivali pobrali zunanje parazite in izmerili dolţino telesa, repa, stopala, zadnje noge ter uhlja, izpreparirali lobanje, jih etiketirali in shranili v alkoholu. Vzorčili smo na lokalitetah: SLO: Benedikt, Trotkova; Y: 572438, X: 157522; (22.7.2011, 23.7.2011) SLO: Stanetinci, Sv. Jurij ob Ščavnici; Y: 572442, X: 157541; (23.7.2011, 24.7.2011) SLO: Jamna, Sv. Jurij ob Ščavnici; Y: 579850, X: 158430, (24.7.2011, 25.7.2011) SLO: Iţakovci, Otok ljubezni; Y: 592782, X: 160345, (25.7.2011,26.7.2011) SLO: Moravci v Slovenskih Goricah, Grabšinci; Y: 5782026, X: 153797, (26.7.2011, 27.7.2011) SLO: Biš, Hrastov gozd; Y:569213, X: 155151, (28.7.2011, 29.7.2011) Tabela 1. Ujeli in obdelali smo 129 glodalcev, ki pripadajo 6 vrstam. Vrsta Število dimasta miš ( Apodemus agrarius) 15 rumenogrla miš ( Apodemus flavicollis) 82 navadna belonoga miš ( Apodemus sylvaticus) 1 hišna miš ( Mus musculus) 1 gozdna voluharica ( Clethrionomys glareolus) 29 vrtna voluharica ( Microtus subterraneus) 1 106 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Vzorci ektoparazitov Ektoparazite smo zbirali s prečesavanjem ujetih malih sesalcev. Zbrali smo pršice (Acarina), klope (Acarina: Ixodidae) in bolhe (Siphonaptera). Zbrali smo ektoparazite z lokalitet: SLO: Benedikt, Trotkova; Y: 572438, X: 157522; (22.7.2011, 23.7.2011) SLO: Stanetinci, Sv. Jurij ob Ščavnici; Y: 572442, X: 157541; (23.7.2011, 24.7.2011) SLO: Jamna, Sv. Jurij ob Ščavnici; Y: 579850, X: 158430, (24.7.2011, 25.7.2011) SLO: Iţakovci, Otok ljubezni; Y: 592782, X: 160345, (25.7.2011,26.7.2011) SLO: Moravci v Slovenskih Goricah, Grabšinci; Y: 5782026, X: 153797, (26.7.2011, 27.7.2011) SLO: Biš, Hrastov gozd; Y:569213, X: 155151, (28.7.2011, 29.7.2011) Tabela 2. Zbrali smo 63 vzorcev zunanjih zajedalcev iz 4 sesalčjih vrst. Vrsta gostitelja Število vzorcev dimasta miš ( Apodemus agrarius) 3 rumenogrla miš ( Apodemus flavicollis) 49 gozdna voluharica ( Clethrionomys glareolus) 10 vrtna voluharica ( Microtus subterraneus) 1 Vzorci za virološka in bakteriološka testiranja Ujetim malim sesalcem smo vzeli vzorce krvi, moţganov, srca, pljuč, jeter, vranice, ledvic in sečnega mehurja. Vzorce smo zamrznili. Virologi in bakteriologi Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete bodo zbrane vzorce krvi in tkiv testirali na mišjo mrzlico ( Hantavirus), boreliozo ( Borrelia burgdorferi s. lat.), in klopni meningitis. Zbrali smo vzorce za virološka in bakteriološka testitranja z lokalitete: SLO: Benedikt, Trotkova; Y: 572438, X: 157522; (22.7.2011, 23.7.2011) SLO: Stanetinci, Sv. Jurij ob Ščavnici; Y: 572442, X: 157541; (23.7.2011, 24.7.2011) SLO: Jamna, Sv. Jurij ob Ščavnici; Y: 579850, X: 158430, (24.7.2011, 25.7.2011) SLO: Moravci v Slovenskih Goricah, Grabšinci; Y: 5782026, X: 153797, (26.7.2011, 27.7.2011) SLO: Biš, Hrastov gozd; Y:569213, X: 155151, (28.7.2011, 29.7.2011) Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 107 Tabela 3. V virološko in bakteriološko testiranje smo poslali 112 vzorcev sesalčje krvi in tkiv. Vrsta Število dimasta miš ( Apodemus agrarius) 11 rumenogrla miš ( Apodemus flavicollis) 78 navadna belonoga miš ( Apodemus sylvaticus) 1 hišna miš ( Mus musculus) 1 gozdna voluharica ( Clethrionomys glareolus) 21 108 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 Taboriščniki RTŠB Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 (foto: Ţan Kuralt). Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 109 UDELEŢENCI RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE SLOVENSKE GORICE – SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 2011 Vodja tabora in njegov pomočnik: Ivan Kljun in Ţiga Ogorevc. Skupina za rastline: Boţo Frajman (mentor) & Špela Novak (delovna mentorica), Christian Annich (AT), Sanja Behrič, Primoţ Dovč, Denis Kutnjak, Filip Kuzmič, Marianne Magauer (AT), Rok Šturm, Polona Sušnik, Vinko Treven Skupina za glive: Andrej Piltaver (mentor), Eva Ogorevc, Zala Oto, Luka Šparl. Skupina za pajke: prof. dr. Rok Kostanjšek (mentor), Davorin Horvat, Matevţ Koršič, Ţan Kuralt, Gregor Pretnar, Nataša Sivec in Manca Velkavrh. Skupina za za podzemno ţivalstvo: dr. Maja Zagmajster (mentorica), Maja Hodţić (BA), Janja Matičič, Ida Djurdjevič in David Škufca. Skupina za kačje pastirje: Damjan Vinko (mentor), Nina Erbida (delovna mentorica), Renata Marić, Nika Zaletelj, Katarina Drašler, Ana Tratnik in Tina Malus. Skupina za metulje: Barbara Zakšek (mentorica), Mitja Černe, Urša Fleţar, Jaroslav Icha (CZ), Marko Ilić, Ivan Kljun in Eva Kocjan. Skupina za dvoţivke: Teo Delić (mentor), Mateja Konc, Amra Resić (BA), Martin Kavšček in Maja Kovačič. Skupina za plazilce: Anamarija Ţagar (mentorica), Víctor Jose Díaz Molins (ES), Anna Escolano Moltó (ES), Mitja Koţuh, Eva Lasič, Jasna Lojk in Tamara Pezič. Skupina za ptiče: Aleš Tomaţič (mentor), Mateja Mavec, Blaţ Ferlič in Maruša Fabčič. Skupina za male sesalce in njihove ektoparazite: Tea Knapič (mentorica), Boštjan Čibej, Miha Blatnik in Nika Krivec. Skupina za netopirje: Primoţ Presetnik (mentor), Lea Likozar (delavna mentorica), Andrej Jurček, Klara Kač, Sandra Córdoba Lloria (ES), Tina Mihelič, Aja Zamolo in Simon Zidar. Skupina za vidro in bobra: Igor Nekrep (mentor), Tatjana Gregorc (mentorica), Barbara Boljte, Rok Demić, Stiven Kocijančič, Neţa Kocjan, Špela Prelogar Popit in Javier Castells Sierra (ES). Skupina za potočne rake: Marijan Govedič (mentor), Marko Rajkovič, Nino Kirbiš, Ţiga Ogorevc. 110 Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011 PODPORNIKI HVALA VAM KAZALO VSEBINE ABOUT BIOLOGY STUDENTS RESEARCH CAMPS .......................................................................... 2 O RAZISKOVALNIH TABORIH ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ................................................................. 3 RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE SLOVENSKE GORICE – SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 2011 ........................................................................................................................................ 5 POROČILO O DELU SKUPINE ZA RASTLINE .................................................................................. 9 POROČILO O DELU SKUPINE ZA GLIVE ..................................................................................... 19 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE ................................................................................ 47 POROČILO O DELU ARANEOLOŠKE SKUPINE ............................................................................. 55 POROČILO O DELU SKUPINE ZA NETOPIRJE ............................................................................... 59 POROČILO O DELU SKUPINE ZA VIDRO IN BOBRA ...................................................................... 62 POROČILO O DELU SKUPINE ZA POTOČNE RAKE ....................................................................... 71 POROČILO O DELU SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE ....................................................................... 77 POROČILO O DELU SKUPINE ZA METULJE ................................................................................. 85 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PTIČE ...................................................................................... 93 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PODZEMNO FAVNO .................................................................. 95 POROČILO O DELU SKUPINE ZA MALE SESALCE IN NJIHOVE EKTOPARAZITE ............................ 104 UDELEŢENCI RAZISKOVALNEGA TABORA ŠTUDENTOV BIOLOGIJE SLOVENSKE GORICE – SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 2011 ...................................................................................................... 109 PODPORNIKI HVALA VAM ..................................................................................................... 110 ISBN 978-961-93251-9-3