Éf^ /Z/^l^f Gorenjski časnik od leta 1947 y Prvi predhodnik tj^onik Corehjec leta igoo TOREK, 9. OKTOBRA 2007 Leto iX. št 81. cena 1,20 EUR, 10 HRK Odgovorna urednica: MasijaVolčiak PIS IZHAJA ob TORKIH IN OB PETKIH nakiada: 22.000 izvodov VWW.GORIN f&KlGUS.SI Pomemben # Medvod Danes bodo tudi uradno odprli nov obrat praškastih premazov Coiorja v Preski. Proizvodnjo bodo povečali za petkrat. Štefan Žargi dosegli pozitivno poslova- la, pri nanosu pa je izkori- nje, z obratom za proizvod- stek izredno velik. Preska pri Medvodah • Po njo praškastih premazov pa "lov obrat v Preski pa tudi desetih mesecih gradnje in tudi prekinili i5-ieino inve- pomeni, da se je Colorjeva po tem, ko so že junija pre- sticijsko sušo. Z investicijo proizvodnja umaknila iz selili in poskusno zagnali v objekt s površino 3.200 Medvod, saj tam sedaj osta- proizvodnjo, bodo danes Še kvadratnih metrov, ki je ja le Še uprava. Pa tudi ta ne lu'adno predali nam-enu nov vredna 4,5 milijona evrov, si bo več dolgo, saj lokacijo Že obrat praškastih premazov odpirajo možnosti za na- prodajajo in načrtujejo družbe Color v Preski. Ta daljnji razvoj in rast, saj naj gradnjo upravnega središča pridobitev nadvse konkretno bi sedanjo proizvodnjo v vi- in razvojnega oddelka v Pre- dokazuje, kako smotrna je Šini dva tisoč ton povečali ski. Poleg tega naj bi inve- bila pred tremi leti vključitev na pet tisoč ton, v prihod- sticijske zaostanke preteklo- Colorja v skupino Helios, saj niih petih letih pa io dvigni- sd nadoknadili še 2 vlaganji se ni končala le težka, več li, odvisno od poteka proda- v sanacijo vplivov na okolje kot desetletje dolga kriza je, na deset tisoč ton. Po pra- in seveda sprotno modemi- podjetja, pač pa se pogumno škastih premazih je v Evropi zacijo. kar naj bi po oceni odpirajo nove perspektive. Z precejšnje povpraševanje, novim lastnikom so v Color- saj so ekološko izredno vodstva zahtevalo še najmanj enak vložek, kot je bil ju lahko izkoristili Številne ugodni, ker se pri njihovi potreben za obrat, ki ga da prednosti velikega sistema, uporabi ne uporabljajo topi- nes odpirajo. Nov objekt za proizvodnjo praškastih premazov so zgradili prej kot v enem fetu Prenova ceste do Brda su2ana P. KOVAČIČ Kranj • Župan Damijan Perne, direktor Komunale Kranj Ivan Hočevar in direktor Cestnega podjetja Kranj Branko Žiberna so včeraj podpisali gradbeno pogodbo za obnovo ceste. Dela bodo obsegala preplastitev ceste od Britofa do gostilne Lakner na Kokiid v dolžini J595 metrov, od Predoselj do Brda pa tudi gradnjo pločnika in ko» lesarske poti. Od Laknerja do krožišča na Kokrici bodo rekonstruirali 280 metrov ceste ter zgradili pločnik in kolesarsko pot. Skupna vrednost de) znaša 1.495.709,12 evra; od lega bo šeststo tisoč evrov prispevala država, 846.273,51 evra MO Kranj, 49.435,61 evra pa Komunala Kianj. DANES IZIDE KRANJCANKA K A cee'd: 5 zvezdic za varnost etno garancijo sporly wagon i 1 66^ \ prtlQlnitöoi .990^ n ? M / ISOQS »I a tS v Novi enoprostorec s 7 sedeži '(MBŽ omsHiTva ptSvožtnTh Ulemlrovl KIA MOTORS rr> hBdih» WThflf «Mer iUUG td. LMiotew« 2. ICM llittin UUOiUA. m6:,i)mm >C TSttflltöM UUAI; KVaCkMZäl? www.kla.s] WubM I&SM« đtmoha oivQfinke »taAWtiM \aäi:i'Cfiiie pn\tora njt' ^ prih rnn i^hm n I f* I i Gorenjska Banka PREVETRITE BANCNCSSP» POSLOVANJE Powtìiin velia od 09 IO do 1410 ?007 3728/07 Samo za imetnlte kartice DO 5 % BONUSA NA VSE iZOELKE Komplet nagrobnih sveč 6svs£vi$]n9 21CR2sveCf vlSifl€l7.5 cm. Start: 7124027 81 to i AKTUALNO ; Šeststo tisoč evrov za i obnovo šole « 4 : Minister za Šolstvo in Šport Mifan ] Zver je v petek obiska! osnovno io\o i v Bohinjski Bistrici» Z ž*ipanom Fran^ : cem Kramarjem sta podpisala po* i godboi po kateri bo Sofa dobüa : sto iisoč evfov 24 obnovo v neurju prostorov* EKONOMIJA Zaslužek bo šele z rastjo Ct bi Merkur prevzemali tujci, verjetno re bi bilo toNko prahu, kol ga dvignila prev2«mna namera vodilnih. Prvi moi Merkurja Bine Kordež pravi, da je odgovornost velika In da [e za (aklne poteze treba imeti tudi vdiko poguma. KMETIJSTVO Prostor jih že omejuje Minuli konec ledna je bH v Komendi šefe m, na rem so zaradi prostorske stiske morali zavrniti neka; razstavljavcev* Oblina je ie začefa z odkupom zemljišč roma in sejmiSČa na dnjgo lokacijo. 18 ZADNJA Naglavna ruta • ovira pri sprejemu v službo? Faila PaSić Bi$jć, mlada Jeseni^nks 1$ jamske veroizpovedi, seje odločila, da bo nosila naglavno ruto. Zaradi le svoje odločitve je imela kar nekaj te< 2av pn iskanju siufbe, problem je predstavila tudi vanjhinji človekovih pravic. 24 VREME Danes boševečinorm sončno. V sredo se bo oblačnost prehodno povečala, a de^a ne pričakiyemo. V četrtek bo spet več sonca, veter ho počasi slabel 6/14 jutri: spremenhivo i^Aično co o VD 4 17703509 2 POLITIK/ dan ica .zavrl @g-das.si GORENJSKI GLAS torek, 9. oktobra 2007 L)ubl|ANA Pomoč tudi za gospodarske družbe vlada je sprejela spremembe In dopolnitve zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga bo predlagala državnemu zboru, naj ga sprejme po hitrem postopku. V poplavah i8. septembra se je namreč pokazalo, da so hudo škodo utrpele tudi gospodarske družbe» samostojni podjetniki in druge pravne osebe, spremenjeni zakon pa naj bi jim omogočil državno pomoč pri odpravi §kode, ki je nastala ne \e na objektih in napravah, pač pa tudi na strojih in opremi, zalogah in zaradi izpada dohodka. To je še posebej pomembno zato, da bi se lahko v najkrajšem možnem Času s povračilom nastale Škode vzpostavilo nemoteno delovanje podjetij in s tem obstoječa delovna mesta. Z določbami zakona je zagotovljeno, da vsota povrnjenih sredstev iz državnega in občinskega proračuna ter zavarovanja ne presega devetdeset odstotkov vrednosti nastale škode. Hkrati zakon spodbuja gospodarske družbe k zavarovanju premoŽenja id možnosti izpada prihodka v primerih naravnih nesreč, saj bodo za tiste, ki imajo zavarovano, pomoči višje (60 odstotkov) od onih, ki zavarovanja ne bodo imeli (50 odstotkov). D. Ž. ljubljana Peticija zoper cenzuro in politične pritiske Novinarja Blaž Zgaga in Matej ture sta pobudnika za zbiranje podpisov proti cenzuri in političnim pritiskom na novi* narje v Sloveniji. Vzrok zanjo je dejstvo, da sedanja vlada zlorablja pomanjkljivosti medijske zakonodaje, sprejete v Času prejšrtjih vlad, hkrati pa je že na začetku mandata spremenila oba medijska zakona. Zelja po obvladovanju medijev v Sloveniji ni nova, razmere v številnih medijih pa kažejo, da se pritiski na novinarsko svobodo krepijo. Sporočilo peticije je kritično predvsem do vlade, njeno opozorilo pa velja vsem političnim silam in lastnikom medijev v državi. Peticijo je do konca septembra podpisalo 438 novinarjev, podpise se Še zbirajo. D. Ž. Kranj Regijska konferenca Mlade Slovenije Konec septembra je v Kranju potekala regijska konferenca Mlade Slovenije, podmladka Nove Slovenije. Pregledali so dosedanje delo in za novega predsednika izvolili Dar>ijela AnČiinra. izvolili so tudi delegate za bližajoči se kongres Mlade Slovenije v Celju. D. Ž. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme JERICA TEUL z In. Jezerskega. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Finalni izbor za poštno znamko Z današnjim dnem, 9. oktobrom, in vse do petka, 19. oktobra 2007. ste vabljeni k sodelovanju za izbor osebne poštne znamke Gorenjskega glasa. Natečaj za znamko, ki poteka že od začetka poletja in na katerega ste nam poslali kar veliko fotografij svojih najmlajših in hiSnIh ljubljenčkov, se bliža koncu. V sodelovanju s Poi- to Slovenije bomo izdali'tri znamke v nakladi sto znamk, jih bomo izbirali po naslednjih kriterijih: • sončki, • ljubljenčki, • eno znamko pa bomo izbrali po izboru uredništva Gorenjskega glasa. Vabimo vas, da si vse fotografije, ki sodelujejo v izboru, ogledate na www.gorenjskiglas.si v rubriki E-Razvedrilo In glasujete za svoja favorita (enega Iz kategorije sončki in enega iz kategorije ljubljenčki) na dopisnicah na naslov: Gorenjski g/as, cetta 4, 4000 Kronj ali po e-pošti na: na-rocnm(g}g-glQ$.si. Nikakor ne pozabite na pripis "za znamko". Tri fotografije bodo ovekovečene na osebnih poštnih znamkah, PoŠta Slovenije za drugo- in tretjeuvrSČeno v vsaki kategoriji podarja praktično nagrado, Gorenjski glas pa bo petim izžrebanim glasovalcem podaril majico. Veseli bomo vašega odziva, saj bo razplet gotovo zelo zanimiv! D. K. dobra Ob proračunski razpravi za leto 2009 je vlada predlagala tudi dokument o prenosu finančnih sredstev in kadra na pokrajine. Država naj bi na pokrajine prenesla 1,2 milijarde evrov. Danica Zavrl Žlebir Ljubljana • Predlog prenosa finančnih sredstev je narejen za leto 2009, ko naj bi pokrajine zares zaživele. Tedaj naj bi država skupaj s pristojnostmi na pokrajine prenesla 1,2 milijarde evrov, nanje pa naj bi prešlo tudi prek Štiri tisoč delovnih mest. Cilj uvedbe pokrajin je decentralizacija, pokrajine bodo naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno. Po obsegu prenesenih finančnih sred- TržiškI župan Borut Sajovic 1 poio^ Tir»a ook ste v največji delež pripada ministrstvu za šolstvo in ati večje težave, so menili tudi na nedavni javni tribuni v Lescah, kjer so težnjo po pokrajini Zgornja Gorenjska (ali Visoka Gorenjska) utemeljevali s ekonomskimi kazalci Ti namreč kažejo, da bi bil ob taki razdelitvi zgornji del Gorenjske po indeksu razvojne ogroženosti upravičen do večjega deleža razvojnega denarja. Za takšno cepitev Gorenjske so v Bohinju, na Bledu, v Gorjah, Žirovnici, na Jesenicah, Kranjski Gori in Radovljici. Kaj pa v Tržiču? Župan Borut Sajovic dranju in volitvah njihovih ostaja nespremenjeno, Stiri- pravi, da občinski svet k takS- Šport, kjer bodo z države na organov, nadaljevanje seje pa najst, saj se zdi vladi najbolj ni razdelitvi Gorenjske ni dal pokrajine prenesene pristoj- je predvideno Še ta teden. V sprejemljivo. Predlog za soglasja. Zavzema se za nosti na področju srednjega odboru se je zapledo, ker so 'manjše Število pokrajin, ka- manjše število pokrajin, kot in višjega Šolstva, pri tem pa Člani opozicijskih LDS in SD kršen je prišel tudi iz večine jih sedaj predlaga vlada, kot gre poleg denarja tudi za zahtevali umik obravnave za- gorenjskih občin, v nobeni občina z lego sredi Gorenj- ustanoviteljstvo. Leta 2009 konov. dokler ne bo na mizi od štirih različic ni bil spre- ske je nekako bolj vezana na naj bi na pokrajine prenesli celoten sveženj predvidene jet Gorenjske občine so na- Kranj, sicer pa si v Tržiču že- 30,7-odstotni deiež denarja, pokrajinske zakonodaje. mreč zagovarjale razdelitev lijo manj pokrajin in enotno Po javni razpravi, ki jo je o Slovenije na Šest do osem Gorenjsko. "Razmisleku kar pomeni 375 milijonov ev- rov. Sicer pa je obravnava po- pokrajinah čez poletje razpisala vladna služba za lokalno krajinskih zakonov že na samoupravo in regionalno pokrajin. Takšnemu predlo- zgornje gorenjskih občin pa gu 50 najbolj naklonjeni tudi pritrjujemo s stališča, da bi v občinah zgornjega dela G o- primeru cepitve zgornji del poti v državni zbor. Parla- politiko, je sedaj oblikovanih renjske, Vprimeru,daboob- kot manj razvit dobil več raz- menlami odbor za lokalno tudi več predlogov o tem, kje čin vendarle več, pa so vladni vojnih sredstev. V Trä6i, ki samoupravo in regionalni bi biJe meje pokrajin in kam službi poslali predlog, naj se je kot občina manj razvit, to razvoj je že začel razpravo o naj bi sodile posamezne ob- Gorenjska razdeli na dva lahko razumemo," pravi žu- treh pokrajinskih zakonih, o Čine. Samo število pokrajin dela. Če je pokrajin štirinajst, pan in poslanec LDS v držav- pokrajinah, njihovem finan- pa po vladnem predlogu še ena več ne more predstav- nem zboni. Kranj Na glasovnici prvi Krajne, zadnji Peterle Do predsedniških volitev sta Še slaba dva tedna. V nedeljo, 21, oktobra bomo državljan; izmed sedmih kandidatov volili predsednika republike. Državna volilna komisija je z žrebom že določila vrstni red, kakršen bo tudi na glasovnici. Vrstni red bo naslednji; Darko Krajne, Zmago jellnčič, Mitja Gaspari, Danilo Türk, Elena Pečarič, Monika Pi-beri in Lojze Peterle. D. 2. Ljubljana Iz združenja Zares nastala stranka Na sobotni ustanovitveni konvenciji je iz dosedanjega združenja Zares nastala stranka Zares • nova politika, za njenega predsednika pa so izvolili Gregorja Colo-biča, nekdanjega generalnega sekretarja LDS. V novi stranki, ki izhaja iz liberalnih In svobodomiselnih vrednot (kakor so zapisali v programski izjavi, sprejeli pa so tudi statut stranke), je tudi sicer precej nekdanjih članov LDS, med drugim tudi poslanca Pavel Gantar in Cveta Zalokar Oražem. D. Ž. Srbski časnikarji na obisku Uredništvo Gorenjskega glasa so pred časom obiskali štirje časnikarji lokalnih medijev iz Srbije, sicer člani združenja neodvisnih lokalnih medijev. Danica Zavrl žlebir Krarij - Med obiskom v Sloveniji so se mudili še v Celju in Mmski Soboti, na Hrvaškem pa na Reki, kjer so zbirali izkušnje lokalnih časopisov, kakrSne izdajajo tudi sami. Vukašm Obradovič iz Vranja ureja časnik V ran j-ske, Vlado FiiipČev iz Bečeja Mozaik Bečej, Stojan Mar* kovi^ iz Čačka Čačanske novine in Zdravko Rankovič iz Valjeva revijo Kolubara. Vsi Srbske novinarje sta sprejela direktorica in odgovorna so tildi člani združenja ne- urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak In njen odvisnih lokalnih medijev, namestnik jože Košnjek. Id obstaja enajst let, njegovi mof^ Šu bic Člani pa so tisti Časopisi, ki so bili v času Miloše vide ve manj zanima» razen ko gre Ška struktura nagega časopi- za kak škandal. Zato pa* so sa, kakšni so stroški izdaja- vladavine na "nasprotni vedno večjega zanimanja nja, kako je z oglaševanjem, strani", so povedali gostje. deležne ekonomija in druge čudili so se dejstvu, da novi- Njihov sedanji cilj je pred- praktične teme, pa seveda narji delamo in smo plačani vsem obveščanje lokalne lokalna situacija," so pove- na normo, posebno zanimiv javnosti, kjer želijo slediti dali obiskovalci iz Srbiie. pa je bil zanje naS naročniški profesionalnim standardom. Združenje sicer po njihovih besedah nima vpliva na uredniške politike časnikov. So tudi Člani neodvisne- V uredništvu Gorenjskega sistem, ki ga v Srbiji ne po- glasa jim je direktorica in odgovorna urednica Marija znajo, saj so časopisi večidel na prodaj v kolportaži. Zani- Volčjak s sodelavci predstavi- male so jih tudi publikacije, la časopis in druge edicije, ki jih Gorenjski glas izdaja v ga združenja novinarjev Sr- gostje pa so se zanimali posameznih občinah, saj je bije, ki ga podpira svet Evro- predvsem za praktične vidi- tudi njihov cilj bralcem pope. "Bili smo ujetniki politi- ke izdajanja lokabega časo- nuditi kar največ lokalnih in- ke, sedaj pa bralce to vse pisa. Zanimale so jih lastni- formacij. à GORENISKI Glj\S torek, 9. oktobra 2007 ^KTU LNO info s i 3 v V Železnike Občina Železniki bi za nujna sanacijska dela potrebovala i,8 milijona evrov, dobiia jih je 376 tisoč. Upajo na evropska kohezijska in solidarnostna sredstva. Aka Hartman Železniki > Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je 36 občinam, ki so bile prizadete v nedavnem neurja, za intervencijsko sanacijo občinskih cest ter vodovoda in kanalizacije namenila 2,3 milijona evrov, kar je dvajset odstotkov denarja, ki bi ga občine dejansko potrebovale. Največ denarja -16 odstotkov oziroma 376 dsoč evrov - grevnaj-huje prizadeto občino Železniki. "Seveda je teh sredstev bistveno premalo. Za vzpostavitev normalne prevoznosti lokalnih cest, zagotovitev pitne vode, čiščenja odpad- Minister Ivan Žagar in župan Mihael Prevc /Foeo Conzd ic^v^ič nih voda in zdravstvene oskrbe bi rabili vsaj 1,8 milijona na podlagi tega bomo pri- Vodno gospodarsko podjetje evrov," je opozoril župan Mihael Prevc in dodal, da bodo pravili vlogo, s katero bodo kandidirali za sredstva soli- Kranj, ki bo Šestdeset odstot- Včeraj je svoja vrata na občini Železniki \iradno od- kov denarja namenil Želez- pria Informacijska pisarna, z računi za intervencijska damostnega sklada. Pristoj- nikom," je povedal Prevc. Za katere glavni namen bo po dela skušali ministrstvu za na evropska komisarka mi je nujne ukrepe na zemeljskih besedah Janeza Podobnika lokalno samoupravo in regio- zagotovila pomoč," je bil plazovih je MOP zagotovil informirati, svetovati in ko- naini razvoj dokazati, da jim optimističen Žagar. pripada več denarja. Kot je na petkovi tiskovni Včeraj je na tiskovni konferenci v Železnikih aktivnosti 950 tisoč evrov, od tega za ordinirati- Pisama je name-Železnike 224 tisoč evrov. njena vsem oškodovancem "Predlagali smo tudi, da se v v zadnjih poplavah, župan konferenci v Železnikih po- po neurju predstavilo tudi državnem proračunu za leti Prevc pa kot eno njenih jasnil minister za lokalno sa- ministrstvo za okolje in pros- 2008 in 2009 za šest milijo- glavnih nalog navaja izdela- mou pravo Ivan Žagar, bodo občine na podlagi prijave tor (MOP). Minister Janez Podobnik je povedal da nov evrov zviša postavka za vo potrebne dokumentacije, urejanje vodotokov in hudo- s katero bodo kandidirali za zdaj izdelale program ukre- končna ocena škode na vodo- umikov," je še poudaril mi- kohezijska sredstva. Včeraj pov, nato pa bodo, najverjet- tokili v Sloveniji znaša 78 mi- nister Podobnik Dodal je, da je uradno začela delovati neje že ta teden, podpisali lijonov evrov. Pri satni sam- želijo pomagati pri zagotav- tudi brezplačna telefonska pogodbe in jim začeli naka- dji upajo tudi na kohezijska Ijanju pitne vode Železnikar- Številka 080 2.550, na kateri zovati obljubljeni denar. Po- sredstva. MOP je prizadetim jem, zato se bodo v okviru bodo strokovnjaki odgovar- udaril je, da za odpravo po- občinam že dodelil sredstva v predhodnega sanacijskega jali na vprašanja v zvezi s sledic po neurju upajo tudi viSini 1,5 milijona evrov za programa prednostno usme- sanacijo. Naj kot zanimivost na evropska kohezi j ska in so- urejanje nujne pretočnosti rili v urejanje hudournika dodamo,da je prvi obiskova- iidamostna sredstva. "Poseb- vodotokov. "Od tega gresta Pienšak, pričakujejo tudi lec pisarne včeraj ponujal na delovna skupina že kon- dve tretjini na Gorenjsko. čimprejšnjo sanacijo tam- traktor, žal na napačnem čuje poročilo o skupni škodi Prejel jih bo koncesionar kajšnjega vodohrana. naslovu. V Seststo tisoč evrov obnovo V I Osnovno šolo dr. janeža Mencingerja v Bohinjski Bistrici so že začeli obnavljati. Petra Lotrič ni cenilec škodo po temelji« ..............................................................................tem ogledu ocenil na Šeststo Bohinjska Bistrica • Minister tisočakov. "Ta denar bo poza šolstvo in šport Milan Zver polnoma zadostoval za po- v petek obiskaJ Osnovno pravilo," je povedal Cvetek. Solo dr. Janeza Mencingerja. Dobili pa so tudi že kar nekaj Z županom Francem Kia- donacij v materialu, kot so marjem sta podpisala pogod- na primer zvezki in omare, bo, S katero bo šola dobila Naj spomnimo, da je v ne- šesrtsto tiso^ evrov 2a obnovO urju v šolske prostore, ki so v neurju poškodovanili pros- tako rekoč kletni, skozi okno torov, "Ministru in vladi smo vdrla voda. Vdrla je v pros- zelo hvaležni, saj brez njiho- toz. kjer so bili dvaiset minut ve pomoči Bohjnjp dolgo ne bi zbrali dovolj denarja za prej otroci, Uničeni sta dve telovadnici, razredi obnovo," je povedal župan učencev prve triade, pa tudi Kramar. Na razpisu za izva- jedilnica in kuhinja, Id pa sta jalca obnovitvenih del pa je bili že za silo usposobljeni. bilo izbrano Gradbeno pod- Pouica ni bilo le en dan, saj jetje Bohinj, ki je Še isti dan so vse prostore spremenili v pričelo delati. učilnice. Kljub temu pa naj- Skoda v šoli je bila sicer mlajši komaj Čakajo na svoje sprva ocenjena na 1,2 milijo- razrede in opremo, saj mo- Podžupan Anton Urh, župan Franc Kramar, minister Milan na evrov, vendar, kot pravi rajo sedaj sedeti na stolih za Zver in ravnatelj |ože Cvetek pred OŠ dr. janeža ravnatelj jože Cvetek, je sod- šolarje zadnje triade. Mencingerja / f«» p^j« wtr,f PLIBERK, BOROVDS Tudi Koroška pomaga Železnikom v zbiranje pomoči z dobrodelnimi koncerti za prizadete v poplavah v Sloveniji, predvsem v Železnikih, so se vključil tudi Slovenci na Koroškem in njihove organizacije, nekatera občinska vodstva, slovenski spored avstrijskega radia in televizije ORF in slovenski tednik za Koroško Novice. Prvi dobrodelni koncert je bil v nedeljo, 7. oktobra, v Pllberku. Častno pokroviteljstvo nad koncertom, na katerem so nastopili Nonet jubilate Železniki, oktet Suha, ansambel Igor in Zlati zvoki, ansambel Polka punce in ansambel Voxon, so prevzeli župana občin Pliberk in Železniki Stefen Visotschnig in Mihael Prevc ter generalni konzul Slovenije v Celovcu Matjaž Longar. Drugi koncert z naslovom Sosed pomaga sosedu pa bo v četrtek, 11. oktobra, ob 19.30 v Mestni hiši v Borovljah. Nastopili bodo pevci Fantje iz Praprotna, kvintet Bratje Smrtnik, moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Libuč, Hans Ogris iz Borovelj s svojimi godci, mešani pevski zbor Sele, otroški pevski zbor DIdidumdaj Rožek, komorni zbor Borovtje in vokalna skupina Klika iz Železne Kaple. I. K. K RAN) Izjemna štipendija zaradi naravne nesreče Dijaki in Študentje iz družin, ki so ob nedavni vodni ujm zgubile celotno ali večino premičnega in nepremičnega premoženja, lahko izjemno uveljavljajo pravico do republiške Stipendile. Pravilnik o štipendiranju namreč določa, da je vlogo za republiško štipendijo izjemoma možno vložiti tudi med šolskim oz. študijskim letom, Če se dohodek na družinskega člana toliko zmanjša, da je izpolnjen materialni pogoj za dodelitev štipendije. Pravilnik uvršča med takšne izjeme tudi primere, ko se dohodek zniža zaradi naravne ali druge nesreče. C. Z. Draga Gorenjska, z veseljem pri vas! Vablj^m na 'Gorenjski' Serot»)*' AtOTi^k Hvmonik. Kingston k, VM^o drvHnJi, ssDavn« . kftnj. sfov^rsmtr^, BF»da, 10.70.« Ifl. un I i Lojzo Petertd Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^ak NAME^IKAODGOVORNE UREDNICE jože KoSnjek, Cveto Zaplomik UREDNIŠTVO NOVINARJI • UREDNIKI: Soš^dr Bogataj, Alenb Brun, Igor Kav^č |oie Koinjek. Suzana P. Kovsčč Uf^ P^temel, Mateja Rant Stojan Saje, Vilma Stancwnik Cveto Zaplotnik, D^nfca Zavrl Žlebir, Štefan Žargi: stalni toddavci; aja Bertoncelj, Matjaž GregoriČ, Milena Miklavčič, jasna Pabdin, Maòela Sfirolnikar, Simon gor Žerjav OBU KOVNA ZASNOVA lemei Stritar,Triake TEHNIČNI UREDNIK Gr^ Flajnik FOTOGRAFI) A DokJ, Gorazd Kavčič, Corazd Šinlk LEKTORICA MarieUVczlić VODjAOCU\SNEGATR2£N)A Mateja Žvfžaj C0REN|SKI GLAS jS bläSövnä ir» storitvena znamka pod il. 9771961 pr Uradu RS za 1 nielek u alfi o lastnino, UstanoviUi| m izdAjatelj: Corenjski gids, d.o.o, Kcanj Drrektorica: Marija Voj^ak j Naslovi Blew«i;ova ccsta 4, 4000 Ktan / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/20142 n. ««mail: info^g-glas.si: mali og'asi in os^nrtnlc«; te.: O4/20142 47 {sprejemna ai/lotTialsk«rn Mizcvniku 24 ur dnevno); uradne bir vsak delovni dan od S. do 19, ure / Corenjskt glas je (»elt«dnik, isbdj-a ob rorkih in petkih« v n&kl«di 22.000 izvodov I R«h prilc^ f Tisk' SET, d.d., Ljubljana / Nsr9Cnin»; uL; 04/201 42 41 / Cer>a Izvoda; k.20 EUR. ierna naročnina: 127.05 Elf^; fiednl plačniki imajo 10 %popusi4, pelleint 20% popusta, letni popu-stdi v cene )e vtaèunan D^V po stopnji natain^ne 9» up»St«ve od tekoCe Številk« do pi&nega prekCica, k\ vel>a ed zaCetka naslednjega obračunskega obdela / Oelasne storitve: po ceniku, osUsno trženj«: tel^ 04/ 20142 4S k 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek. 9, oktobra 2007 Ne bodo odstopili od svojih zahtev PmA Lomič razvoj območja in ureditev s ..............................................................................postavitvijo hišk za reševaice Bohinjska Bistrica • Zaradi iz vode in stranišč, rekon- nesoglašanja občine Bohinj strukcijo kopališča in navse-s predlogom komisije o no- zadnje tudi za obnovo go-tranjih mejah med varstveni- stinskega objekta, ki na komi območji in režimi v TNP pališču za dobro počutje ko-V občini Bohinj sta se nedav- palcev nikakor ne sme manj-ne seje občinskega sveta kati. udeležila tudi direktorica |Z Na koncu je zatrdil tudi. da TNP Marija Markeš in se- bo kot predstavnik lokalne kretar z Minististva za okolje skupnosti v komisiji za pri- in prostor Mladen Berginc. pravo zakona o TNP do kon- Zaninialo ju je, zakaj se obči- ca zagovarjal stališče občine na Bohinj ne strinja, da bi Bohinj do tez zakona, Id ježe bile planine V lazu, Višev- kompromis. Na svoji zadnji nik, Pri jezeru. Krštenica in seji pa je tudi svet KS Stara Fužina sprejel predlog, da se smučišče Vogel, jezerska najstrožje, ter zakaj želijo obala, Mrenš in vse vasi, ki Bohinjci območje Veglja in ležijo znotraj TNP. in tega iz- kopališča v Fužinarskem za- ključijo. Enako pobudo je dal livu postaviti v tretje varstve- tudi ženski odbor občinske no območje. Spodnja Grintovica v prvem varstvenem območju, ki je SDS. Župan Kramar pa je po Svetnik |ože Cvetek je po- seji povedal tudi. da bo na vedal, da gozdove na našte- prihodnjo sejo verjetno dal tih planinah skrbniki planin predlog za razpis referendu- uporabljajo za preskrbo z le- ma o izločitvi naštetih ob- som za popravilo. Župan močji iz parka. Referendum Franc Kramar pa [e pojasnil, pa bo razpisan za vso občino. da bi radi na Veglju in kopališču zagotovili primeren ne samo za vasi, ki ležijo v TNP. Bohiniska Bistrica Novo otroiko igrišče V nedeljo ob zadnjem dnevu tedna otroka je pred Kampom Danica svoja vrata odprlo popolnoma novo otroško igrišče. Stoji na kraju, kjer je bilo prej balinišče Turističnega društva Bohinj. Oprema In ureditev igrišča sta stali slabih dvajset tisoč evrov, ki so jih prispevali Občina Bohinj, Žičnice Vogel Bohinj, TD Bohinj, UP Bled in Alpska vas Vogel. Preden pa so župan Franc Kramar, predsednik TD Bohinj DuSan Blažin in predsednik uprave LIP Bled Alojz Burja prerezali trak, je otroke zabaval Čarovnik Jole Cole. Po odprtju Igrišča pa so se otroci lahko posladkali Še s palačinkami. P. L. Otroke je pred igriščem zabaval Čarovnik Jole Cole. Rod ne Začela se je gradnja kanalizacije Občina Žirovnica je ena od Šestih gorenjskih občin, ki 50 bile uspešne na prvem razpisu za pridobitev sredstev strukturnih skladov za prednostno usmeritev regionalnih razvojnih programov. Za projekt gradnje kanalizacije na Rodinah, ki že poteka, jim je uspelo pridobiti 638 tisoč evrov. "Smo ena redkih uspešnih občin In sem gorenjskim županom, ki so se jezili, ker so bili neuspešni, dejal, da ml ne bodo vzeli tega veselja In delali slabe vesti, ker je Žirovnica dobila denar." je dejal župan Leopold Pogačar. Gradnja kanalizacije na Rodinah bo sicer stala 1,1 milijona evrov, ob dobrih vremenskih razmerah pa bi se lahko končala ie etos. Pogačar je napovedal, da se bodo prijavili na nov razpis za neposredne razvojne spodbude s projektom gradnje kanalizacije v Vrbi in na Breznici. A. H. Na srečanju gorenjskih turističnih delavcev so podelili tudi priznanja Gorenjske turistične zveze projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. v Karmen Sluga Kranjska Gora • Dvorana Vi-tranc v Kranjski Gori je konec ledna gostila gorenjske turistične delavce. Na 57, tradicionalnem srečanju so izmenjali [zkiišnje s področja turizma, ki se na Gorenjskem vedno bolj razvija, iskali pa so tudi nove možnosti za sodelovanje. Zavedajo se, da je najboljši gost zadovoljen gost, zato bi turistično ponudbo radi čim bol) popestrili in jo v vseh letnih časih naredili zanimi- * ft vo za vse generaci)e. fsa pn-reditvi so podelDi tudi priznanja Gorenjske turistične zveze v projektu Mo[a deže- Prireditev je imela tudi humanitarni značaja saj so turistična društva Kranjska Gora» Rateče- la • lepa in gostoljubna. V Planica, Gozd-Martuljek in Dovje-Mojstrana Občini Železniki podarila 1600 evrov za obnovo akciji Naj bazen so bralke in turistične pisarne, ki so jo nedavne poplave popolnoma uničile. bralci Gorenjskega glasa na prvo mesto postavili Letno ca. Tudi vrtcem in šolani, ki bec. Zmagovalci iz posa- dan Klinar, Marica Okršlar kopališče Radovljica. V kate- s turističnimi društvi zavze- meznih kategoriji se bodo in Branko Klinar. gorili drugi kraji in vasi to sodelujejo, so podelUi na- pomerili z zmagovalci iz prvo mesto pripadlo Vopov- grade. Med vrtd je bil najbo-[jam v Občini Cerklje. Med Ije ocenjen vrtec Šenčur, hribovskimi kraji je zmagal med novejšimi osnovnimi drugih slovenskih regij na državni ravni. Zbranim so nekaj pohvalnih in spodbudnih besed namenili pred.sednik Goren j- Med posamezniki so za ske tiuistjčne zveze Jure Me- Podkoren» med izletniškimi Šolami Osnovna šola Naklo, prizadevno delo nagrade glič, glavna tajnica Tiiristič- pa Dovje oz. Mojstrana. med starejšimi osnovnimi prejeli Urška Križnar. Ton- ne zveze Slovenije Karmen Med turističnimi kraji je bil šolami pa Osnovna Šola Čka Kociper» Mirjam Pavlič, Burger, kranjskogorski žu- prvi Gozd-Martuljek. Med Šenčur. Med malimi kampi Anica Lombar, Franc Cve- pan Jure Žerjav in podpred- manjšimi kraji je žirijo nai- prvi kamp Trnov'c. tek. Franc Odar, Andrej ßa- sednica Turističnega društva bolj prepričal Šenčur, med med srednjimi Kamp Bled» bič, Lidija Kopriva, Ingo Ro-srednjimi mesti pa Radovlji- med velikimi pa Kamp So- bič. Cvetka Pavlovčič, Bog- Kranjska Gomboc. Gora KJavdila Pomagajo najbolj ogroženim V Kropi so do 2. oktobra dvaintridesetim družinam in posameznikom pomagali z denarjem» štiriindvajsetim pa z drvmi, kurilnim oljem, pohištvom ... Cvrro Za^iótwik tev za preskrbo z vodo in tev rak, vigenjca Vice, Slo- deljevanje humanitarne po- ..............................................................................elektriko pa bo odvisna od venske peči in statično naj- moči v Kropi je do sredine Radovljica • Občinski svet se gradnje opornih zidov ob dr- bolj poškodovanega Bodlaje- prejšnjega tedna obravnavala je na seji v sredo seznanil z žavni cesti. Ujma je poleg na vega vigenjca, ki morebitne 42 ogroženih družin in 32 vmesnim poročilom o od- strugi Kroparice povzročila nove ujme ne bi več prene- družinam in posameznikom pravljanju posledic nedavne veliko škoda tudi na vodoto- sel. V Kropi so namestili dodelila od tristo do 3.500 ev- vodne ujme. Kot je razvidno kih Upnica in PeraČica. Ob- elektronski sireni, ki sla po- rov denarne pomoči, poleg iz poročila, je občinska komi- činska tehnična pisarna vezani s senzorji na plazu tega pa štiriindvajsetim še sija do 2. oktobra prejela 114 Kropi skrbi za izvedbo naj- pod Vodiško planino in bosta materialno pomoč • kurilno prijav za škodo na stavbah, nujnejših ukrepov na najbolj opozarjali Kroparje na more- olje, diva, belo tehniko, pohiš- od tega največ iz krajevnih poškodovanih objektih. Ob- bitno nevarnost. Občina je tvo, ozimnico ... Na računu skupnosti Kropa (38). Pod- äna je zaprosila ministrstvo začela postopek za izdelavo Območnega združenfa Rde- nart (19), Lancovo (19) in zakultiirozadvestoevrovpo- podrobnejšega prostorskega čega križa Radovljica se jedo Kamna Gorica (12). V Kropi moä iz t i. kultumega tolar- načrta Krope, predvidevajo, 2. oktobra zbralo več kot se- je velika škoda na vodovod- ja. pri tem pa je pripravljena nem omrežju, samo v Go- enak znesek prispevati tudi da bo osnutek pripravljen za obravnavo na občinskem demdeset dsoč evrov humani lame pomoči, na računu sposki ulici jo ocenjujejo na sama. Denar bi med drugim svetu februarja ali marca pri- Krajevne skupnosti Kropa pa 125 tisoč evrov, končna reši- porabili za sanacijo in uredi- hodnje leto. Komisija za do- 31.500 evrov. Žirovnica Želijo si Mestno info točko Pred kratkim so žirovniški župan Leopold Pogačar, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica ]anez Dolžan in Ivan Maje iz Mestne Info točke podpisali pogodbo o sodelovanju pri vzpostavitvi Mestne Info točke v Žirovnici. Če bo k projektu pristopilo zadosti podjetnikov, društev In drugih organizacija kar bo znano v mesecu dni, bodo na stavbi poŠte v Žirovnici namestili terminal, prek katerega bo brezplačno možno priti do vseh pomembnih podatkov o občini, obrti, turizmu In drugih dejavnostih, možen òo tudi dostop do spleta in elektronske pošte. A. H. Ra Dovg fca Radovljici posojilo za cesto Za Verigo Javni sklad za regionalni razvoj je na razpis za financiranje projektov lokalne in regionalne Infrastrukture prejel od občin sedemnajst vlog, od tega jih je dvanajst odobril v cefoti, eno delno, štiri pa je zavrnil. Med občine bo razdelil za 6,26 milijona evrov ugodnih posojil, od tega bo dvesto tisoč evrov posojila prejela tudi Občina Radovljica za posodobitev ceste Za Verigo v Lescah. Obrestna mera za posojila je trimesečni Euribor s pribitkom od 0,2$ do enega odstotka. Sklad bo predvidoma v petek objavil nov razpis, s katerim bo med občine razdelil še 2,15 milijona evrov posojil. C. Z. i i GORENJSKI GLAS torek, 9- oktobra 2007 GORENJSKA 5 Pobarvali tržiško 4 člani Kegljaškega kluba Ljubelj so kegljišče odeli v barve, ki jih je podaril Helios. Dogovarjajo se za odkup prostorov. Sto i an Sate Tržič • Na javni razpis za brezplačne baive in lake, ki so ga osinih pripravili Olimpijski komite Slovenije, Združenje Športnih zvez in domžalski Helios, se je letos prijavilo deset zvez. Izbrali so jih šest, med njimi tudi Športno zvezo Tržič, ki je uspela z vlogo za obnovo kegljišča v Tržiču. Barve v vrednosti petsto evrov so Člani Kegljaškega kluba Ljubelj dobro uporabili. S prostovoljnim delom in pomočjo pleskarjev so obnovili, zaščitili in pobarvali iez 260 kvadratnih metrov sten in nekaj čez tristo kvadratnih metrov Na obnovljenem keglji^u: Polona Stare, Bojana Okorn Počivavšek, Boris Tomazin in Ema Zaje lesenih oblog. Predsednica kluba Ema Zaje je novinarjem povedala, da so v preteklosti obnovili okna in elek- Predsednik športne zveze rekreacijo. Občina Tržič si Helios je pohvalila Tržičane, Tržič Boris Tomazin je izra- skupaj s klubom prizadeva ki so prvi od šestih izbrancev ziJ zadovoljstvo, da so po po- za odkup prostorov, ki so v uporabili njihove barve. Bo- trično napeljavo, vsaki dve sodobitvi skakalnic v Sebe- lasti družbe Mercator. Glede (ana Okorn Počivavšek iz leti pa menjajo keglje. Mo- njah obnovili že drugi šport- na dosedanje dogovore, ob- Olimpijskega komiteja Slo- ški in ženske tekmujejo v ni objekt v občini. Kot je po- staja velika možnost, da venije je pojasnila, da so od prvi slovenski kegljaški ligi, udaril tržiški župan Borut bodo sklenili pogodbo za od- leta 1999 obnovili 42 Šport- mladinske ekipe pa so Sajovic, kegljišče uporabljajo kup večinskega deleža, ki ga nih objektov in sedem pla- uspešne na regijskih tek- poleg flanov kluba tudi upo- občina odplačala v več le- ninskih koč, za kar so vsako mah. kojenci in drugi odrasli za tih. Polona Stare iz družbe leto namenili S250 evrov. zdaj ne bodo plačevali več Blejska občinska svetnika LDS Srečo Vernig in Davorina Pire sta opozorila, da predlagana odloka pomenita precejšnje povečanje komunalnega prispevka in prispevka za stavbna zemljišča. Vilma Stanovnik tako sta v posebnih tabelah seji dokaz, ker smo se svet- vedala Davorina Pire, med-predstavila, 2a koliko Se niki strinjali, da se osnutek tem ko je župan Janez Faj- Bled - V začetku prejšnjega bodo predvidoma povečali odloka o nadomestilu za far dodal: "Mislim, da je bilo tedna je precejšnje vznemir- komunalni prispevki in za uporabo stavbnega zemljiš- vznemirjenje nepotrebno, jenje na Bledu povzročilo koliko prispevki za uporabo Ča umakne z dnevnega reda, da je bil način obveščanja pismo svetnikov Sreča Ver- stavbnega zemljišča, "Gre govorili pa smo o komunal» javiiosti nekorekten in zato niga in Davorine Pire iz za dva strokovna odloka in nem prispevku in ugotovili, so nam ljudje na občino po- LDS, s katerim sta opozarja- iz nam dosegljivih podatkov da je treba predlog dopolniti stavili veliko vprašanj. Tako la. da bo občinski svet na smo naredili izračune o po- z vsemi pripombami in zno- smo točko dnevnega reda o torkoW seji sprejemal odio- višanju cen. Zdi se mi, da va obravnavati. Tako mis- stavbnih zemljiščih umak- ka o povečanju občinskih smo bili pri podajanju infor- lim, da smo dosegli svoj na- nili z dnevnega reda, glede davkov. Zatrjevala sta tudi, macije zelo korektni, res pa men, saj smo prepričani, da komunalnih prispevkov pa da občina nima izračunano, je. da je razburkala ozračje si občani zaslužijo korektno je odlok še v fazi osnutka in koliko denarja bo pobranega pred sejo. Da smo vendarle informacijo, za kaj bo šel ga bomo prav tako Še obra- in za kaj se bo porabil. Prav imeli prav, pa je bil nato na njihov denar," je po seji po» vnavali." Cozo Množica v Gozdu v nedeijo, 7. oktobra, je blia pri planinskem zavetišču slovesnost ob 63. obletnici požiga vasi Gozd. Spomin na žalostne dogodke, ko so Nemci po bUki s partizani požgali vse hiše In pregnali prebivalce, je obudila predsednica KS Pristava Vida Ribnikar. Predstavila je tudi delo v krajevni skupno-sti, ki ima skupaj s sosedi iz Križev, Sebenj in SeniČnega krajevni praznik prav na obletnico tega dogodka. Med več kot štiristo obiskovalci i kdanja prebivalca Gozda janež Zaplotnik in Viktor TiŠler, čeprav sta na Invalidskem vozičku. Izmed udeležencev boja Kokrškega odreda z Nemci sta prišla na prireditev tudi dva pn/oborca. Kot je v imenu Združenja zveze borcev NOB Križe dejal janež Ribnikar, so hvaležni vsem za pomoč pri izvedbi prireditve. Tudi tokrat so sodelovali domaČi planinci Gorenjske in drugih krajev sta ne- in gasHci ter Slovenska vojska, kulturni spored pa so pripravili učenci Osnovne šole Križe in ansambel Rožmarin. Podžupan Jure Meglič je v Imenu Občine Tržič položil venec k spomeniku komandanta II. bataljona. S. S. PRiDDVOR Proslavili so dan starejših v Domu starejših občanov Preddvor so ob 1. oktobru, mednarodnem dnevu starejših, pripravili prireditev, na kateri so nastopili Pevski zbor stanovalcev In zaposlenih, Ženski pevski zbor Josipine Urbančič Turnograjske iz Preddvora in ansambel Ankaran s pesmimi Frana MilČInskega ježka. Ob tej priložnosti so namenili pozornost stanovalcem, ki v domu bivajo jubilejnih pet, deset, petnajst, dvajset let in več. Počas* tili so najstarejša stanovalko in stanovalca ter stanovalca, ima najdaljši staž bivanja v domu. Dom starejših občanov Preddvor letos praznuje 40-letnico delovanja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. 4. oktobra so hkrati z vsemi domovi starostnikov po Sloveniji tudi v Preddvoru priredili dan odprtih vrat. "Čeprav je dan odprtih vrat minil, pa ne pomeni, da obiskovalcev nismo veseli vsak dan," pravi socialna delavka Mojca Sajovic. ''Naj bo to tudi povabilo za vas, bralce, ki se kakorkoli zanimate za domsko varstvo, storitev dnevne« ga varstva« razvoza kosil na dom ali kot prostovoljci, da nas pokličete na tel. Št.: 04/27-52-454 (socialna služba)." D. Ž. Zeuzniki Dodatna denarna pomoč prizadetim krajanom Na humanitarni račun Občine Železniki je do konca minulega tedna priteklo Že 1,2 milijona evrov. "Z vodstvom Rdečega križa in Karitas smo se dogovorili, da bomo naredili spremembo v trifaznem sistemu razdeljevanja humanitarne pomoči, saj bomo v nadaljevanju oškodovancem dodelili Še eno denarno akontacijo več," je napovedal župan Mihael Prevc. Prvo denarno pomoČ v višini 270 tisoČ evrov so 177 oškodovancem izplačali minuli teden, ko se je začelo tudi razdeljevanje materialnih dobrin. Župan pričakuje, da bodo dodatno denarno pomoč, ki bo predvidoma Še nekoliko viŠ* ja kot v prvi fazi, začeli izplačevati v začetku prihodnjega tedna. "Prejemnikov bo približno toliko kot v prvi fazi, prav tako jih bomo razdelili v več katego II napovedal. Do konca oktobra nameravajo razdeliti materialne dobrine, v zadnji, četrti fazi humanitarne pomoči pa bodo znova razdeljevali denar na osnovi vlog oškodovancev. A. H. ra dov l) ica Čestitali športnikom in njihovim trenerjem Radovljiški župan janko S. StuŠek in občinski svetniki so v sredo pred začetkom seje občinskega sveta Čestitali Športni' kom in njihovim trenerjem za uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Čestitali so Alešu Mandlju za tretje mesto na svetovnem prvenstvu v tekvandoju in njegovemu trenerju Željku Cvozdiču, plavalki San IsakovIČ za drugo mesto na unlverzijadi in trenerju Mihu Potočniku, evropski prvakinji v padalskih skokih na cilj Ireni Avbelj irn trenerju Dragu Bun-čiču, TejI Zupan za drugo mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v plavalnem maratonu na pet kilometrov in trenerju Alenu Kramarju ter svetovnima veslaškima prvakoma Iztoku Čopu in Luku Špiku, ki pa se sprejema nista mogla udeležiti. C. Z. Jezersko, Šemčur Izbrali so elektorja Člani občinskega sveta na Jezerskem so se odloČili, da bo elektor za volitve članov državnega sveta iz njihove občine kar župan Milan Kocjan. V občini so imeli možnost predlagati tudi kandidata za člana državnega sveta, predstavnika lokalnih interesov, vendar je niso izkoristili. Tudi na seji občinskega sveta v Šenčurju so Izvolili svoja predstavnika v volilno telo za volitve člana državnega sveta. Med Štirimi kandidati sta največ glasov prejela Ciril Kozjek (SLS) in Jože Regina (SDS). Za kandidata za Člana državnega sveta so šenčurski svetniki potrdili dosedanjega predsednika državnega sveta Janeza Sušnika. D. Ž., S. Š. Med svoje vrste vabimo prodajalce zabavne elektronike, bele tehnike, mobilne telefonije in računalništva v trgovini Janus Trade PE Kranj. Delo bo zajemalo : sprejem strank, promoviranje, ponudba in prodaja i zdel kov, koordiniranje, nadzor in spremljanje delovn?h procesov, prevzem, -skladiščenje in izdajanje izdelkov. sklepanje pogodb. sprejem in odvod gotovinskih in negotovinskih plačilnih instrumentov, ler druga dela v trgovini. PRIČAKUJEMO:_ končano vsaj IV. stopnjo ustrezne smeri (prodajalec, ekonomski tehnik), e vsa^ 3 leta delovnih izkušenj pri delu v trgovini. • veselje do dela s strankami. • komunikativnost urejenost, prijaznost samostojnost in ambicioznost. NUDIMO:_ ure/eno delovno okolje, delo v mladem kolektivu, stimulativno plačalo. Prošnjo 2 Vošimi popolnimi osebnrm? podatki m ^vlienjeuivuoi poiljile na: Jafius Trade, cf.0.0.. za Tanja BergJes« KoroŠKa cesta 53, 4000 Kranj, telefon 04 20 15 860. tanja.b^i^ianustroda.si i 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, Q. oktobra 2007 Cesta odslej varnejša S slovesnim odprtjem obnovljene ceste skozi Dvorje so v Cerkljah zaključili praznovanje občinskega praznika. Elena Novak 888 tisoč evrov, od tega fe ka- ....................................... nalizadja stala 315 tiso^ ev- Dvorje - Poleg ceste s plodni- rov, cesta s pločnikom 114 kom so obnovili vodovod, tisoč, obnova vodovoda 132 javno razsvetljavo, zgradili tisoč, javna razsvetljava pa pa so tudi kanalizacijski kanal v dolžini 1.200 metrov. Predsednik vaške skupno- slabih dvajset tisoč evrov. Izdelavo projekta so pričeli ija 2004, leta 2005 so sti Dvorje Janez Ciperie je po- zgradili kanalizacijo, obnovi- vedal, da jim je uspelo razširiti li vodovod in javno razsvetlja- cesto, za večjo varnost krajanov vo ter zgradili pločnik. Inve- pa so poskrbeli s pločnikom, sticijo so zaključili letos Cesta ie sedaj bolj pretočna in septembra. Izvajalec del je vama, kar bo še posebei prišlo bilo Cestno podjetje Kranj, do izraza posrrii, ko se promet Čebulj se je krajanom àe za- skcai E>vorie zelo poveù zaradi hvalil, ker so z razumom in bližine smučarskega centra Kr- naklonjenostjo sprejeli grad- vavec- Kot je še dejal Qperle, se njo, Novo komunalno Infra- bodo v prihodnjih letih lotiii §e strukturo je blagoslovil žup- gradnje sekundarnih vodov nik Stanislav GradiŠek. V skoa vas, tj. kanalizacije, kar pa kulturnem programu so na- bo zelo velik zalogaj. Župan stopili citrarka Damjana Franc Čdnilj je dejal, da je celo- Praprotnik in ženski pevski tna investicija znašala slabih zbor iz Dvorij. Kamnik Regijski park podpirajo tudi podjetja Približno leto dni pred načrtovano razglasitvijo regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe» h kateri so pristopile tud občine Solčava, LuČe, Kamnik, Preddvor in Jezersko, so člani društva za varstvo Alp Cipra Slovenija • eni glavnih pobudnikov za ustanovitev regijskega parka - predstavili pomen sodelovanja lokalnega prebivalstva in gospodarstva. "Naša vloga pri ustanovitvi parka je predvsem v ozaveščanju in in- forrnlranju lokalnega prebivalstva, pri tem pa tmajo lahko zelo vehko vlogo lokalna podjetja In druge organizacije," je na novinarski konferenci povedal Matej Ogrin, vodja CIpre, in Izrazij zadovoljstvo, ker se je prizadevanjem za zavarovanje tega območja pridružil tudi Otelo Wellness center Iz Domžal "Naravovarstvu bomo pomagali pri vsebinah Informiranja, Izobraževanja ter urejanja določenih okad) visokega obiska. Tako bomo pripravili skiop predavanj v Domžalah In Kamniku, vodene izlete, izdali bomo Informativno gradivo in sodelovali pri urejanju poti za slap Orglice," je povedal vodja Otelo centra janež Homšak in dodal, da so uvedli tudi posebne eko karte za fitnes, s katerimi bodo deset odstotkov sredstev namenili Cipri Slovenija. ). P. co r£ n ja vas Krožni promet do smučišča in Davče Na zadnji seji občinskega sveta občine Gorenja vas-Poijane so nekateri svetniki izpostavili problem povečanega prorr^e- ta na cesti skozi Leskovico. Tu v teh dneh po vodni ujmi 18. septembra poteka edina povezava Davče s svetom, svetniki pa se bojijo zimske sezone, ko bo tu tudi glavna dostopna cesta do smučišča Cerkno. "Predstavnikom iz Cerkna sem ponudil novo rešitev, enosmerni promet. Prek Leskovice je cesta ozka In ob povečanem prometu nevarna, zato bi do smučišča in Davče potekala le navzgor, nazaj pa bi se peljali prek Robidnice in Mravljevega griča. Tako bi vzpostavili krožni promet/' rešitev opisuje domači Župan Milan ČadeŽ. Čeprav ne v celoti asfaltirani, sta cesti urejeni, postaviti bi morali le signalizacijo. B. B. gimnazijci "Slovenija se trži v Evropi kot zgodba o uspehu," so po obisku evropskega parlamenta v Bruslju povedali dijaki Gimnazije Kranj. SuzAiKA P. Kovačič Kranj - Štiridesetih dijakov tretjega in četrtega letnika Gimnazije Kranj je od 19, do 22. septembra v organizaciji profesorice Marjete Brence ui na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta obiskalo prostore evropskega parlamenta v Bruslju. To je bilo že drugo gostovanje Gimnazije Kranj v Bnaslju; prvič so bili tam leta 2004 v okviru izobraževanja za prihodnost pod vodstvom profesoric Marjete Brence in Rozalije Koren, takrat še po posredovanju avstrijskih kolegov iz Linza. Zanimam se za poklic preva- skem parlamentu," je povedal laven, da poslanec Lojze Peter-Zgodaj spomladi je Lojze jalke in izvedela sem vse o dijak Danid Grošelj, in dodaL le govori žest tu jih jezikov in da Peterle po službeni dolžnosti tem, kako prevajalci delujejo "Slovenija se trži v Evropi kot je bil razglašen za Evropejca evropskega poslanca obiskal v evropskem parlamentu/' je zgodba o uspehu." "Sprejel lela. povedala dijakinja Neža Ma- nas ie tudi Bemard Grbec, asi- II našo Šolo in vprašala sem ga, povedala dijakinja Neža Ma- nas je tudi Bemard Grbec, asi- Dijakinja Katja Raztresen kakšne so možnosti za obisk rolt "Sprejel nas je predstav- stent Lojzeta Peterleta, " je po- je na vprašanje, ali bi delala v Bruslja in parlamenta. Pove- nik za obiskovalce Rok Ko- vedala dijakinja Baibara Rib ni- evropskem parlamentu, oddal mi je, da so obiskom dija- želj, ki nam je na razumljiv kar. Dijaki so ob obisku izvede- govorila: "Zakaj pa ne? Tam kov namenjeni določen de- način predstavil strukturo in li, da je poslanka Mojca Drčar delajo ljudje različnih izob-nar in določeni dnevi, in do- delovanje Evropske unije. Po- Murko v okviru svoje stranke razb in poklicev." Dijaki in dal: 'Napolnite avtobus.' In zdravne besede nam je na- dosegla sprejem pomembne- njihovi spremljevalci so si v tako se je zgodilo," je poveda- menila tudi evropska poslan- ga zakona o zašđti živali, da je Bruslju in okolici ogledali še la Marjeta Brence. "Prej smo ka Ljudmila Novak in nam poslanec Miha Brejc dosegel nekaj znamenitosti in se vr- videli te stavbe in njihovo no- povedala nekaj o svojem delu maloobmejni spoi^zum, da nili domov polni nepoza- tranjost samo po televiziji. na področju šolstva v evrop- poslanec Borut Pahor zelo de- bnih vtisov. Prostore najprej izsušiti Sanacija poplavljenih stanovanj ni možna, dokler prostori niso izsušeni, zato je kranjsko podjetje prizadetim lastnikom v Železnikih brezplačno posodilo razvlažilce prostorov. Ana Hartman Železniki - Podjetje Saning International iz Kranja je minuli petek pred kulturnim domom v Železnikih izročilo petnajst razvlažilce v prostorov, ki bodo med prizadetimi občani krožili od tri do Šest mesecev. Tovrstna pomoč je v Železnikih ta čas še kako dobrodošla, saj po besedah direktorja Rudija Velkavrha brez izsuševanja prostorov nadaljnja sanacija in prenova nista možni. "Pred tem je treba prostore V Železnikih so se razveselili razvlažilcev prostorov. obvezno izsušiti. V naspro- / eo»; cer«d tnem primeru se bodo začeli luščiti opieski, laliko tudi tako ogromno stroškov, si ju, ki ga je treba prazniti. Pri- ometi, dvigovale se bodo tal- težko privoščijo nakup raz- poročljivo je, da so prostori ne obloge, parketi, ki jih pri vlažiicev, katerih cena lahko temperirani, kar pomeni, da takih pogojih sploh ne bi znaša tudi prek tisoč evrov." dosegamo večjo relativno smeli polagati," je opozoril. In kako deluje razvlažilec Znano je, da se polmetrski prostora? "Naprava po prin- vlago in vlažilci bolj učinkovito delujejo kot v hladnej- opečnat ali kamnit zid, mak- cipu kondenzacije odvzema Šem prostoru. Večja ko je simalno prepojen z vlago, po zraku v prostoru vlago in s vlaga v prostoru, pogosteje je naravni poti lahko izsušuje tem močno pospeši izsuše- treba prasniti rezervoar kon- tudi do dve leti. "Tisti, ki so vanje navlaženih materialov denzne vode. Ko je praznje- imeli poplavljena stanova- v objektu. Ventilacijski si- nje vse redkejše in relativna nja, bodo tako morali upora- stem prefrltirira ogromno vlaga pade pod 40 odstotkov, biti umetne izsuševalne me- količino zraka v prostoru - od vemo, da so prostori že pri- tode v kombinaciji z ogreva- 150 do 170 kubikov na uro • memi za bivanje in vgradnjo njem prostorov. Oškodovanci. ki imajo v teh dneh že in kondenzira vlago, ki se finalnih gradbenih materia-zbira v posebnem rezervoar- iov," je stmil Velkavrh. Ztfti Z rebalansom zgolj lepotni popravki župan Bojan Starman In občinska uprava bosta v prihodnjih dneh občinskim svetnikom občine Žiri predstavila osnutek rebalansa in proračun za leto 2008. Sled* ji ostaja enak predlogu iz etošnje pomladi, z rebalansom pa bodo opravili le ne-caj manjših popravkov sprejetega proračuna. "Na pri-hodkovnl strani nI ntč novega, medtem ko se bomo na odhodkovni strani prllago-lll dejanskemu stanju," pojasnjuje Olga Vončina z ži-rovske občinske uprave. Tako bodo za n8 tisoč evrov povišali postavko urejanja lokalnih cest, skoraj enak znesek (117 tisoč evrov) bo Ilo več za urejanje Stare Šo e oziroma Muzeja Ziri, dobrih 60 tisoč evrov gre več za deponiranje odpadkov. Zanimalo nas je, zakaj proračun ne upošteva denarja iz razvojnih sredstev, s katerim bi komunalno uredili Industrijsko cono. "Kot pri večini gorenjskih občin je I naša prijava Izpadla, vendar je ponovljeni razpis že tu. Če nam uspe, bomo letos kupili predvidena zem- v coni, pojasnjuje FraricI Kranjc, v. d. direktorja občinske uprave. Če evropskega denarja ne bo. bo občina v coni gradila sama v prihodnjem letu. B. B. GORENJSKI GLAS torek, 9. oktobra 2007 GORENJSKA ' 7 Minister Podobnik v Kamniku Skupaj 2 županom in občinsko ekipo si je ogledal zemeljska plazova v Stolniku. Škode v občini je za blizu šest milijonov evrov. Jasna Paladin Kamnik • Škodo, nastalo v septembrskem neurju, ki ni prizaneslo niti občini Kam-!iik, si je minister za okolje in prostor Janez Podobnik skupaj s svojimi sodelavci ogledal v soboto. "Ocene še vedno niso do-konòie, saj ekipe §e zbirajo podatke na terenu, a že zdaj je škode za več kot šest miJi-jonov evTov," je strnil župan Anton Tone Smolnikar in izrazil pričakovanje, da bo dr- žava tudi občino Kamnik ob- ravnavala enakovredno. Če- ob nedavnem neurju je tudi v kamniški občini nastalo več plazov, prav so bili tukajšnji v neurju prizadeti kraji • po župano- objektov, šeststo tisoč evrov de za 3,7 milijona evrov. Do vanju vodotokov namenila vem mnenju • v medijih do- za sanacijo škode na stano- konca minulega tedna sta v dodatnih šest milijonov ev- slej povsem prezrti. Narasla vanjskih hišah, skoraj mili- va5ih krajih oba koncesionar- rov. voda je 18. septembra med jon pa tudi za ureditev ze- ja opravila za So tisoč evrov Minister si je v nadaljeva- drugim poplavila 72 objek» meljskih plazov, zaradi kate- intervencijskih del, skoraj 46 nju v močnem dežju ogledal tov, uničila 55 kilometrov ob- rih sta še vedno ogroženi dve tisočakov smo namenili za dva najhujša zemeljska pia- Činskih cest, odnesla most in zgradbi. najnujnejšo sanadjo plazov, zova v Stolniku, ki še vedno sprožila 22 zemeljskih pia- "Zavedamo se, da je občina slabih 43 tisoč evrov pa še za ogrožata hišo in gospodarsko zov. Največ škode je na vodo- Kamnik vodarsko in plazov- cestno infrastrukturo, " je po- poslopje družine Kosimik, tokih, za 2,7 milijona evrov, no bolj obremenjena in po vedal Janez Podobnik in do- družini Klemene pa je zemlja dva milijona evrov bo potreb« naših informacijah je samo dal, da bo vlada v proračunu odtrgala cesto in s tem one- nih za sanadjo gospodarskih na kamniških vodotokih ško- za prihodnji dve leti vzdrže- mogočila dostop do doma. Preveč odpadkov V občini Gorenja vas-Poljane bodo uvedli rumene vreče za zbiranje papirne, plastične in kovinske emba aže. Boštian Bogataj menih vrečah. Hkrati bodo ....................................... prilagodili tudi frekveiico Gorenja vas - Odpadki so na odvozov, prihodnje leto pa Škofjeloškem z zaprtjem de- bo za boljši izplen poskrbel ponije Draga postali zelo do- tudi zbiral center za ločeno nosen posel, saj sedaj roma- zbiranje odpadkov v Todra- v Logatec, kjer je deponira- žu. V občini Gorenja yas- nje bistveno diažje. "Za Poljane se tudi zavedajo, da zmanjšanje računov za od- znaten del odpadkov pred- padke gospodinjstev mora- stavljajo biološki odpadki, ki mo "bistveno zmanjšati koli- bi jih marsikateri občan lah- čine preostanka odpadkov, ki ko kompostiral na doma- jih vozimo v Logatec ter pri čem vrtu. gospodinjstvih izboljšati izplen koristnih sekundarnih Septembra je občina opravila meritve količine meša- surovin," je prepričan Milan nih odpadkov, sedaj bodo Čadež, župan občine Gore- pripravili analizo, sledilo bo nja vas-Poljane. izobraževanje pristojnih in Prav v tej občini statistika nato osebno predstavljanje pravi, da na ekoloških oto- novosti na domu. "S podžu- kih zberejo premalo sekun- panom DuSanom Marcem darnih surovin. Otoki so se- sva zaradi načrtovanih novo- daj premajhni in za marši- sti pred kratkim obiskala več koga preveč oddaljeni. Prav krajev po Sloveruji. kjer sva si zato bodo v občini obstoječi ogledala delovanje različnih sistem zbiranja na ekolo- sistemov in se seznanila z iz- ških otokih začeli nadgraje- kušnjami drugih. Tako se vati s pilotnim projektom bomo lažje odloČili, kaj je zbiranja treh frakcij odpad- boljše za nas." pravi župan, ne papirne, plastične in ko- ki novosti pričakuje vsaj z vinske embalaže v t. i. ru- novim letom. ADRIA AIRV/AYS VitocImiu ljubil Ob vsakem nakupu nad 20 EUR I vsemi letaliiluini pristojbinami ^ lahko za samo 99 EUR obiščete najlepša evropska mesta! ^.i^NKFURT KU«N Prodaja Spar kuponov za letalske vozovnice v vseh trgovinah Spar in megamarketih Interspar od 10.10. do 23.10.2007 oz. do prodaje zalog Kupec lahko z enkratnim nakupom kupi r>ajveč pet bonov, tudi če znesek enkratnega nakupa presega 100 EUR. Rezervacije: 10.10;- 20.11.2007 Ča$ potovanja; 17.10. -13.12.2007 in - 29.3.2008 Spar kuponi za letalske vozovnice so veljavni samo za tete, objavljenenawww.adfia.si/spar v •t h- AWSTERDAW Prodaja Kuponov 2007 Vsi leti il Letaiiš^a Jožeta PuènTkaìiubliana ^london ^arii ({) frankfuji ^ Vdffcava > ^^ Kopenha^n id^ Arrät«rdäm 0 Dunaj 0'TiVana ^ ZÒrIrh ' (£ PHitina e i ! 5 Pohitite, na voljo je 7.000 kuponov! m na www. Spar, oìegamarkelih lrflefspafafì 8 SÌ m on. s ubic^g'glas. si GORENÌSKl GLAS NESR£{!E Stahovica Utonil v Kamniški Bistrici v soboto okoli i8. ure so OKC v Ljubljani obvestili, da se je v Kamniški Bistrici v kraju Stahovica utopil 62-letni domačin. Polkija je ugotovila, da je šel peŠ po regionalni cesti Ì2 smeri Kamniške Bistrice proti Stahovici, ko je iz neznanega vzroka padel čez približno 30 centimetrov visok podporni zfó v kanal Kamniške Bistrice. Padec so opazili mimoidoči občani in ponesrečenca potegnili iz vode. Zdravniška ekipa, ki je prispela na kraj, ga je oživljala, vendar brez uspeha. Vodice Nepravilno prehiteva v soboto ob i6.io se je na regionalni cesti med Vodicami in Zapogami zgodila prometna nesreča, v kateri sta ni dve osebi. 78'letni voznik Volkswagen Caddyja iz okolice Kranja je v bližini odcepa za Repnje pri neprekinjeni beli sredinski Črti začel prehitevati pred seboj vozeče vozilo. Tedaj se je iz stranske ceste v promet vključil 53-letni voznik BMW 530, zato je prišlo do trčenja, po njem pa je BMW odbilo nazaj in je trčil Še v osebni avto Renault 4, s katerim se je iz Za- po| pripeljal 3vletni voznik. Slednji je v nesreči utrpel hude rane, 78-letni voznik pa lažje. S. Š. KRIPIINAL škofja Loka Ukradel sedem skuterjev loiki policisti so zbrali dovolj dokazov, da so lahko podali kazensko ovadbo zoper 20-letnega Škofjeločana, ker ga utemeljeno sumijo, da je julija letos večkrat vlomil v skladišče podjetja Alpetour na Kidričevi cesti v Škofji Loki in ukradel več skuterjev. Kot so policisti ugotovili v preiskavi, je osumljeni nekajkrat vstopil v skladiščni prosto;, kier so bili v kar- tonskf embalaži shranjeni skuterji SYM BL05W, in jih pripravil za odvoz. Iz skladišča je nato postopoma odpeljal sedem skuterjev, |ih skril v različnih objektih in jih nekaj kasreje tudi že prodal. Policisti so vsa ukradena kolesa z motorjem našli, jih zasegli in vrnili oškodovanemu podjetju. 6ecuN)E Roparja v Begunjah v petek okrog 21.jo sta dva neznana moška na neosvetljenem delu ulice v Begunjah na Gorenjskem fizično napadla enainlestdesetletnega domačina. Zbila sta ga po tfeh in mu iz žepa vzela denarnico s sto evri, nato pa sta izginiia vtemo. coren)a vas trna težave s krvnim tlakom? Neznani tat je pred dnevi skozi odklenjena vhodna vrata vstopil v stanovanjsko hišo na območju Gorenje vasi, Odnesel je 250 evfov gotovine In merilec kn/nega tlaka. Kran) Najprej tablice, potem gorivo Policija poroča o novih krajah registrskih tablic z avtomobilov. V Podlubniku v Škofji Loki je nekdo s parkiranega osebnega avtomobila vzel registrski tablici z oznako KK $7-269, v Kranju so v zadnjih dneh izginile tablice z oznakami KR R2-692, KR R9-591 in KR T6-320, v Podbrezjah pa lastnik pogreša tablici z oznako KR Cz ^oz. Ukradene tablice tatovi najpogosteje uporabijo za obisk bencinske črpalke, kjer si brezplačno natočijo gorivo. Tudi minuli Četrtek sta neznana voznika osebnih vozil Renault Megane in Renault Laguna, na katerih so bile nameščene ukradene tablice, na bencinskih servisih Petrol in OMW na Primskovem v Kranju natočila gorivo in se odpeljala, ne da bi poravnala računa. K ran] Vlomilce premamil nakit Neznani storilec je v soboto med 20. in 22. uro vlomil v stanovanjski hiši v Tenetišah. Po pregledu notranjosti jo je popihal z z iati m nakitom - prstanom, gumbi in zapestnico • in 150 kunami. Gmotna škoda znaša petsto evrov, Naslednji dan popoldne je nekdo vlomil tudi v hišo na Mlaki, iz katere je odnesel za okoli sedemsto evrov zlatega nakita. S. S. V na vožnjo Lani je bilo v Sloveniji izdanih več kot 2,2 milijona receptov za zdravila» ki omejujejo sposobnost za vožnjo motornih vozi Mattaž G RFGOR! Č Kranj • Uporaba nekaterih zdravil je v precejšnji meri povezana s prometno varnostjo, saj je potrjeno, da lahkovplivajo na sposobnost ocene prometne s ituadje, na hitrost odziva ali na kontrolo posameznih dejanj za volanom. Zdravila z vplivom na psihofizične lastnosti so bila lani v Sloveniji napisana na ve^ kot 2,2 milijona receptih. Gre za tako imenovane tri-gonike, ki so na zunanji ovojni embalaži označeni s polnim ali praznim trikotnikom, ki opozarjata na relativno ali absolutno prepoved vožnje vozil ali upravljanja strojev v času jetnanja, Zdravila. Id vplivajo na psi- Zdravila vplivajo na vožnjo tudi tako, da se znatno podaljša reakcijski čas prf zaviranju hofizične lastnosti in zmanj- na psihofizične lastnosti in vožnje. Na zmanjšano spo- pa v zadnjem Času. V prvih šano sposobnost za vožnjo, posledično i3a zmožnost sobnost vožnje med drugim osmih mesecih lanskega leta učinkujejo različno, med vožnje. Med temi zdravili je vplivajo tudi uspavalo zolpi- so obravnavali 19 takšnih učinke pa vsekakor sodijo večina pomirjeval uspaval den, pomirjevali bromaze» primerov, letos pa v enakem zmanjšana pozornost, zaspa- protibolečinskih zdravil ter nost, upočasnjena hitrost od- zdravil za znižanje krvnega zivanja ali nadzora dogaja- tlaka, za zdravljenje sladkor- pan in alprazolan ter protibo-lečinsko zdravilo tramadoL obdobju že 37, med njimi je bilo 24 voznikov udeleženih Zakon o varnosti v cest- v prometnih nesrečah. Poli- nja, vrtoglavica, motnje vida ^^ bolezni, zdravila za oči in nem prometu prepoveduje cisti voznike, ki so jemali in sluha, slabost ali nenadna celo nekatera zdravila, ki se vožnjo tudi tistim, ki so za psihoaktivne snovi, prepo-agresivnost. Trigonild so ne- izdajajo brez recepta- Farma- volan sedli pod vplivom ma- znajo po načinu vožnje, vi- vami predvsem ob hkratnem zaiižitju alkohola, saj se ne- cevti nava)a)o, oa je na vsakem Šestem receptu zapisan mil, psihoaktivnjh zdravil ali dezu, obnašanju, načinu go-drugih snovi, Id zmanjšujejo vora in drugih vidnih zna- kateri neželeni učinki še po- trigonik, vsak petdeseti re- sposobnost za vožnjo. Pro- kih, prisotnost psihoaktivnih večajo, zdraviini pa zbledijo. cept je za trigonik, pri kate Po podatkih iz literature velja absolutna, in vsak mecni policisti porast uporabe teh sredstev med udele- snovi pa ugotavljajo s posebnim postopkom, pri kate- kar pjetina vseh zdravil, ki so sedmi za trigonik, pri kate- ženci v prometu opažajo že rem uporabljajo majhno nana slovenskem trgu, vpliva ^^^ velja relativna prepoved od devetdesetih let, še zlasti pravo za preizkus oči, Več pooblastil za občinske redarje Občinski redarji vas po novem ne bodo več kaznovali samo zaradi nepravilnega parkiranja, temveč tudi zaradi beračenja ali nedostojnega vedenja, in bodo lahko uporabili tudi fizično silo in prisilna sredstva. Simon Šubic činski redarji strokovno uspo- ..............................................................................sabljanje in preizkus znanja Kranj • Občinski redarji v za opravljanje vseh nalog prihodnje ne bodo samo za- opraviti najkasneje do 2<). av- tikali plačilnih listkov za bri- gusta 200%, program uspo- salce nepravilno parkiranih sabljanja na Policijski akade- avtomobilov. Na ministrstvu» miji pa obsega 370 učnih ui, za notranje zadeve so na- V programu strokovnega mreč že pripravili ustrezna usposabljanja bo posebna po- pravilnika in smernice, ki so zornost posvečena izvajanju potrebni za uresničevanje redarjevih pooblastijo saj želi- novega zakona o občinskem jo zagotoviti äm manjše šte- redarstvu, ki je začel veljati 1. vilo zlorab pri delu redarjev, januarja letos. Ta občinskim Občinski redarji namreč ne redarjem prinaša precej več bodo več pristojni zgolj za pooblastil, saj bodo med dm- nadzor nad nepravilnim par- gim lahko uporabljali celo fi- kiraiijem, temveč jim novi za- Občinski redarji so prekrškarje doslej večinoma kaznovati žično silo, lisice in solzivec, a kon nalaga tudi nove naloge, samo zaradi nepravilnega parkiranja, po novem pa bodo se morajo pred uporabo no- Po novem bodo pristojni za imeli več pristojnosti, vih nalog najprej ustrezno varen in neoviran cestni pro- usposobiti na Policijski aka- met v nasdjili, varovanje cest je bodo lahko kaznovali zara- Smeli bodo dajati opozorila, demiji v Tacnu. Kot sta in okolja v naseljih in na ob- di nedostojnega vedenja, be- ustne odredbe, ugotavljati prejšnji teden na novinarsld činskih cestah zunaj naselij, račenja na javnem kraju, upo- identiteto prekrškarjev, jih konferenci pojasnila Srečko za varnost na občinskih jav- rabe nevarnih predmetov, po- celo varnosmo pregledati. Jarc, generalni direktor di- nih poteh, rekreacijskih in škodovanja uradnega napisa, Zasegli bodo lahko predme- rektorata za polid j o in druge drugih javnih površinah, za oznake ali odločbe, pisanja po te, smeil bodo zadržati storil- varnosme naloge na notra- varovanje javnega premože- objektih, vandalizma, nedo- ca prekrika in kaznivega de- njem ministrstvu, in Franc nja, naravne in kultume de- voljenega kampiranja itd. janja ter uporabiti fizično Kosmač, direktor policijske diŠČine ter za vzdrževanje jav- Sìdaóno s tem bodo širša silo, sredstva za vklepanje in akademije, bodo morali ob- n^ reda in mira Prekiškar- tudi njihova pooblastila, vezanje in plini?ki razpršilec. GORENJSKI CÌAS lorek, 9. oktobra 2007 zt n :: :» : : vilma. stanovnik@g-glas.si 9 ogrevajo Minuli teden se je začela liga NLB, ta konec tedna pa se začenja nova sezona državnega prvenstva za moške v ligi UPC Telemach. Vilma Stanovnik bodo prvo prvenstveno tek-....................................... mo v ligi UPC Telemach od- Domžale • Včerajšnja tiskov- igrali to soboto, ko odhajajo na konferenca v domžalski na gostovanje k ekipi Elektra gostilni Keber je bila slove- Esotech. "Čeprav smo v pri- sen uvod v novo sezono lige pravljalnem obdobju odigrali UPC Telemach. V nj€j bosta kar enajst prijateljskih te- letos nastopali tudi dve go- kern, od tega šest zelo moČ-renjski moštvi, ekipa držav- nih, je dejstvo, da se ekipa še nih prvakov, Heliosa iz uigrava, pa tudi» da se Še spo- Domžal in škofjeloški TCG znavamo med seboj. )edio Mercator. DomžaJčani so se ekipe je sicer podobno kot minuli teden že predstavih lani in za zdaj sem zadovo» na dveh tekmah nove sezone Ijen z igro v obrambi, v napa- v ligi NLB. Najprej so doma 2 dii pa še ni povsem steklo. 79 : 86 izgubili 2 ekipo Bu- Računam, da bo 12 tekme v ducnosti. nato pa so v soboto tekmo bolje, dejstvo pa je, da gostovali v Tivoliju pri Unio- je liga zelo izenačena in da rru Olimpiji in izgubih viso- bo za naŠ cilj, ki je uvrstitev ko s 83: 66. Naslednja lek- med osem najboljših» treba ma v ligi NLB jih čaka že v igrati dobro tako doma kot na gostovanjih," pravi novi mJadi trener TCG Mercator- sredo, ko doma gostijo Široki Prima pivo, v li^ UPC Telemach pa bodo tekmo i. kroga odigrali 3. novembra, ko Matic Vidic, novi trener Loškega TCG Mercatorja/F««T,osooii ja Matic Vidic, ki že na prvo Esotech laKko premagamo, koši srečala to soboto v četil-srečanje odhaja z željo po in to je za začetek tudi naš finalu ženskega pokalnega bodo gostovali pri Ceoplin zmagi: "Tekma v Šoštanju S lovanu. nikakor ne bo laKka in vsaka dlj," optimistično dodaja trener V idic. Ločani, ki so se letos svo- zmaga na gostovanju bo tekmovanja. Škofjeloška Odeja bo gostovala pri prva- Dekleta, ki ligaško tekmo- kinjah Hit Kranjski Gori, iim navijačem prestavili le še vredna za dve. Vendar pa vanje začenjajo prihodnji Domžalčanke pa pri Mer-na prijateljskih tekmah, sem prepričan, da Elektro konec tedna, se bodo pod kurju v Celju. KEGLJANJE Kranj Nov lep uspeh slovenskega kegljanja KegljaČice Miroteksa iz Celja so ponovile lanski uspeh z osvojitvijo svetovnega pokala^ potekal v poljskem Co- stynu. V finalu so ugnale nemške prvakinje Vlctorio iz Bam-berga s 6 : 2 (3373 : 3248). Mariborski Konstruktor je med moškimi dosegel 7, mesto. Na evropskem pokalu v nemškem Augsburgu je moška ekipa Triglava osvojila 9., ženske Bresta pa 4. mesto. Nastopala je tudi ženska ekipa £ta Kam* nik in v pokalu NBC osvojila 6. mesto, V pn/em krogu Gorenjske kegljaške lige pa so bili doseženi naslednji izidi: Že-eznikf : Tfiglav-3 ^ - 2r Portorož : Kranjska Gora 3 : 5, Plavž ermo Polet 4 : 4, jesenice-3 : Ljubelj-3 i : 7. M. F. ODBOJKA Kamnik Astec Triglav jutri doma Začetek odbojkarskega prvenstva je, vsaj za gorenjske prvoligaše, minil v znamenju derbija, saj sta se v Kamniku pomerila domači Calcit Kamnik in Astec Triglav iz Kranja. Po dokaj izenačeni tekmi so bili tokrat s 3 :1 (21, - 26,15^ 19) boljši domači odbojkarji. V ženski konkurenci i. DOL so odbojkarice UP Bleda po pričakovanjih izgubile na gostovanju v Benediktu rezultatom 3 : o (i6, 23,1$). Ligaške obračune pa so začeie tudi odbojkarice v 3. DOL zahod za ženske, Gorenjske ekipe so v prvem krogu dosegle naslednje rezultate - Epic Postojna : Bled Adriatica.net o : 3 (• 9, • 20, -13), Pizzerìa Morena : Solkan 3 : o {13, 20,17), Triglav Kranj : Kostak-Elmont 2:3 (• 16, - 20, 23, 23, • 6), Mladi Jesenice : Luka Koper mlade i : 3 {22, -16» • 17, • 25). Že jutri, v sredo, tekmovanje nadaljujejo moški v i. DOL Odbojkarji Calcita Kamnika gostujejo v Murski Soboti, igralci Astec Triglava pa se bodo ob 20. url v ŠD Planina v Kranju pomerili z March ol Prvačino. 6. M. KOLESARSJy/O Spodnja Besnica Valjavec tokrat v spremIjevairiem vozilu Kolesarska dirka za pokal Tadeja Valjavca je minila v znamenju kolesarjev Kranjske Save. Zmago v kategoriji dečkov A si je privozil Urban jelovčan» v kategoriji dečkov B pa je prvi ciljno črto prečkal Matej Mohorič. Izmed kolesarjev Save so na zmagovalni oder stopili še Nejc Korošec [tretji med dečki A), Nace Koroiec (drugi med dečki B) in Blaž Klemenčič (tretji med dečki A). Tadej Valjavec je kot pobudnik te dirke razplet spremljal iz prvega spremljevalnega vozila^ že takoj naslednji dan pa je z družino, ki je bila tudi del organizacijskega pogona, odšel za teden dni na dopust v Grčijo. Poleg tekmovalcev z licenco so nastopili tudi rekreativni kolesarji. Zavoljo slabega vremena je bila udeležba bolj skromna, vseeno pa je celotna dirka potekala v prijetnem Športnem razpoloženju in tudi to je lep obet za prihodnje leto. ). F. Grad Csrkuah Na Krvavec je bil najhitrejši Vrečer Za naslove državnih prvakov v gorski vožnji so se v nedeljo na vzponu na Krvavec v organizaciji ŠD Bam.Bi pomerili kolesarji. V kategoriji Clite je bil prepričljivo najboljši Robert VreČer (Radenska Powerbar), ki je s 36:4s dosegel tudi absolutno najboljši Čas, Vladimir Kerkez (Sava) je bil v tej kategoriji 3. pri mlajših Članih je naslov osvojil Grega Bole (38:11), ki je za šest sekund premagal Kristjana Korena (oba Sava). Med siarejšrmi mladinci je svoj drugi naslov prvaka letos osvojil Nejc Košir (41:25), kolesar Radenske Powerbar, sicer doma s Tehovca v občirii Medvode, Pri mlajših mladincih sta šli prvi mesti v kranjsko Savo. Zmagal je )an Poiane (42:28) pred Nejcem Bedrom. Tekmovali so tudi dečki, vendar tekma zanje ni štela za državno prvenstvo. Med dečki A je slavil Vid jejčlč (HIT Gorica), med dečki B pa Matej Mohorič (Sava). Prvič so na gorskem DP nastopili tudi novinarji. Zmagal je Robert Bauman Iz Radia Kranj, dru-i je bil Stane Petavs Iz dnevnika Finance, tretji pa Igor ^te-fančič iz Radia Kranj. Zadnja dirka letošnje kolesarske sezone bo 21. oktobra v Podsmreki, kjer bodo podelili tudi nagrado Zlato Scott ovo kolo za člane v kategoriji Elite (zmagovalec je Tadej Valjavec) in mlajše člane, kjer se bodo za zma- go borili trije Savčani: Grega Švab. M. B. ole. Kristjan Koren in GaSper NAMIZNI TENIS KRANjSKACOHA Športniki invalidi se že zbirajo z uvodno slovesnostjo se bo v četrtek zvečer ob 20. uri začelo letošnje evropsko prvenstvo invalidov v namiznem tenisu, ki ga v osmi ponovitvi gosti Kranjska Gora. Tekmovanja, na katerih bo sodelovalo 329 Športnikov, bodo potekala od petka do prihodnje sobote, 20. oktobra, ko bo ob 20. uri zaključna slovesnost. Ta dan bo v Kranjski Gori organiziran tudi dan športa invalidov. V. S. ŠAH Kranj Enajsti turnir NLB Gorenjska in Kamnik Danes, 9. oktobra, bo v klubskih prostorih ŠK Stari Mayr v Kranju potekal enajsti letošnji Šahovski turnir NLB Gorenjska in Kamnik. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom turnirja. Zmagovalec desetega turnirja je bil MK Dušan Zorko (ŠS Tomo Zupan Kranj), drugo mesto je zasedel domači M K Mllorad Bulatovič, tretji pa je bil Brane Deželak (ŠS Tomo Zupan Kranj). Inf.: Matevž Mrak, telefon: 031/346-911^ enas mrak.matevz@gmail.com. O. O. Infondovi vzajemni skladi 80 oktobra brez vstopne provizije, www.infond.si 080 22 42 NÉ KBMInfond Družba za upravljartls d.0.0. i IO t; vil ma, sta novn ik @g-gias. si GORENJSKI GLAS torek, 9, oktobra 2007 GORSKI TEKI Tacen Gorski tekač! v dežju na Šmarno goro Sobotni tek na Šmarno goro je bil finale Pokala Slovenije v gorskih tekih In hkrati finale mednarodnega tekmiovanja WMRA Grand Prix v tej disciplini. Na startu so bili Številni tuji tekači, na čelu s svetovno prvakinjo, Čehinjo Anno Plchr- tovo in Italijanom Marcom Caiardom. V dežju na že tako tehnično zahtevni progi nista zmogla do zmage. Pri moških je najboljši čas (41:25) dosegel Poljak Andrzey Dlugosz, pri A Ženskah pa Victoria Wilkinson iz Velike Britanije (4815^). Najboljša Slovenca sta končala kot 3. Pri moških je bil to Primorec Mitja Kosoveij (42:04), pri ženskah pa njegova sestra Mateja kot prva mladinka. KamniČan Sebastjan Zamik je bil absolutno 10. (44:03), tretji Slovenec pa na 17. mestu Simon AIIČ Iz Poljan {45:34). Omeniti je treba tudi 2, mesto Petra Oblaka iz Gorenje vasi (47:45) pri mladincih in zmago Ži- rovca Marka Šubica (48:05) med mlajšimi veterani. M. 8. Šenčur Zimska liga v malem nogometu Športni center Protenex letos Že Šestič organizira zimsko ligo v malem nogometu v balonih. Tekmovanje bo potekalo od TO. novembra do 15. marca, prijave pa do 20. septembra sprejemajo po telefonu 041/945 399 ali po elektronski pošti franc.ahcin@siol.net, V. S. CORENjSKJ SEMAFOR NOGOMET Prva Uga Telekom, 13. krog: Domžale • Nafta 5:0. Dom-žal^ani imajo 29 točk in s petimi točkami prednosti vod jo prek MIK CM Celjem. Naslednji krog bo zaradi reprezentančnega odmora na sporedu 20. oktobra. 2. SNI, 9. krog: Bela Krajina : Triglav Gorenjska 2 : 1. Vodi Triglav Gorenjska s 17 točkami, točko manj ima Bela krajina. V nedeljo Triglav Gorenjska gostuje pri Muri 05. 3. SNL • zahodf 9. krog: Adr^a : Ka 11, Jesenice : Roltek Dob 1 : 2, Kranj : Olimpija Bežigrad 1 : 2, Jadran Dekani : Tinex Šenčur t : 3. Na lestvici vodi Oiim-^ pija Bežigrad 2 20 točkami, točko manj ima Tolmin, dve pa Tinex Šenčur. Pari lo, kroga: Izola Argeta : Roiet Dob, Slovan : Jesenice, Tinex Šenčur : Kran) (sobota ob 18. uri), Kal-cer Vodoterm Radomlje : Tolmin (nedelja ob >5.30)- 1. gorenjska liga, 7. krog: Velesovo : Polet 2 : 2. Bohinj : Bri- tof 5 : O, Bled : LoČan \ : 3, Železniki : Kranjska Gora 2 : o^ Sava : Lesce 5 : o, Alpina : Naklo 4 : o. Na lestvici vodi ekipa Save z 19 točkami, sledi Šobec Lesce s 16 točkami. 2. gorenjska liga, krog: Bitnje : Preddvor 4 : 2, Visoko : Pod-brezje 5 r o, Trboje : Kondor 6:2. Na lestvici vodi ekipa Visokega s 15 točkami, Bitnje na 2, mestu imajo 9 točk. V. S. ROKOMET 1. liga • ženske: Velenje : Škofja Loka KSt 20 : 32.1. 8 liga • idnske: Litija : Naklo Merkur 20 : 30. 2. liga • moški * za* hod: Alei Praznik : Kranj 23 : 27; Cerklje : J^adovljica 26 : 34; Duplje ! Alples 22 : 23. Ekipa Alplesa bo zaostalo tekmo I. kroga z ekipo Cerkelj odigrala danes ob 20. uri. Jutri, V sredo, pa bo na sporedu osmina finala pokala za ženske. Ekipa Škofje Loke KSI bo ob 18. uri gostita ekipo Mercato; Tcnzor Ptuja. M. D. HOKEJ V DVORANI liga vfloorballu» člani, 1. krog: Insport Škofja Loka : FBK Ljubljana 3 : 2, ŠD Brlog : FBC Thunder Jesenice 3 : 5, FBC Žiri : FBC Borovnica 4 : 5. V. S. BAL/NA/V/e i8. KROG: i. liga • Primskovo : Sloga 12 ; 10, Bistrica : Planina PetriČ fo : 12; Jcon^ni y^rstni red: Dragomer GUT&PET 38. Primskovo in Sloga po 33, Brdo 30, EIS Budničar 29, Postojna in Bistrica po 27, Planina Petrič 25, Polje 22, Antena Portorož 6. 2. liga vzhod • Svoboda : Radovljica Alpetour 2 :20, Velenje Premogovnik:Tržiču : 12,SodčekrČirčeVan- Den 2 : 20; končni vrstni red: Radovljica Alpetour 43, Čirče Van-Den 42, RogaSka Car System 33, Voličina 24, Tržič 19, Tezno Cimos i8, Velenje Premogovnik 14, Svoboda 12, Sodček 10. 2. liga zahod • Žiri : KoŠana 12 :10; končni vrstni red: Kolektor Idrija 38, KoŠana 31, Skala m Mlinar Padna po 29, Ilirska Bistnca, Orlek Javor in SGP Gorica po 28, Rovna 27, Jadran Hrpelje Kozina 18» Žiri 14. S. S. Biatlonci prvič na snegu Slovenski biatlonski A-reprezentanci sta opravili prvi snežni test na ledeniku Dachstein. Janez Marič čaka na novo operacijo kolena, Tadeja Brankovič Likozar ima težave z ramo. Maja Bertoncelj •«••É « ft««« »»»I ft • Glede na lanske rezultate, bo ob odsotnosti MariČa Ramsau • Po poletnem delu pivi mož najmlajši v ekipi, priprav sta slovenska ženska 3i-Ietm Klemen Bauer iz in mcška biätlönska izbrana Ihana. Bauer pravi, da bi glede na vse teste tudi letos moral narediti še korala na- prej. Trenerja UroŠ Velepec vrsta opravili prvi trening na snegu pretekli teden na ledeniku Dachstein nad Ramsau- om v Avstriji na nadmorski pri moških in Tomaš Kos višini 2700 metrov. Moška pri ženskah (reprezentanci reprezentanca (Klemen Bauer, tudi letos trenirata ločeno) Peto* Doki. Gregor BTvar.Vas- sta s potekom priprav zado-jaRupnik) jebilavRamsauu voljna. V ženski vrsti ima dober teden dni, ženska (Ta- največ neprijetnih skrbi Tadeja Brankovič Likozar, Dija- deja Brankovič Likozar, ki na Ravnikar, Andreja Mali, ima Še vedno težave z desno Teja Gregorin) je na sneg s treninga na Obertillachu prišla le za nekaj dni. V petek, ko je bil Dachstein zavit ramo: "Dobik sem Že blokado, naredila vse terapije, a ni nič boljše. Čakam na magnetno resonanco in ul- v meglo in je padal dež, se trazvok. Tudi če bodo zdrav* Biatlonke Tadeja Brankovič Likozar» Andreja Mali, Dijana je fantom zgolj na obisku niki dejali, da je potrebna Ravnikar in Teja Cregorin (z leve) so v petek prvič v pridružil tudi Janez Marič, operacija, nad katero nisem pripravljalnem obdobju za novo sezono opravile snežni ki ga v kratkem čaka nova ravno navdušena, upam, da trening • tokrat v dežju. /f«te:tina dcm operacija kolena, rehabilitacija bo trajala dva meseca, bom sezono lahko speljala do konca. Zelo hitro sem pa ni takšno, kot bi moralo KontiolaKtiju na Finskem, Marič pa upa, da sezona utmjena, čeprav kri kaže, da biti." Tako kot drugi rudi tekme na Pokljuki pa bodo v zanj kljub temu ne bo v ce- je vse v redu. Treninge sicer ona že Čaka prve tekme, ki loti izgubljena. zdržim normalno, počutje bodo konec novembra letošnji sezoni že sredi decembra. Na tivolskem ledu srečnejši Jeseničani Po sloveriskem obračunu v ligi EBEL so se zmage v Tivoliju veselili hokejisti Acroni jesenic. Vi lma Stanovn i x ZM Olimpija, ki je v petek v na šestem mestu, z devetimi in 4. krc^. V 3, kiogu je ekipa Linzu ugnala domače moštvo točkami, liga pa se nadaljuje v Jesenice mJadi 28:5 prema- Ljubljana • V nedeljskem še- LiwestLinza, že prej pa vvna- hitrem tempu, saj ekipa Acro- stem krogu v ligi EBEL je bil na sporedu prvi derbi med gala Medveščak, gorenjski obračun na Bledu med doma- prej odigrani tekmi 8. kroga nija Jesenic že danes gostuje v ekipo Red Buli Salzburga, je Unzu, ZM Olimpija pa gosti čim moštvom Bleda in kranj- ZM Olimpijo in Acronijem na lestvid lige EBEL z enajsti- ekipo Graz goers. skim Triglavom pa se je po Jesenicami, V atraktivni tekmi mi točkami na prvem mestu, Tekmovalni ritem pa ne pri- kazensldh s crelih končal s 4 : so z golom Dereka Bekarja v Acroni Jesenice, ki so v petek zanaša niti ekipam v držav- 3 za domačine. So pa zato . minuti povedli Gorenjci, v (tudipokazenskihstrelih)2:i nem hokejskem pivenstvu, Triglavani Še kako zasluženo 28. minuti pa je izenačil Jaka premagali Albo Volan, pa so Ider so minuli teden odigrali 3. slavili v 4. krogu na Slaviji. Avgustinčič. Kljub številnim akcijam, ki so sledile na obeh kjer so bili domačim poraženi s kar o : 5. Ekipa MK Ble- straneh, se je tekma končala z Uprava HK Olimpija je razveselila športne navdušen- da je s 5:3 premagala Mari- rezultatom 1 : i. Ker gola ni ce iz Železnikov, saj jim je podarila 250 vstopnic za bor. ekipa Jesenice mladi pa bilo niti v podaljšku, pa so od- nedeljski derbi v Tivoliju, podžupan Janez Fe ria n pa je po kazenskih strelih s 3:4 ločili kazenski streli, kjer je bil je p^d začetkom tekme dobil tudi ček za tisoč evitiv, P" ^^ ^^^tvici edini uspešen je?^eniški Šved Markus Matttiiasson in Prele- ki 50 ga pri Olimpiji namenili za obnovo zdravstvene pa Gorenjska je zadonelaz na- ^ Železnikih. bito polnih tivolskih tribun. vodi Triglav pred Slavijo. Nov krog v državnem prvenstvu bo na sporedu prihodnjo sredo, i7. oktobra. Mladinci igrajo v novi hokejski ligi Elitna koroška liga je v tej sezoni prerasla avstrijske meje in dobila novo ime Tina Tosič lige z avstrijskimi, slovenskimi inenkratvgosteh. "Za nagrado in hrvaškimi klubi," ie povedal zmagovalcu nameravamo po- Bled • Medtem ko je v zadnjih predsednik koroSke hokejske ciairti vikend pri nasprotnikih. dveh sezonah pri sosedih go- zveze Wolfgang Ebner. Ideja o Tako bodo Avstrijci gostovali štovalo hokejsko moštvo z Ble- novi ligi se je razvijala in že na Sloveniji ali pa Slovenci pri da, je v t^ sezoni slika čisto dm- prvem sestanku 2 drugimi klu- nas." je še povedal prvi mož kolčna. "Ker so naši klubi iz elit- bi je bilo odločeno, da bodo vtej roškega hokeja. ne koroške lige napredovali v sezoni v tako imenovani Super Prve tekme so že bile odig- Oberligo, ni bilo več tekem za Junior IÌ3 raoä merile ekipe rane pretekli teden. In sicer je mladinski ekipi iz Beljaka in iz Beljaka, Celovca, Kranja, z Bled doma premagal repre-Celovca. Po pc^ovorih z Bran- Bleda, Jesenic, ekipa Slavije in zentanco Hrvaške s 13:6, Slakom Tošičem z Bleda in Pet- državna reprezentanca Hrva- vija je premagala Triglav s 3 : rom Ratzejem iz Beljaka smo ške. "Vsako moštvo se bo 2 na- 1 in Jeseničani Beljak z rezul- prišli na idejo ustanovitve nove sprotnild srečalo enkrat doma tatom 8 : 2. HOKEJ 94 »I »I II l»l »I i È •• k i I« »»k I i Bl£D Mladi hokejisti na Norveško Danes se je na Bledu zbrala hokejska reprezentanca do 20 let. Trener Valerij Šahraj je na prve priprave v letošnji sezoni poklical 22 igralcev. Po uvodnih treningih že jutri hajajo na Norveško, kjer jih do nedelje čakajo tri pripravljalne tekme z domačo reprezentanco. Igranje z ekipo, ki je sicer Članica elitne lige do 20 let, bo zelo dobra popotnica za svetovno prvenstvo, ki bo decembra v RIgl. T. T. GORENJSKI GLAS torek. o. oktobra 2007 vilma.stanov n i k^g-glas. si 11 Voda uničila športni Tudi dolgoletni trud športnih delavcev Selške doline, ki so zgradili svoj športni park Rovn v Selcih, je v nekaj urah uničila katastrofalna poplava. Vilma Stanovnik Selca • Kar nekaj slovesnih trenutkcw smo v zadnjih letih spremljali v športnem parku na Rovnu, ko so domaä Športni delava in zanesenjaki gradili in nato z veliko ponosa predajali svoj im sokrajanom v uporabo različne športne objekte. Uredili so nogometno travnato igrišče, večnamensko asfaltno igriške za rokomet» košarko, mali nogomet, hokej na roler^ih in druge športe» zgradili so dve teniški igrišđ, Uni pa Še igrišče za odbojko na mivid. Vmes so zgradili rudi garderobe in klubski prostor, uredili prostore za piknik in kampiranje» parkirišče in na-brežine. Na Rovnu je bilo vedno ži« Takoj po poplavi so se v Selcih lotili obnove športnega parka Rovn. vahno, saj so v park hodili tako najmlajši, Id so jim z^ed- Športno društvo Selca (ob vrednost nekaj več kot sedem- riSče, smo bili prepričani, da je no uredili igrala, ob posebnih njem pa še Občina Železniki), sto tisoč evrov. "Ko smo si ta- imičenega skoraj devetdeset dogodkih so prihajali vrhun- uradno ocenili na skupno koj po poplavi ogledali prizo- odstotkov parka. Nato smo pri- ski športniki, največ pa je bilo vsak dan na Rovnu rekreativ- pravili čistimo akcijo, odstranili mulj, blato, mivko, zaščitne cev, ki so imeli brezplačno Člani ŠD Selca prosijo za pomoč vse, ki lahko po- c^je ter vse dmge nanesene vadbo ali vadbo po minimal, magajo s prostovoljni prispevki. Nakažejo jih lahko stvanterugotovili, daje škode nih cenah. Pripravljali so naj- vendarle nekai manj. Tako se- ^ \ . ' . ^ ' na tekoči račun 07ooo-ooooios75Q (GBK)» ker ima j^. 1 . __. ^^ .1 1 razbčnejšeturTur)e,pod)et)aso . , / \ , ,, da], glede na ocenjeno škodo, v parku pripravljala tekmova- ^^ društva v javnem interesu, pa lahko ^i znaša 181 tisoč evrov, oce- nja in družabna srečanja, na pri napovedi dohodnine za letošnje leto 0,5 odstotka njuiemo,daieuničenegaoko- Rovnu so se radi srečevali čla- namenite društvu. Njihova matična številka je ^ 40 odstotkov parka, " pravi ni Kluba študentov Selške do- 526388}, davčna pa SI 95460411, Več informacij lah predsednik Špormega druš- iine uporabljali so ga doimä j^o dobite na www.sdselca^drustvo.si, pišete pa jim ^ Selca Brane Be^ncd), ki gasild, dani turističnega društva in še kdo. Lani decembra lahko po elektronski pošti na naslova bTane.berton so vrednost parka, katerega celj@alples,si ali gasper.benedik@siol.net. upravljavec in delni lastnik je skupaj s dana društva m vsemi ljubitelji športa v Selški dolini že na novo ureja športni park. Prvenstvo je velika priložnost Svetovno veslaško prvenstvo leta 2on ni le priložriost za razvoj veslaškega Športa, temveč tudi za Bled in Slovenijo. V:ima Stanovnik Bled - "Veslaška zveza Slove- nije. Veslaški klub Bled in Občina Bled so izjemno kvalitetno pripravili zasnovo projekta svetovnega veslaškega prvenstva 2011, pri tem pa je zelo intenzivno pomagala tudi vlada. Tako smo vsi skupaj uspeli s kandidaturo, pri čemer je pomembno zlasti to, da je prvenstvo velika priložnost tako za razvoj Bleda kot za razvoj športa, posebno veslaškega. Mislim, da ima Bled prav na področju Športnega turizma izjemno veliko možnost razvoja, " je ob Direktor Direktorata za šport Simon Starček si je z zanimanjem ogledal načrte prenove sestanku s podžupanom ot> veslaških objektov na Bledu. Čine Bled Slavkom Ažma« nom, z direktorjem občinske tekt Andrej GdČman pokazal turnih skladov in ti predrami, da potem lahko pristopimo uprave Matjažem Erjavcem» tudi že načrte prenove vesla- kot so pripravljeni sedaj, za- tudi k takšnemu aktu," je po direktoricoTurižma Bled Evo ških objektov. "Projekt z re- gotavljajo možnost dobrega pogovorih na občini Bled še Stravs Podkmrin predsedni- konstrukdjami je vreden pri- finančnega sodelovanja. Pis- povedal Starček, ki si ie nato kom veslaške zveze Slovenije bližno tri milijone evrov, kar ma o nameri za sodelovanje ogledal» kaj vse bo v prihod- Tomom Levovnikom povedal ocenjujemo kot zelo realno. Še nismo podpisali, saj mora- njih letih do svetovnega vesla- direktor Direktorata za Šport Stopili smo v novo fijiančno jo drugi partnerji pri tem pro- škega prvenstva na Bledu tie- Simon Starček, ki mu je arhi- perspektivo evropskih struk- jektu postoriti še kar precej, ba postoriti in obnoviti. Koristnost treninga na atletski stezi če povprašamo rekreativne precej utrudil, a tudi okrepil, tekače, ali bi oprai^ili kakšen trening na Štiristometrskem Tipičen trening Je bil Šestkrat tisoč metrov v okoli treh minu- staäionskem krogu, bo veČina tah. Zadnji ponavljani tek je odvrnila, da tam že ne bodo bilo že pravo umiranje, ciljna krožili oziroma da je tak tre- ravnina pa nekakšen brezglavi ning lahko zgolj dolgočasen. Sprint. Tista sezona je bila tudi Pa ni povsem tako. Trening r\a sezona osebnih rekordov, kijih stezi je specifičen, razlikuje se verjetno ne bom več presegel od treninga na r%aravnik Preteklo nedeljo pa sem popol- (gozdnih) stezah in je name- dan spet izkoristil za krajši tre- njen predvsem razvoju hitrosti nit^ na popobioma praznem teka, tehnike in gospodarnosti kranjskem atletskan stadionu, gibanja. Vrhunski tekači na Ker sem bil prvič letos na stezi, dolge proge redno trenirajo na tudi nisem pretiraval s kilome- atletski stezi, medtem ko rekre- tražo in sem preveril hi- - ativci prec^ manj, večina pa se trost na dvestometrskih inter- atletskemu stadionu niti "ne valih. Prijetna zadeva, ker je približa". Če tečemo zgolj za kratka, a po četrtem teku sem užitek, zdravje in dobro počut- bil že utrujen in kmalu zavil je, potem se bomo zagotovo na travnato nogometno igrišče najbolje poàuili prav na mehkih gozdnih stezah, travnikih in kolovozih. Steza pa pomeni in Še nekaj minut lahkotno tekal. Dobri tekači na dolge proge korak naprej v tekaškem raz- ponavadi opravijo na stezi voju. Dokaj trda poliuretanska ponavljalne (intervalne) tre-podlaga omogoča dober stik s ninge na dolžinah od dvesto Z vadbe na štiristo metrskem stadionskem krogu je tekaški napredek boljši in hitrejši. A le v primernem obsegu. podlago in boljšo odrivnost, ker pa tudi do tri tisoč metrov. Tipaje podlaga povsem ravna, pični treningi so npr.: lykrut tudi ni nevarnosti, da bi si npr. 400 m, lO-krat 800 m, 5-10- zvili gleženj. Nekateri tekači krat ì 000 m ... Razdaljo si iz- imajo težave zaradi trde pod- beremo, glede na svoje sposo- läge in ob prekomerni vadbi se bn ost i in zelje, lahko pojavijo tipične tekaške poškodbe zaradi nenehnega Glavne koristi treningß na stezi: pritiska na trdo podlago. Vnet- • točno izmerjena razdalja. je pokostni<^, ki se lahko ob na- - ravna podlaga, daljnji vadbi razvije v zelo ne- - razvyanje hitrosti teka. prijeten stresni zlom, je le ena - razvoj tehnike teka in gospo-izmed pogodb zaradi teka po damosti ^banja, trdih podlagfih. Seveda to poškodbo staknemo tudi na teku - spremljanje razvoja hitrosti. po asfaltnih podlagah. Je pa tako: nekdo je bolj nagnjen k tovrstnim poškodbam kot kdo Sklep Atletska steza večini tekačev drug. Ko sem sam v svoji naj» na dolge proge pomeni le del boljši tekaški sezoni pred nekaj treni nga v celotnem cikl u su. leti dokaj redno treniral na at- Pretiravati s tovrstnim tre-letski stezi, se je ob povečanem n i ngom n ikakor n i p riporoč-obsegu hitro pojavila bolečina Ijivo, saj lahko določene tre- vgolenici. in^edena izkušnje, ninge prestavimo v naravna sem takoj prenehal uaditi na okolja, kjer sis npr. s kolesom stezi in se z manj intenzivno izmerimo točno razdaljo, vadbo "preselil" v gozdove. Na- Trening na stezi so ponavadi paka je bila predvsem ta. ker manj obsežni, a zato precej sem na stezi pretekel skupaj z bolj intenzivni. Če hočemo ogrevanjem in iztekanjem sko- dobro napredovati i u stremeti raj petnajst kilometrov ter nato k vse boljšim rezultatom, pa opravil še senjo atletskih posko- bo treba večkrat obiskati stadi- kov. Tak trening meje sicer onski i 12 i nfo@ g-gias.si GORENJSKI GLAS torek, 9. oktobra 2007 MOJ POGLED Damjana Šmid tf' h«« äm» ««««««««« Ko zmanjka besed (3) nesrečah, kot je bila lahko kdaj zahvalili vsem. septembrska ujma, se kajti večina je neznaricev. Za- pokažejo vse najboljše radi ^oje človečnosti sU posta- in najslabše lastnosti ljudi. To li del nas. Naj bo tole pisanje je nekaj podobnega kot takrat, namenjeno i>am. Vsem. fci v ko se ljudje postaramo. Pravi- a/i dejanjih rtopate po jo, da se takrat m pretvarja'^ nc^i dolini in spodbujate ljudi več in si samo takšen, kakršen na takšen aH drugačen način, si. K sreči ali pa tudi ne, se bo Hvala. Vsem. ki nesebično po- vsak najbolj zagotovo staral magale, ne glede na to, od kod vsaj sam s seboj. Če že ne z prihajate in kaj delate, Hvala, d rugi m i. Mogoče je to včasi h Vsem, k i p rofisionalno oprav- še najtežje. Pri tem mtjiim Ijate svoje delo u izrednih raz- tudi na vse. ki se radi okoriš- merah in se pri tem srečujete s čajo s tujo nesrečo. Tudi wfcS- tisoč in eno pritožbo. Hvala, nih se najde kar nekaj v teh Vsem, ki poročale, pišete ali dneh. Kot krokarji prežijo, kje govorite o naŠi dolini. Hvala, bo kaj mrhovine. Kako lahko Vsem, ki dostavljate vodo in ljudje živijo s tem v sebi? To je ponujate vse, kar ljudem orno- vsaj tako bedno, kot vlam^ati goča, da bolje živijo. Hvala. v avtomobile na parkirišču Vsem, ici jih vsak dan srečU' pred pokopal^Čem. Ko vendar jem na cesti • od vojakov, poli- vsak ve, daje to poseben kraj, cistov, gasilcev in civilne za- kjer je žalost doma. No, ja. So ščite. Hvala. Vsem, fci se tru-stvari, kijih nekateri nikoli ne dite, da bi vse potekalo, kot je bomo razumeli. Dolina je videti poškodovana, a življenje treba. Hvala. Vsem, ki ste postavili začasno zdravstveno teče naprej. Še nifcoii nisem postajo, katere ime je ponosno slišala foiiko povabil na do- napisano na tabli pred žup- brodeine koncerte, kot sem jih niščem v Selcih. Hvala, v zadnjih tednih. Človeka kar Vsem, ti pokažete, da vam ni poboža po äuÜ. ko ve, koliko vseeno. Hvala. Naj vam živ- Ijudi je zares pripravljenih po- Ijerye hvaležno vrača vse, kar magati. Ne vem. ali se bomo dajete. Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan. 91,0 MHz f . ISTICNI . vU j uiuiui.potcpuh.com lanom Poleti, ko lan (Unum usitatissimum) odpre svoje nebesno modre cvetove, nam je v okras, zgodaj jeseni, ko dozori, pa v uporabo: le poberimo njegovo seme in ga posušimo. Kot učinkovito odvajalo nam bo prav prišlo pri kroničnem zaprtju, pomirilo pa bo tudi vnetje prebavnih sluznic, vnetja dihalnih organov in še kaj. Pavla Klineh • * * « To ukup zmešaj in s tim žilo s krčem maži. Gvišn nuca!" Za oblačilo in zdravilo Lan je tako stara kulturna Moč lanenih semen V zgodnji jeseni spravlja rastlina, da bi se morali pred mo zrelo seme, ga dobro po- njo spoštljivo prikloniti. Pri- sušimo Ln spravimo v temnih delovali in uporabljali naj bi steklenih posodah na hlad- ga že v mlajši kameni dobi nem prostoru. Uporabljamo Domnevajo, da je sploh naj- le zrelo seme, saj ima nezrelo lahko nezaželene in celo strupene učinke. Pri zdravilni rabi s« lahko odloČimo za ' i v ^ ^ ^ starejša rastlina, ki so jo ljudje uporabljali za oblačiJa in zdravljenje. Izvira Lz osrednje Azije, a se je že v celo ali zmleto seme. Slednje davnini razširil v Evropo, zelo hitro postane žaiko, zato kjer ga je izrinil bombaž, je najbolje» da ga meliemo mmm J »I i Zdravilno sene tih predelov in izločanje žlez sluznice se normalizira. Bri- ga ali zmletega semena zmešamo z medom, slivovo mar- kasneje že umetna vlakna, a vedno tik pred uporabo. Za ske in bolečine počasi izgine- melado ali petimi razkoščiče- zadnje čase postaja spet po mletje se dobro obnese mlin- jo. Ljudsko zdravilstvo upo- nimi suhimi slivami in jem- pdaren. Priljubljen je bil že ček za kavo. Glavne učinkovi- rablja seme še pri vnetju se- Ijemo do trikrat na dan, za- med Sumerci, Egipčani, ne semen so sluzi, pri zmle- čil, za umiritev živcev, za čiš- čenši zjutraj na tešče. Pri bo- Grki in Rimljani. Egipčani tem tudi olje. Laneno seme je čenje in mehčanje kože, zo- lečinah mišic, sklepov in živ- so denimo tudi mumije po- blago odvajalno sredstvo in per lišaje in ekceme, za urav- cev, pri kožnih vnetjih in tvo- vijali v lanene povoje. Kot tudi sredstvo za ustavljanje navanje menstruacije. zdravilno rastlino ga prvi drisk, kot pL^e dr. Katja Galle omeni grški antični zdrav- Toplak v Zdravilnih rastlinah Zdravilni pripravki nik Hipokrat- Svetuje ga pri na Slovenskem. Dodaja, da v rih, žolčnih kolikah in bronhitisu uporabljamo lanene obloge. Pripravimo jih tako. da laneno seme v platneni boleznih želodca in Črevesja Črevesju pride zaradi nabre Prevretek, ki pomiri vnetje vrečki prelijemo z vročo ter pri vnetju dihal. Lan je iz- kanja sluzi do povečanja vo- želodčne in črevesne sluzni- vodo. Tople, a ne prevroče, ključno gojena rastlina, po- lumna in pritiska na čreves- ce, pomaga pri težavah s pre- polagamo na obolele dele. Iz divjanega v naravi najdemo ne stene, kar spodbudi in po- bave, prehladnih obolenjih semen pridobivajo tudi lane- le redko. Pri nas je po lanu speši črevesno peristaltiko, sečnih organov in tidovrat- no olje, ki je cenjeno v prc- najbolj znana Bela krajina, zaradi sluzi in olja pa celotna nem kašlju pripravimo tako. hrani, žal pa hitro postane kjer ga pridelujejo zlasti za masa lažje drsi. Učinek na- da žiico semena kuhamo v žarko. Ker vsebuje nenasiče- izdelavo platna. Njega dni so stopi šele po nekaj dneh. Po 250 ml vode tako dolgo, da ne maščobne kisline, znižu- se lanena polja razprostirala drugi strani laneno seme povre na polovico. Lahko si jejo holesterol v krvi, je pa od Grosupljega do Trebnje- učinkuje pri vnetjih v ustni pripravimo tudi preliv: dve tudi blago odvajalo. Zunanje ga. Laneno platno so ljudje votlini in žrelu kot tudi pri cenili kot najboljše platno za obkladke in obveze, Tudi naši bukovniki so na lan ve- vnetju Črevesne in želodčne sluznice- V tem primem ga za več ur namočimo v hladno žliod celega semena namakamo 6 do 8 ur v skodelici se v obliki oblog uporablja pri ekcemih in luskavici. Ne- hladne vode, nato sluznati kateri fitoterapevti opozarja- Čaj odcedimo, rahlo segreje- jo, da se laneno seme ne sme liko dali, svoj Čas so med vodo, da se sluzi ločijo od se- mo in pijemo po potirldh tri uporabiti pri bolezenskih zo- drugim pisali: "Vzemi lane- mena. Sluzi prekrijejo vnete do štirikrat na dan. Koristi žitvali v požiralniku, žeJodcu nega semena in rumenjaka od in razdražene sluznice, zlasti pri vnetju črevesja. Pri ali črevesju ter ob črevesni Jajc in iz teleà'ih kusti muzeg. zmanjšuje se prekrvitev vne- zaprtju eno do dve žlici cele- zapori. Marija Pomagaj 13 V RAKOVIH KLEŠČAH Marjeta Smoinjkar Zdrav človek ima tisoč raz- na licu mesta. Dobro, da me Kaj storiti? Pokličem Tiru>. co Golnik. Šele zdaj sem v res- svoje zdravje. Mariji Pomagaj ličnih želja, bolan eno samo: ne zadane kap. Tudi zato, kije še v službi, naj na račun niči svobodna. se želim zahvaliti za preizkuš- ozdraveli. Kdo je to misel prvi ker je petek in se delovni dan davčne uprave Ljubljana Ši- S Tino se končno odpeljeva z njo in za izkušnjo, ki mi jo je izrekel, ne vem. vsekakor drži. v državni upravi, na davkari- ška nakaže znesek, ki ga od Golnika. Vendar, ne domov v življenje nepričakovaru) prines- ji in na zdravstveni zavaro- mene zahteva tamkajšnja Ljubljano, pač pa na Brezje, lo. se pravi, za mojo bolezen, Petek, 8. junij valnici počasi izteka. usiužbenka. (Cez nekaj dni kjer naj bi se v preteklosti dogo- za neizmerni pogum in za Po podatkih terminala, ki se sicer izkaže, da sem davka- dila izredna uslišanja in ne- moč, ki jo v sebi čutim, in za Aha. Ne smem pozabiti potrjuje zdravstveno zavaro- riji nakazala osemdeset evrov nadna ozdravljenja. odločenost živeti; še desetletja omeniti več kot samo neprijet- vanje, sem (kot samostojr^a preveč, ne pa tristo premalo, nosti, ki se m i je dogodila pred novinarka ) neredna plačn ica daje b ila torej posredi uradn i -odhodom z Golnika. Obleče- davčnih obveznosti, sama pa Ška napaka in ne moja nered- Ddstvo je, da sem bila kot živeti srečno, zdravo in zado- otrok vzgojerM v maniri katoliške cerkve in da sem bila vse voljno. Prvič v svojem življenju ob- na v svojo garderobo se poču- sem stoodstotno prepričana, nost, ampak o tem v petek po- svoje dosedanje življenje prav- Čutim in razumem spokojno tim svobodno in prav niČ bol- da imam z davkarijo popolno- poldan minuto pred iztekom zaprav verna. Pravim, verna, cerkveno tišino. Pred podobo no. Pravi šok pa doživim, ko ma čiste račune. Ampak, moje uradnih ur in še to po telefo- ne pa tudi pobožna. Zdaj ču- Marije Pomagaj stoji gospod, me točno opoldne oddelčna se- prepričanje je v primerjavi z nu pač n isem m ogla parla- tim v sebi pobož nost. Kratko ki je bil tako kot jaz in z enastra opozori, da je moje računalniškimi podatki toliko mentirati.) Zc^čne se tekma s malo čutim bližino Boga, je- ko diagnozo odpuščen 2 od-zdravstveno zavarovanje neu- kot bob ob steno, se pravi, niČ, Časom. ki se konča po uri in zusa Kristusa, angela varuha, delka 200 na Golniku. Z rej eno, da sem zdravstveni za dokazovanje mojega prav pol, ko je terminal blagovolil pa naj se to komu zdi licemer- njim so njegovi najdražji, nje- zavarovalnici dolžna tristo pa ni niti časa niti priložnosti, sporočiti, da imam vse davčne evrov, da bom torej prisiljena Nimam namreč navade po boln iŠke usi uge ( v igri je p ri- ^etu hoditi s plačilnimi na logi bližno tri tisoč evrov) plačati v dcnamici. obveznosti poravnane, kar je posledično pomenilo, da sko, nemogoče ali celo sm^no. In to me dela srečno. govi najbližji. Samo spogleda-va se in veva, kaj Čutiva in kaj Na Brezje me ne vleče zato, si želiva. smem zapustiti tudi bolnišni- da Marijo Pomagaj prosim za (Se nada ljuje. J \ k GORENJSKI GLAS torek, o, oktobra 2007 RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-glas.si 13 Storovke Boris Bergant dmo od pecljev §ele tik pred ..............................................................................pripravo. V prodaji so te Kot štorovke sta mišljeni gobe zelo poredko, mogoče prava štorovka ali mraznica večkrat vložene v kis, v hla- in mala Štorovka ali jelSevka, dilniku se ohranijo nekaj da ne bi prišlo do posploše- dni, s sušenjem in zamrzo- vanja in bi jedli kar vse vanjem si ni vredno delati gobe, ki rastejo na Štorih. Prava štorovka ali mramica opravka, so pa odlične vložene v kis. Štorovke so vse- je rumenkasto ali umazano stransko uporabne, saj se Bučo olupite, ji odstranite pek nadaljujte, dokler ne po- sive barve ter je posejana z lahko pripravijo na najraz- semena in jo narežite na rabite vseh štorovk, sira in rjavo-črnimi luskicami. ličnejše načine, podobno ka- majhne koščke. Na stoplje- krompirja. Zmešajte sladko Med klobukovim robom in kor večino drugih gob. nem maslu popražite na tra- smetano, mJeko in nunenja- Vocenom je pri mladih mrena, ki pozneje poči, a zapusti na kocenu obroček. Raste jeseni v velikih skupinah po trhlih štorih in koreninah. kove narezano slanino in do- ka ter preliv enakomerno dajte bučo m očiščene Što- prelijte po krompirju. Pecite rovke ter dušite 15 minut. 40 minut v na 150 stopinj Dodajte riž, nekaj minut du- Celzija ogreti pečici, nato Za 4 osebe potrebi^'emo: 30 Šite, prilijte vino in ko ga riž temperaturo zvišajte na 220 Poro va juha s ^örövkami Podobno velja tudi za malo dag pora. 25 dag krompiija, 1,2 vpije, začnite postopoma do- stopinj Celzija in površino v štorovko ali jelševko, le da je / mesne juhe aH vode, 2 ilici dajati juho. Kuhajte in ob- 15 minutah zlato rjavo zape- klobuk cimetno-rjav, na ro- olja. i žlico moke, 1 strt strok Časno premešajte, dokler riž dte. Jed lahko postrežele sa- bovih temnejši in voden, tod, i dl sladke smetane, ne vpije juhe. Dodajte novo mostojnoalipakotprilogok Raste kakor žveplenjača, s malo sesekljanega peteršilja, in ponavljajte, dokler riž ne mesu ali ribi. katero jo lahko zamenjamo, 20 dag si^ežih Štorovk, sol in bo kuhan. Nazadnje solite in večkrat z njo celo pomeša- sveže mlet poper. na, zato je treba dobro paziti na razlike. Če pri določe- popoprajte po okusu, vme- ncjičev file s štorovkami šajte parmezan ter takoj po- Na olju prepražite odščen strezite. vanju štorovk upoštevamo, in na kolobarje narezan poi da imajo obstojen obroček ter na kocke narezan očiščen in luskice po betu, ne more krompir. Pomokajte, zalijte priti do nevarnih zamenjav, z juho, začinite In kuhajte, Nekatere podobne vrste gob iz rodu kuČmic so smrtno da se por in krompir zmehčata. Nazadnje zalijte še s Krompirjev gratin s što rovka m i Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg kuhanega krompirja, 1 strok Za 4 osebe potrebujemo: So dag osličevik ßlejev, sveže stisnjen sok polovice limone, 3 žli-u ostre moke, 3 dag masla, 30 dag sifezih štorovk. 5 žlic kisle smetane, 2 strta stroka česna. 1 žlico sesekljanega peteršilja, sol strupene, vendar nimajo lu- sladko smetano, prevrite in Česna, 1 žlico masla, 40 dag in sveže mlet poper. skic na betii, uspevajo pa rwtresite z očiščenimi in do- st^ih štorovk, i^dagnaribo' samo na štorih iglastega bro prepraženimi štorovka- nega poljubnega sira, sol, sveze Osliče ve fileje očistite, soli- drevja. Napite z vodo imajo mi ter sesekljanim peterši- mleti poper. 0,5 I sladke smeta' te, popoprajte in jih pokapaj- prosojno obrobje, tako da Ijem in takoj postrezite, skozi meso klobučka prose- vajo lističi- Velja pa naj opo- oranžna rižota zoriio, da surove niso užitne 5 štorovkami in jih je potrebno dobro toplotno obdelati. Pri starejših ne, zdi mleka, 2 rumenjaka. te z limoninim sokom. Povaljajte jiJ) v moki in jih z obeh Krompir olupite in ga na- strani specite na vročem režite na tanke rezine. Og- maslu. Preložite jih na ogret njevaren keramični ali ste- krožnik in postavite na to- Za 5 oseb potrebujemo: 40 kleni pekač namastite z mas- pio. Na preostalem maslu štorovkah kocen ni upora- dag buče z oranžnim mesom. lom in ga obsujte s seseklja- prepražite očiščene štorovke, ben, najboljše pa so, dokler jo dag svežih štorovk, 5 rezin nim česnom. Tretjino krom- dodajte česen, kislo smeta- je med klobukovim robom mesnate slanine,} žlice masla. pirja položite v pekač, dodaj- no, in zavrite ter tako pri- in kocenom še mrena. Malo 40 dag riža arborio, 1 dl suhe- te očiščene in prepražene pravljeno omako prelijte pre- štorovko pa lahko tudi ga belega vina, 7 dl mesne štorovke, začinite s soljo in ko ribjih filejev, jüi posujte s uspešno umetno gojimo in juhe, sol. sveže mlet poper in poprom ter potres ite s tretji- peteršiljem in postrezite s je zelo cenjena. Nabiramo 10 dag sveže naribanega par- nosira. Prekrijte z naslednjo slanim kuhanim krompir- cele šope gob in klobuke lo- mezana. tretjino krompirja in posto- jem. ZELENO CVETOCE ICOR PAVLfČ Shranimo semena Preden pospravimo eno- da spomladi ne bo dvomov«. letnice z vrta, poberemo Lahko si jih izmenjate rudi t seme, če ga želimo shraniti s sosedi, če vam dovolijo za naslednjo sezono. Seve- imeti enake rože. Tudi gr- ^ da samo od rož, ki so vam movnice v tem času dajo bile všeč in jih želite pose ja- dozorela semena: sroboti so tì še naslednjo pomlad. Mo- zelo primerna sorta za raz- moramo na suho mesto in gnojimo goče zaradi barvne kombi- množevanie s semeni. Odli- posejati šele spomladi. imatF nacije, mogoče zaradi trpež- kuje se s paleto modrih, vi- Sedaj je primeren čas za v:am nosti in drugih lastnosti, Id joličnih in vinsko rdečih delo na vrtu le Še v suhih in še lepo cveti, ohranite ga so vam bile na rastlini všeč. cvetov. Tudi med sejančki sončnih dneh. Večinoma vrt čimdlje, odstranjujte odcve- 5icer naslednje leto izberite se najdejo sorte z velikimi povsem nove. Razmnoževa- cvetovi, pa naj poskusijo le pospravimo m ga pnpravi-mo na zimo, saj so nizke odmrle bodo okras v le- nje s semenj je najbolj na- tisti, ki imajo izrecno željo temperature pred vrati, ko sen. Zalivajte jih zelo zmer- ravno, kar si sploh lahko za- po lastnem razmnoževanju pa je zemlja mrzla, pa ni več no. Tiste rože, ki so bile celo mislimo, in vrtnarski uspeh rastlin. Za vsa semena, ki prijemo dekti na vrtu. Tudi poletje na dežju, pospravite, je tudi vedno zagotovljen. jih naberete jeseni, bi mis- živo mejo še zadnjič obreže- Nadomestite jih s ciklama- Zato si vzemimo čas in na- lil, da j ih je potrebno pose- mo, da je morebitna debela mi, ki v tem času najbolj cve- berimo semena v oktobru, jati takoj. Vendar morajo snežna odeja pozimi ne po- jih posušimo in označitno, najprej dozoreti, shraniti jih lomi, pokosimo trato in po- tijo in vam popestrijo s 7553 d i tv^ KUHARSKI RECEPTI ^ Za vas izsfra Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: kurja juha z domačimi rezanci in drobovino, kosi kuhane kokoši, popečeni na čebuli, dušeno rdeče Ije, pire krompir, endivlja s paradižnikom v solati, jabolčni zavitek; Večerja: narezek s siri, zrnat kruh, jogurt. Ponedeljek - Kosilo: krompirjeva juha z gobami, skutni cmoki, kompot; Vežerja: ohrovtova solata z majonezo, mesn sir, črn kruh. Torek • Kosilo: zeljnata juha z riževimi testeninami, piščanec po dunajsko, radič s krompirjem: Večerja: prIeSka kva- senica, zelena solata ali kompot. Sreda - Kosilo: ješprenj z gobami, palačinke s češpijevo marmelado, kompot; Večerja: zeljnata solata s krompirjem, hrenovke, čebulni kruh. Četrtek • Kosilo: z mesom nadevane paprike v paradižnikovi omaki, pire k Kosilo: juha tz kitajskega zelja z blekci, zeliiči in oljčnim oljem, osličevi fileti po pari§ko, radič s krompirjem, sadni puding; Večerja: prosena kaša z zelišči, pečena jabolka. Sobota • Kosilo: zeljnata juha s krompirjem in koščki pancete, koruzni žganci z ocvirki, jabolčna pita; Večerja: topli kruhki s Šunko tn sirom, peČen kostanj, jogurt alf pivo. Prleška kvasenica Za manjši pekač potrebujemo: 30 dog moke, 2 dag kvasa, i žličko sladkofja, 2 dl mleka, 2 žlici margarine, 1 jajce, sol; Nadev: 50 dag skute, 2 lončka kisle smetane. 2 jajci, sof; s/adkor po o^usu. V skledo presejemo rrioko, naredimo v sredini jamico in vanjo nadrobimo kvas, tega pa potresemo z žlico sladkorja in prelijemo s slabim decilitrom mlačnega mleka, Vse skupaj zmešamo s kuhalnico, da dobimo gostl/ato, ne pre-gosto zmes. Pustimo jo na toplem, da vzhaja in naraste na dvojno količino. Nato prilijemo preostalo mleko, razpuš- čeno margarino» sol In razžvrkljano jajce. Ugnetemo gladko testo, pustimo, da vzhaja. Medtem pripravimo nadev: med skuto zamešamo jajci, i lonček kisle smetane in sol ter razmešamo s šibo. Testo razvaljamo 1 cm na debelo in z njim obložimo pomaŠČen pekač. Testo ob robovih zavih-nemo navzgor. Skutin nadev na debelo namažemo po testu in pečemo 45 minut. Med peko nadev Še nekajkrat prelijemo s kisfo smetano. Kvasenica je najboljša topla; poleg ponudimo sladkor in kompot, če hočemo sladko, če pa pustimo nesladkano, jo lah'ko ponudimo kot samostojno jed s solato. GG naročnine 04/20142 41, e-posta: narocnine@g-gla$.si www.QorenjskiGlas.sl Obiščite našo novo spletno stran www.gorenjskiglas.si Dnevno sveže novic€ Kažipoti Pisma bralcev Priloge Razvedrilo več kot 1800 različnih obiskovalcev dnevno novost Gorenjskega glasa od marca letos zaenkrat so vse vsebine, prav tako arhiv, še brezplačne Gorenjski Glas Za i btttìtmo Ćoi 14 NIMIVOSTI info @f-glas. si GORENJSKI GLAS torek, 9. oktobra 2007 Podgorci praznujejo sedemstoletnico kraja Jasna Paiadik Franc Svetelj, ki je skupaj z ....................................... domaČo zgodovinarko An jo Podgorje • Pred dvema leto- Svetlin v krajevnem kultur- ma je minilo 700 iet od prve nem domu pripravil pre-omembe najbolj spotegnje- gledno razstavo o zgodovini ne in dolgo Časa izrazito kraja s poudarkom na prvi kmečke vasi v kamniški omembi v listinah leta 1305, občini • Podgorja. Zaiadi za- znanih Podgorcih, pestrem htevnih priprav in dolgotraj- društvenem življenju, glavnega zbiranja zgodovinske- nih geografskih značilnostih ga gradiva pa so Podgord in drugih zanimivostih, ki si glavno slovesnost pripravili jih Podgord želijo izdati tudi šele minulo soboto, dan pred posebnem zborniku. Ob žegnanjsko nedeljo. "Pri se- tokratni slovesnosti so po 45 demsto letih dve leti res nista letih obudili veseloigro Kje je veliko. S tole razstavo želimo meja rojaka Josipa Ogrinca, spodbuditi krajane in druge, ki naj bi bila začetek vnovič- da bi Se neprej zbirali gradivo o Podgorju," je povedal aktivnega kultur- nega nega življenja v kraju. Anja Svetlin In Franc Svetelj PLANINSKI KOTIČEK: KALŠKI GREBEN (2224 METROV) gora Na to 2224 metrov visoko goro pripelje prijetna, ne prenaporna pot, ki ima le eno napako; ves ^as gre nekako v stilu gor, dol, gor, dol, gor, dooool, gor, do!... ) ELENA JUSnK « * » « « « Najbolj atraktiven in adrenalinski pristop na Kalški greben je vsekakor tisti s Ko- krškega sedla, od Cojzove koče, vendar so jeklenice na nekaj mestih poškodovane, tako da bi si drznila reči, da je tura les le za izurjene. Preko Krvavca pa vas na to 2224 metrov visoko goro pripelje pn)etna, ne prenaporna pot, ki ima le énò napako; ves čas gre nekako v stilu gor, dol gor, dol, gor, dol, gor... Da logistika ne bo prezahtevna in boste kljub vsemu "zašpilili klobaso", se s ka-binsko žičnico pripeljite do Gospinca, na to višino se lahko pripeljete tudi z avtomobilom Prvi cilj bo Veliki Zvoh ^ vrha Kalškega grebena sta Kočna in Grintovec kot na dlani. (1972 metrov). Na vrhu Zvo- ha vas bodo markacije usme- P^^^ Nadaljujete pot proti Coj- pristopa, potem pa zavijemo rile levo mimo bazena. Pre- mračna grebenska pot, kjer se zovi koä. Ta del poti, žal, iz- desno navzdol proti planini stopiti bo potrebno iz jeideni- P^^^^sem na levi strani odpi- gublja na višini, saj se spusti- Dolga njiva, 1688 metrov. Ja, ce narejeno ogrado, na drugi ^^^^^ P^^^ P^^^ ^^ ^^^ višinskih me- pot gre spet navzdol. Tik strani pa vas tudi čaka skri- S^®^^ P^^ ^^^ Škrbine, kjer vam pred pianino sem videla letos njica z vpisno knjigo in ži- ^^^^ se greben razširi v vr- smerokaz pove, da jedo vrha že tretjič gada, Sicer majhne- gom. Od tu naprej pa pazlji- ^^^ Spiski travnik. Kalškega grebena še 1 uro in ga, ampak kača je kača. Pa še vo Začenja se namreč pot Nepričakovano sledi strm 1$ minut hoje. Varianti sta strupena. spust. Pot je speljana okoh dve: čez Kake sli po grebenu, a Sledimo markacijam do- I Stanovanjski krediti L •fi I ■p Z obrestno mero po vaši izbifi, s stano vanjskim r hipotekam«rrn kfeoai 2 ooreslno mero ìb od EU RI BOR ♦ 0,99 % In polovičnimi stroški ododntve vam born o pomagali obiiKouefi vaŠMn. Leizbratl^đ ffiorate - »fs : a t vnv» c««»i7<.>v (<»cnv«- -- > s- • • -.v-»-, »w UnOiÄ 6e*i 90ieli M 9*rt «ia Ulf fA «rvotni/^ D 'I ' ........ i/t^l tßtäs Su^m fvim imifiww f iivt nv^đi«^/BCHiHr^nj« Wo A' ** - i.r > jui^»" v wan yittin ? izumim M žanMrmai waa "y-w* rAAOVnstHv*ou A WH J • # IMtpv«f «r.'io «T^ran >/forii m»>» Qdii't"'ddogoier ^ «i ft-« ««nr*«(MMmvCM}B Vtfira'ift)lO09aVttfl ri«tui »OOOmfL«! uo Otftrl^u incti > n . '«Iteflt« POCfl Ä » « ÄWflW «* iTl» Ul fl* If'"dM ^ » '.irta' m M W'^ao»»"'** ^ ; I . «Ok 00 tMtfnitMilfftN «110 l^lu!«" « WWW.UHkCREOITBANKSl ^UniCreditßank "ven štrleče" skale in pred svetujem vam greben, kajti brih sto višinskih metrov vami se pojavi precej visok pot čez Kalce se priključi poti navzgor. Potvzpona je dobro kamin. Dobro vzdrževana je- iz Cojzove koČe> Iqer so varo- vidna in klenica in nekaj klinov oziro- vala poškodovana in še pre- ne moremo zgrešiti, kljub temu da so morda ma stopov močno olajšajo cej daljša je. Lepo speljana markacije na planini bolj vzpon po tem zelo krušlji- pot nas vodi mimo borovcev skopo odmerjene. Povzpne- vem kaminu. Pot se bo še ne- po širokih jugovzhodnih po- mo se proti Zvohu in ven pri- ) 2asa strmo dvigovala, ko boČjih. Travnata pot se pod demo na spodnjem delu pa boste na vrhu, je najtežje vrhom spremeni v povsem smučišča, kjer se samo še že za vami. Pred seboj boste kamnito. Še en dvatisočak je spustimo nazaj dol do Go- zagledali Vrh Korena, od ka- osvojen! Vrh, 2 vpisno knjigo spinca. Planinski dom na terega vas loči še nekaj uživa- in žigom, nudi veličasten Gospincuježezaprt, zobra- ške hoje. Sledite smeri Coj- razgled na vse strani neba, tovanjem bo znova nadalje-20ve koče. Okoli ovinka je nekaj posebnega pa je po- val, ko se bo začela smučar-markadja za Vrh Korena in gled na mogočna sevema so- ska sezona. Ampak, takrat je če pristopite še nanj, boste seda, Kočno in Grintovec. na Krvavcu druga pesem in stali pod dvatisoČ metri, gla- Celotna veriga se pred nami tudi omenjena pot v zimskih va vam bo pa gledala več kot razprostre v vsej svoji mo- razmerah zaradi prečenja Ježa in prečne poti iz planine Da bomo pot "zašpilili", se Dolga Njiva nazaj na Zvoh ni dvatisoč metrov visoko. Vrh gočnosti. Korena namreč meri 1999 metrov. do Škrbine vrnemo po poti primerna Vrh Zvoha s skrinjico, na levi naš današnji cilj, Kalški greben ufTirt / ZAVOO RS ZA ZAPOSLOVANJE - PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) pou ML/05n Sou CM>IHAPtOCOO KCm&fSMlO BLfD at 07. ASU» KitULCHC S P {fiASKA^O r^fliVO « CMU2 10X107 aCOOCNO$7, D 0 0. MSCA HAJ^CA 12 :007 CA&fKOOO.STEhMMAUXUnSSvTViD MO«7.KCn^6.0.0 IQCMfm75.SK LCKK lOCr PAMMED SMUOm; s p. P07MnuV9<0 lO nhc ^v omt^üoo ncAifiu9 SK LOW 210 07. AJ«TOUR. C^ o. lOCAČ^ M SH LOKA ; KI 07. IMSCHC «KTOH s a, Cfiuv^SM ta KH o o. BCO^ ». KR m tn« «7. P«UPM£, 0,0 &. grw ; :?:00r UAfKM^ O OC KfC^^* KAVČI diioo},hcpiii£cio,o eoe a*« goaa 31107. SAMO WH s » RXOCM^SKAU BUQ 4Kl07;SeAWAVi OOO KROM?? KROM 2010 67: SMUt & O LrTg$mX$KA30 UUajAMA (»iOorsmiNC.c.oo pajhutm 7, s^iituR moeu^sa 410 07. jeiovica 0 0 kkaovasb.skicm pou obhtkcmh :|i0 07.0mo5.0 o kim8w is. jesemce kumqsökiml vOAOUZmSP r? 10 or ^n&a KUHiP. > o o. PMiovA 1 u UmOSTKK )T ^0 07. ciaoi^ 4 UV«k vozmk lahicikuot. v02& e.io OT. ANMJ K&AA S P SC^OMCA 3 MCROM iaiHAit$i(i POU (« iO c^. scceaio, Q o o železm is. uusuw B10 07. VVO.FSNC£. C TA^CAAM ?1. .ESffKC soauttc* ^2100' J02SCO. 39 «AWU lfsab OOO.fQ4rCA;9A.2GCM stkuni uvaii a 11 ur. ueeF( o o o. nMuìKA A sk lcm KHdUCC 3110 «7.8c wao. stfmvu s9 kaao k? )0 Of. BCOiEL d P 39, KMKI IB 10 o;. JCLCMO. O O. Hfnd 1. n)£OOVQfl 101007. jaonxo o. KiCAĆtM&S. SK \jCftA i« ro KUNC Xi2 s p PnmiZAIdV 7;. 2iA 121007. SW«SLAV s p ?G BnKI£97 M NC« MPIRNlCAfl 111007 LEFWA. Q O. SüVa tOJjàMIW ifi :0 07. SrmjM^ O O o .PUEACV« 7. dMCU» («jKUm 3010OT.IOGAATWCC O00, POSIMACOKAA 41, SßMCyft o 1007, W«OueRC. 000. » RAOCM^ CA $T»0JH1K aii ö^ THvss&KRuff» cwa cmì»^^. ooo. spoiw 19. TR» avtohchamu ?7i0.07,OUO(tGH^.OOO POEDUKIKPO- eipITRIM eifEMifTIK OSCraOHOlTl]) lO or JWQ mr^R S P. DMaOifU UKmuA ci4Knom 10 o;. D O O h«tJ£ 44. M5CIU3 nSKtf lOiaC7.n$)VANAUMeLEON.OOO LrttdVAUrO. SlAOPli&Mff RACCVLKA AVTOUĆAfI is 10.07. «cnomfhivm. q o »wslle a. kiwu » )0 07. AMS • CU3HT D 0.0 BEGkiNiE i SSUOC (»10 07 9 om)fu! 11? cčflku 910 07 mjtlana k0204 s p. c kauij OOO.nCAäKAncaCLWU omnkaa 9noo7.rtiiiNca>Mu? 10 07 mMOZ s p pod gotoov 29. bom 95toca pfiooajalfo ?110 07,9fmac kodcr äp.. kow o a. pcteoovc* 91107. PQWM UU. D O O. ^T^J^MABA <. MSC^ >i 10 07. kouotftaha. 00 o. wuqwif* «e. kawj 13 )0 07. IIONQIM rHAGA 0 00 STtfMSLUft lmta e 10 07 sw r^x^uc^ gfvci'kr/a 1 b, wco^^ kuhaa tesoo' anrssv,00 0 colnkogolmc 13«07. fimlfimskx0 0 0 uoa 1010.07.>«stwoe doö &kcfjelce>!.a 1 kiwu >? 10 07,0$« loka.me^rci solswi sk loka «610 07. sooohft 0 0 0 2el£tna is, uusunta )?i0 07 jwerupcbp omhkcva2. ft*l)ovlka 07. iwieam, 0 q 0. isusfvz poo xrmvcem it cerklc NATAKAA <5 to 07,anassy. 00 0 oujkc golhk 4ioo7.APafiueEioiiocio KUSIEU^2&rsxA «10 07 hstrme 0 0 0, skc^jeiom 1. kivnj I? 10 07: jQZ enno PfocsuE^ >7Wii 30i007, doq 5taaauom??jk uka $fte0hja pokl sosr u «0 07. msđtoift m ss^. 0 0 0. sa^'anski tns s. krmi 10 07. aacumedca 0 0 0. hxsnu» ? e. boa 01007 ofvcocvpttks p. spoua vas 43 sirchia M&VB041IÜ 10 07. itc. d o q. hrüäca 7^ c. hrlsfo io 07. »at^aka c£gwa s p. virman 1 «3 sk lom >7 lo 07. kemf^, o o o otoaa^eism l?l0 07.mest^ doo pu$tiii»2.$< lo)u <6 ^0 07,20fìK<, O 00, pgr itA uses 17, ä£o kmftusmtik »i007,kfr ooo.mwusm» ^lùfi smmrTH. 1010 07. je «SOi o o o 27t0 07 cmck n&mftng c 0j3 precmost ?? po- 1xko 1? 10 07. svn MA KOli» 000. PfSLCVA ». IM6-lwta elektrcteh. eneketik te )007.v10pc0 o 0 0. hue 44 vsokc* ELOaBOTTh 161007 acaclla u sfms. o o o ^lovshsiomso 910 07. kt^ m. d o o. uugüanska 7* K krimu »1007.s5imeu ooo.pahtiza/^ i3 šk loka elektrotol el£ktwhir 1710 07.imp&:ledac^ocl stroj ooo.zg 0t-hj6?k2«emca i? 10 07. vigffil. o o o mlie4( r*cu)uuraskcfte>l$k0 secco ooo »oom^ pen90a.ka ooaa GO^MSKTEH 13 70 07, jgz bko. ffcccsue khmj «10 07 »va m3tiu 00 o. g4majpmi. blol « 10 07, vssct aiio. 3l 9x0 rE>4. »UMRSTVA i; 10 07. Az dfloo pRecosue » >iiWii e l'affi v55cTft£0 STREŽBE 1? 10 07. ^ 8RCIQ P«OOSUE S. KAMI EK0N0I4SIIÌ TCH. I? 10 07. e»^ CENTER O 0.0. HA »VCSiJ » 2ELE2HH 910 0' «N^l.0O0.VOCCWCMA109 UUBUViA 1?1007 F^KWIAZCWIK OOO UUSUM^Mrk tMO EHOM. KOWERC.TEH 311 or FFMAZASlVSTVaOOO P«fITlZiV?1 aiSH«CE ARANÌERSKTTPI ta 10 07. WTe. 0 00. BRNĆ^A» U-CANUX ZOAkU^TVEW TTM i 10 O'.OOMP^U^ M SREDNJA STRO»L AU SPL IZO&fl. 910 0' ACS 0 0 0. XJWiSKA 4 tveOAJiU '.e 10 07-9QM5 JESEUCE. C ŽEL£2«AJr/3S. JC3EK)CE ^aiGC7. MESntA OeĆiTiA IWKI SlOVEKSNtPC I 910Q7. HCSTNA OtiiHA «AAMJ Si OVENS ru n«j ' KfìiW Hi 4Al«KNI$TVA 10 0?. S«iK 0 0 9WAC » LOKA UiflV OiPU eK0N0MI$r 1210 07 AOACWEHVWA 0Ü CKPLEMMOMlST iaioo7 y^t \jffOfMa iaam PAOF. RAS^. POUKA )210 07.0$ SdtOj« MPWOUA 43. PROF. OCFEKTOiOCklC U CUifVNO UOTENE •e 10 07.0$ XIETC PUHIA KCfOCEVA H. KAWJ PflOf. ANOLfSčlU 10 07; 38ERNA2LJE. D 0.0 2EJČ 14 DUPLE PflOf, 0£PE)CTOIOGUE 9 ti O'. 0$ JOeSTOM ». 211 PROP, UkrCUATIKE n TB'NUCE ^21007 C^XMIO OAVmC 47. H^ UHIV.CUPL PS»0L06 9KV PSHATTQ&HA800I&NO KGUHJE» SđJHE uMiv otPL iKi AAirrttrrvRE SI (0 07. ART studs, 0 0 0. SP CunJÉ < CUFDE Oft MSOlClHe I310Q7 02G. ZDKftiKJ. 10. KAVU Oft OEHTAIMEUED 131007.02Q. 2D TFÖi. VISKA 10 ttìÒ OR UEaSPEC SPLOŠNE UEO 271007. OZG. ZDBUD, 20 BCHTll. MLVVfSM 1. BLED Oft UEO. &?eC. PEDUTRUE 1210 07. OZa. 20 WWU. 10. KftWJ 9nor 02C.3]&(LOKA I0.^U3KA VISOJCOSOLSM STRCfC l?0Bn iBiQCR kAEst.HA oeCiNA kAwu KRwj 12IQ 07 OS^IW TTtiĆ. IAS $>C90ClE ra. TTtK 1010 07 i^CtOjKAacencuaaofw.000.m,3. äK LOKA Pr<(tB detom« ««M cbjstiiam« mmwui Z>ioM ftS u ripeiiMBw. pem^ku^o pmiv» nte eM*> i|e(i4 Pr«* take orM oM" ksuKw» pe^cfb, lu |ii ^»immbic' (mie deteivi ìm, tani(i9M fle^nvw iftuirM. pmcvo ^DK«« IA irveri&ilr« div9e jalitML V» BttpK • ri« oguan motMraneTi. hitro restccem podjetiu.Wuerlli d. o o., Bia^e25,1236 Tt^. prijave ramo do 3.11.2007. Već na VMSv.mctddelo.mRi. ftolerent v )u)oper»:l| m/ž (Okolja Loka) Od vas pniakujemo, da sle zaMJuiSI yedn»o éoki katerekoli tetinlčne smen. zaiei»no Je, da imste neka« d^ovnili Izkuèer^. t^mo. da zelo dobro p»nate delo v Exc«4 pn^gra mu, Wordu. Delo na irtemetu pa js dei vašega vsakdana Poleg o<^l23Cl)Skl^ sposotinosti pn^^emo. da ste timslB> naravnani in imate cpit kategor^ B. Ponuiann vam stmv utatMio plačilo za uspèsno o()r3vl>efio deb S3PTe^nikd. d., Stai^ cesta 2. 4220 Škofja Loka, pnlave zbiramo do 21.10.2007. na vMvr.mojede lo.com. tennik ali eleklrolehnik m/z (Lesce) NiMümo zjpostrtev za določen čas, stimuiaiTvni oaeOni dolx>dek, po»bf|aiife 28 dek> m dodatno e^Ksževanj«. Prednost bodo imek kandidati iz Lesc in biénje otoUce. Pogodi: V. stopr^ izot)fazbe eiek-b> ab strojni smerf, delovne izkuèr;«', 1*2 lelr, ^ovott^o znanje an-gieićtfie, poznsvenìe raćunatni^d^ programov. predncLSt bodo imeli kardidati9 pcsnavsnjem programa ACAD... AKA PCB d. o. o., Lesce» Rožna dolina 54,424S Lesce, pnjave zbiramo do 24.10. 2007. Vei na mofefleio.com. Tiskar m/ž I Lesce) Nudimo zaposlitev za doloren ias, shmuislf^ osebni dogodek, us-po&abl)anje za delo in dodatno izobratevsjtje. Prednost bodo imeli kandidati Iz Lesc in bližnje okoice. Pogoj»' IV, ali V stopnja Izotsazbe telviične smert, detoviie (zkuinje. 1-2 leO, govorno znance sf^ieééine. poznavsnje rsčunabi^kih programom, pfednost bodo imeli kandidati z ekuinjan^ na CNC voderđi strcfih ... AKA PCB d. o. o.. Leece. Rožna dolina 54, 4246 L£$ce, prijave zbiramo do 24. 10. 2007. na 'iVHW mojede lo.com. Vodja financ In računovodstva Za naàege naročnika äiemo Vodfo financ In raćuno^wlsNd * itoveka z veliko zoMIco • ieadei* (ne samo maf agerf, izrednega zai^anja, z zvrhano mero integritete, èirine, samostojnosti, odgovomKti. trdno sto^eče^a u s^jn sta^^ći in odločitvemi, s spoaobnođro lastnasa ra2mcšifan|a, odločanja m ergumentirenega prezentiranja statlàc in predlogov. Redns zaposTitev za nedcdoòen ćas. Resurs d. o o., šent-fiä 20.8000 Nos« mesto, pn^ve zbiramo do 26.10.2007. Več na MWv.motddeto.com. Samostojni komerclalisl / Produktnl vodja na področju komu- nlkdcllsut^ režHev Ericsson m/l (Kranj) Ponufamovamstimuiatnredeiovrie pohote, stabio eobrazew^e (s* tu-jhi In doma). zanimNo fn pesfto delo v dlnan>6nem okolù. lémrno: V). all v rscuna niske smen. stopnja izobrazbe eieMro(ebntčne zaželeno poznavanje podro6ja IP in ISO^ komunikacij, smisel za trierie. aMrmo znanje angteškega jezika, samoinckatrvnost in konMh nikaiivnost. odgovornost, voznekl zpii kalegoiite B Kron Tele'^ d. 0.0.. KoroékJ 20,4000 Kranj, pnjave zbiramo do 31 10,2007 na www.moieddlo.com. Monter m/i (Kranj) Delovno mesto obsega monteraka de4a, pr>prsva sejemskih konsb^^* CI v sMadtšću in montaža na tersmj, dela v skbdtšču, k^er se pripravi ja ves malenal za sejme m Oeto na terenu (moniaža in demonlaža razs' PnčakLiemo I NI I. stop' tavfiiii piostotcv rì3 seimsciti doma n v nfa iwbrazbe. delovne ^kuinje na podobnem delovnem mestu, zaželen izpit za kamion, ni pa obvezen. Nudimo redno zaposMev. £ MS Sejmi d. 0. o . Kranj, SavsXa c. 14,4000 Kranf, prijave zCùramo do l, 11 2007. Vbč na www.tTWjedeio.com Elektr^ar m/ž (Kranj: Oetovro mesto lAeega eteklco deta' priprava meienale za e^ktrićno nesetjavo. (bzsi^^svo. Mk) in vdeo naprave v sktadi&£u in montaža na terenu, delavskJedIèfiii. se piipr»l;aves material za sejme, in d«io na terenu (montaža in demoniaza razst^mih prostorov na sej- czobrazDe, de- miscin dora m v tujmi). Pnakujemo krvne Izkuioja, d^svnosl. Nudimo redno zaposldev. EMS Sejmi d o. 0., Krang. o14. 4000 Kranj, pnjeve zbiramo do 1. ti. 2007. na WMv.cnMedeto.com delavci (priučeni delavci) m/ž (Kranj) peiovno mesto obsegat dela v k;ef se pnpravi^ ves maSeri- alzaHjtne, In delo na terefiu* montaž dsmontsža prc«^ loror nasejmisćilidomainvtufiniisoćiidei). Pričakujemo L* IV sto nio izobrazbe, deiovr>e tzkusnie na podotnem delovnem mestu, delđiiirost, zaž^ izpit za kamion, m pa obvezen Nudimo redno za- pcsMev, potnr dela^ik in urejene deb/ne razmere, EMS Setmì dl. 0. o,, Krani» Savska cl4. 4000 Kranj, pn^ zbiramo do 1.11, 2007. Več na wviw.mcwdelo com Mtzar m/ž (Kranj) Deb obsega mìzanka dela: izdelđ«Q twistnidje a wfrvt panekv, Mf-aindi panelnlnizdnjglhmaleriatov, izdelava sejemsJiega polüt'a, clela V skiad^, kjer ee priprMa vas msena! za se^ r deb na lereou. ncntaža in demcdaza raz8la«fiih pn:iaiorDv na se)misćđ> dvna mv tujn. Pnäki^emo il.-fV. sto&r^ detovoe skdrje, dei»nosi. t^ nwf^zaposile/ EMSSe^d o.&,Kf3r^,S»^c14,400DKi^. cfijave zbiamo do 1.11.2007 V^nawM.ntuedeb con A^ent nViza delo vpoalovafnklna Aerodromu Ljubljana {Aerodrom Ljubljana) Razpisujemo prosto daiovno rneao Agenta 2a deb v posk^valmci na AenxJromu Ijubljana. Pniakujemo vsaj V, stopnjo izobrazbe, znanje an^ieške^ jezika tgcMonio, pisno) ter Nvaèhega jezika tgovomo, pisno), računalniško pksmenost m vozniàko dovoljenje 3 kat. Zaželeno orebMaiSče v Ui2;i okoi«* Zaželene tiKli kocni^ikativnost in $amo«ii> CBtnnoal. Izkušnje v dejavnosti so prednost. Dolar S Ttinfty reni a car, Sub Rosa d o. o.. Z^ott^i Gmik 130 A (Aerodrom Ijubijans). 4210 6^k, prevezbiramo do 20,10,2[X)7. Več na jnoiedelo com. Kombinezon IO doioncke * Snemljivi čevlji In rokovićke, a ka|>k*co * Odporen r>o umazanijo In vodo zarodi teflonskega premaza * VelilLosH: 62 do 80 99% ili 6mdje - belo rAtr«4 I (I M u Rdeče 2el] na pakirana ^ ri iMjy. «iài^ft iri mM: Cynt« Baaviartin In Zimitiulcu ß H mi y IS ' SO an y tmilì ili Teflorr ? M . V i Otraiki škernii ix tekstila * Igemji moferìal «nostoven za nego * T*k&hÌno mtmbronQ (vodoodporna, ri9prepu&tna zù vùcf\ù] ^ Podlogo in vložek rz fiisđ « VBlÌkosfÌ:22dc^ 26 SUNNY GLADE n Kovni no pite k 2v1 »in Slon I ^ br«£ sladkprjo « rmiutt Ameriško pico * Howai>, Supreme €2.2 l/ka UM t Mister Choc Čokolodo s koromelo 8x54^ € 2.89A8 t (I tf.^lù.lOJ » lt. to. • IO. to.) /t. IO. • 19. 19. Otroiko jakno * Nekoter» modefì i kopuco • Velikosti; 8Ó do 104 v Jeons hlače zo molcke * z vl&okjm delažam bombaža •Vfilikosri: do 104 Pvlover za molcke visokim ovratnikom 100% bomboi VetikoiH: 66 do 104 Spalno vrečo za dojenčke • t^otronjo podlogo iz 100% bombožo • Dolžino: • 70 cm olr 90 cm ASIASM Gel zo prho nje • več vrst 250^1 € 5,50/ 2Ì «t,» € U. • H. fùJ r Prolni prosek • s fosfati * Morjtglia 5,4- «Il . ■ re. to.) li^wiDbavfyls» v^rflni^ V Je Artaw BPWpv^ aA^ pri wtrtflAflfiw ve^ Udi d.e.o. k.d .lidi .si VfSA Mamfjrdi Mäesin> 1 6 REPORTAŽA i nfo ^g-gla$.si GORENjSKl GlAS torek, oktobra 2007 bila II SU perca zakon v nedeljo se je v Münchnu končal že 147. Oktoberfest, na prazniku piva, ki je ena najbolj množičnih zabav na svetu, si je moč privoščiti zgolj litrski kozarec hmeljnega napitka. Ttna Stanovnik tudi naslednje leto in tako ie cer trdijo, da zaradi vremena, Taico so lani (letos številke ..............................................................................prerasla v množično veselico» saj naj bi bil september bolj še niso dokončno znane) po München • "Kaj boste dekle- iz katere ie nastal tiadidonal- sončen od oktobra, a bolj zaključenem veseljačenju Ì2- ta, ki vse poletje niste spile ni Oktoberfest, ki mu doma- sprejemljivo se zdi ugibanje, računali, da je Oktoberfest niti litra piva, počele na Okto- čini pravijo tudi Wiesn, saj so da je prevladala želja po vese- Münchnu prinesel skoraj ini- beifestu? AJi sploh veste, da šotori postavljeni v predelu Ijačenju, ki se je sedaj razpo- lijardo evrov, od lega jih je bilo manj od "superce" ni moč Theresienwiese(toimejedo- tegnilo že na celih 16 dni! naročiti?" smo morale poslu- to princesi Terezi), krajše Sati, ko smo prifateijem pri- Wiesn. povedovale, da na izlet v Machen odhajamo prav za- Šestnajst dni zabave Oktoberfest se splača manj kot polovico povezanih neposredno s prizoriščem, drugo pa so turisti iz vseh koncev sveta 2apravili drugje, naj- V teh Šestnajstih dneh za- več po hotelih, ki so bili v teh radi praznika piva. Ne zaradi pitja piva, pač pa, da doživi- bava z glasbo in predvsem Letos so Oktoberfest v ba- veliko hrane in pijače iz leta v dneh nabito polni. Seveda je v času Oktoberfesta šlo odlično v 4 ti i mo eno najbolj množičnih varski prestolnici pripravili leto doživlja nove presežke. tudi vsem drugim gostincem zabav na svetu, ki jo (sicer 2 že v 174. ponovitvi, začel se je Na njej prodajo okoli šest mi- in trgovcem v mestu, polne so nekaj prekinitvami) prirejajo že 22. septembra, ko je žu- lijonov litrov piva, ki ga vari- bile vse mestne znamenitosti, že od leta 1810, Takrat se je pan Münchna Christian Ude jo v šestih pivovarnah. Pivo v celo cerkve in stolnice. Tudi sicer varčnim Nem- namreč kralj Ludvik I. poročil zavpil tradicionalni "0'Zapft štirinajstih ogromnih šoto- s saško princeso Terezo, kra- isi"" (Odprt je!). Zanimivo je rih stieže okoli tisoč šestsfo cem te dni ni bilo težko od- MiČna dekleta so tako spretna, da lahko hkrati prinesejo na Ijevska dmžina je na zakusko namreč, da je bila prva zaba- natakarjev, poleg piva proda- preti denarnic. Čeprav se je mi20 najmanj pet "supere". oziroma zabavo povabila vse va v čast mladoporočencema jo tudi ogromne količine klo- cena "superce" gibala med meSčane Münchna, hkrati so daljnja leta 1810 na 12. ok- bas, piščancev, svinjskih sedem in devet evrov. Tudi priredili tudi konjske dirke, tobra, nato pa se je začetek krač, prest in vsega drugega- mi Štiri smo si privoščile vsa- Prireditev je büa domačinom festivala pomikal vse bolj ega, s čimer pivo laže steče ka svoj vrček in ga • z veliko tako všeč, da so jo ponovili proti septembru. Nekateri si- po grlu. Oktoberfest je mednarodna veselica, na kateri uživajo tudi Veselica traja do poznih večernih ur in večina jih ima truda - tudi spile ! dpmačini, oblečeni v tradicionalna bavarska oblačila. dobro kondicijo. Nazdravljanju vsevprek ni v šotorih ne konca ne kraja, letos pa so obiskovalci spili 67 milijona litrskih vrčkov piva, kRi^l. Korona cesU Ul ! 04/201 «3 àC ^ ICSE.MCE < Mcza.,«» Uf.: 04/586 4> 03 mrrraa wwv/.lastmnnutecenters^ ' »naiVkiMi. v:'« n.,bewhf< ili^tirimee vas priCaKuiel t rtbf 7 dni. ujrrt. ^ a KRIŽARIENJ T i-ii" f 7ll.lt.tSt^nn^. «d^ S d(B. pobi peiaiav odM u Chrénidaduoen^clHb^B IS le? BREZPLAČNO Raziskujte skupaj z nami " BA Vanvera Un B«adi 1S đft, ne rUikifl». V WWW-GORENJSKIGLAS.SI © Gorenjska 96 MHz RADIO 1 A RADOVEDNE Založba s 30^«tnlmi lakuStiJami za Izdajo policUaklh publikacij lice nove sodelavce (m/ž) z območja Gorenjsko. Nudimo samostojno delo in tedensko placito. Informacije (g. Cvetko): GSM: 041/623 867 vsak delawilk med S.OÖln 14.00 uro. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in delovnimi izkušnjami pošljHe v roku B dni od datuma objave oglasa na elektronsk naslov: brane.cvetko@amis.net ali po pošti: IV ZALOŽBA. D. O. O.. Nazorieva 30. 2000 Maribor Poleg hrane in pijače je dobro poskrbljeno tudi za zabavo COREN|SK] GLAS torek, 9. oktobra 2007 EKONOMU stefa n ,za rgi @g-gla$.si i7 Zaslužek bo šele Objava prevzemne namere za Merkur dviga veliko prahu in sproža komentarje, česar verjetno ne bi bilo, če bi največjega trgovca s tehničnim blagom prevzemali tujci. ŠTEFAN ŽAKGI bo tudi glavnica prej ali slej družbe, rasti premoženja. S za enako vsoto tudi zadolžil, prišla v odplačilo, pri čemer, tem se bomo izognili očitku, To pomeni, da je vrednost Naklo • Prevzemna namera računate na rasi Merkurja, da je lastninjenje le v ozko skupine vodilnih v Merkurju ki naj bi vam olajšala odpla- zaprtem krogu vodilnih« je pretekli teden razburila čevanje. Kdaj? Slovenijo, Strelovod pri tem premoženja približno enaka kreditu in zaslužek bo §ek s Opozoril pa bi^ da so ljudje povečanjem premoženja. Ce "Naš načrt nikakor ni, da zelo evforični glede donosov kdo to imenuje tajkmistvo, je seveda prvi mož Merkiuja bi vlekli denar iz Merkurja, na osnovi gibanj vrednosti na) mu bo, pač zgodbe za Bine Kordež, predsednik uprave, ki smo ga povabili na pogovor, saj so banke pripravljene financirali Merkur tudi na* debiic v zadnjem letu. Take ljudstvo. rasti, v zadnjem letu kar za Naj dodam še eno primer- Projekt lastniškega prevzema Merkurja ima verjetno že kar nekaj zgodovine. Ugibamo lahko, da naj* manj od prodaje državnega deleža ... " Dej a n sko je s podbudi i razmišljanje o prevzemu prav Tušev odkup Merkuije-vega deleža od države, saj pred tem ni bilo posebnih načrtov v zvezi s tem. Najprej smo odkupili prav to četrtino in nato oblikovali celomo strukturo, glede na razmere. Stvar je poslopoma dozorevala in rečem lahko, da je bilo zelo veliko ur na kolesu, ko se je to izoblikovalo." prej. Zanje je ključno, da se 150 odstotkov, nikakor ni javo, Pred petimi leti so Švicarji kupili Lek za milijardo evrov, danes je njihovo premoženje vredno najmanj tri milijarde. Nihče v Sioveniii jih ne označuje za tajkune. Žalosmo je, da se bo. če se z razvojem poveča vrednost Merkuja za več, kot bodo znašale obresti, to imelo za problematično, celo ukradeno. Če torej povsem enako Stori tujec, ni problema. Ce bi Merkur kupil na primer Bauhaus in zaslužil dvesto milijonov evTov, se o tem sploh ne bi govorilo." Za državni delež se je potegoval tudi M e reato r, vendar sle takrat dejali, da so vam bliže Tuševi načrti. 2e z mislijo na prevzem? "S Tušem delamo skupa] Bine Kordež / fe»; z^ckó na kar nekaj projektih. Nje- Za družbo Merkur oziroma njeno vodstvo z vami na čelu in lastnike bi lahko delali, da je do svojih delavcev prijazna. Imajo relativno dobre plače in občasno so deležni tudi drugih dodatkov. Se bo ta politika do zaposlenih s prevzemom kaj spremenila? "Zagotovim lahko, da ne. gova ponudba nam je bila vrednost premoženja, s kate- mogoče pričakovati. Sam Dobro se zavedamo, da so bližja tudi zato, ker ni zahte- rim je posojilo zavarovano, bom vesel, Če bomo v prihod- doslej doseženi uspehi re- vala sprememb v Merkurju, povečuje. Zato ni naš dij od- njih petih letih dosegli 15- zultat vseh zaposlenih. Že medtem ko smo ocenili, da plačevanje kreditov, pač pa odstotno rast. Pri tem pa se doslej smo uspehe delili z i Mercator verjetno posku- rast Merktirja. Sploh ni nuj- je treba zavedati tudi rizi- zaposlenimi • samo lani smo plače povečali za 15 odstot- , kar je za osem odstot- šal pridobiti v Merkurju ve- no, da kredite vrnemo čez kov." činski delež- Prav ta možnost pet ali deset let. Če bomo le prevzema Merkurja s strani zagotavljali realno rast Mer- Družba Merfm, katere 31- kov več od povprečja v dila- Mercatorja nas je napeljala kurja. Kredite bomo sicer odslotni lastnik ste, je začel vi, letos tako nadaljujemo, na ugotovitev, da bi Merkur, vračali v skladu s pogodbeni- z nakupom dobre petine Kot lani smo tudi letos ob če smo pravi in zaupamo mi določili, vendar vmes na- Merkurja, kar pomeni, da je iii-letnem jubileju podjetja vase, mc^ prevzeti tudi vo- jeli že druge kredite. bil vaš delež težak 25 milijo- izplačali nagrado približno dilni v Merkurju. Preostalo To je morda za običajnega nov evrov; nadaljnje odku- 450 evrov neto vsem 4328 je lako samo vprašanje, ali kreditojemalca nenavadno, povanje delnic, ko se je se* zaposlenim (kar ustreza m bomo mogli dobiti banke, ki vendar je popolnoma enako, daj delež že približal polovi- tisočakom v nekdanjih tolar- bi to financirale. Jasno je na- kot zagotavljamo fmancira- d delnic Merkurja» j^ vred» jih). Želimo čim večjo pod- mreč, da toliko denarja taka nje v Merkurju. Merkur, d. nost vašega deleža povečalo poro zaposlenih, zato bomo skupina nima, in ne nazad- d., ima trenutno za financira- na prek 80 milijonov; ob tako politiko nadaljevali." nje: tudi Mercator bi se za to nje tekočega poslovanja na- uspelem prevzemu, ko bo zadolžil. Vsi prevzemi se jetih okoli 350 milijonov kre- imel Merfm 75»odslotm de* Sprejeli ste veliko tveganje danes izvajajo s posojili." ditov in Čez pet let imamo lež Merkurja, bo vrednost in si naložili ogromno od- predvideno, da bo imel Mer- vašega deleža po sedanjih govornost. Boste lahko še Novost, ki ste jo uporabili» kur petsto milijonov kredi* certah delnic prek 110 mili- mimo spali? je ustanovitev konzorcija, tov. Za banke sta pomembna jonov evrov. V časniku Fi- Res je odgovornost velika Samo za zmanjšanje potrebnih garancij? rast in pozitivno poslovan j e. " nance vas označujejo kot in potrebria je velika mera tafkuna. Kako to komentira* poguma. Za te poteze je po- "Res smo se z nekaj pari- Če boste s prevzemom do- te, koliko sle vložili? trebno zaupanje in tega nerji dogovorili za sodelpva- segli oo-odstotni delež, Ste S temi §tevilk«Tu se da ig- imam veliko. Spim zelo do- nje v konzorciju prav za napovedali iztisnUev malih rati na različne načine. Mer- bro." zmanjšanje podobnih garan- delničarjev, pa tudi izdajo fin bo resnično 75-odstotni cij. Kasneje se bomo skupaj sicer prednostnih debiic za lastnik Merk\ina ali celo sto- Kaj pa varnost? Poslali sle odloČili, ali bodo Še sodelovali v lastiiiŠtvu Merkurja." zaposlene. Zakaj takšen pri slop? odstotni. Če mu bodo prodali zelo izpostavljeni. Vas kaj premoženje tudi partnerji iz skrbi vaša varnost in var* "Oboje je res, vendar ne za konzorcija. To bo ogromno nost družine? Bo Bine Kor- Družba Merfin, ki ste jo enake zneske. Iztisnitev je ustanovili skupaj z drugimi običajna praksa za prevzem premoženje, ki ga bo imel Merfìn. Sam sem družbenik dež Še kolesaril sam ali pa ga bodo spremljali varnost- 67 vodilnimi, je za prevzem nemotenega nadzora druž* Merfina z 3i-odstotnim dele* ntki? najela 350 milijonov evrov be, za izdajo prednostnih žem, ki je vreden osem mili- "Zagotovo Še sam. Verja- poso/ila. Zelo odmevna je delnic za zaposlene pa se jonov evrov in prav toliko • mem, da je v Sloveniji takS- vaša izjava, da ne namera- bomo odloČili, da omogočiva te odplačevati tega kredi- m o Merkurievim delavcem osem milijonov evrov imam kredita. Kolikor bo Merfm no okolje, da v tem smislu ni problematično, in upam, da ta, pač pa le obresti. Vendar sodelovanje v rasti naše kupil delnic Merkurja, se bo bo tako tudi ostalo." Nov mejnik v Leku [asna Paiadin Mengeš nik uprave Leka Vojmir Ur- ................... lep je povedi, da so v biofar- Farmacevtska macevtiko doslej vložili že družba Lek je minuli konec 40 milijonov evrov, od tega v tedna, leto dni po položitvi te- prvo fazo razvojnega centra meljrega kamna, v Mengšu kar sedem milijonov. Za odprla nov Razvojni center kako pomembno naložbo v biofarmacevtike, prvega v Slo- slovenski farmacevtiki gre, je veniji in enega od šestih tovrstnih centrov v ok\dru No- poudaril tudi predsednik uprave Sandoza Andreas vartisove generične družbe Rummelt, ki je dejal, da niovi Sandoz, katere del je tudi Lek. obrat v Mengšu predstavlja "Danes je izjemen dan za temelj celotne strateške za- Lek in slovensko znanost, snove Sandoza. Biološka zdravila so zaradi V novem centru, na zapletenih raziskav zelo dra- enem mestu združuje vse ga, zdaj je tudi v Sloveniji pot pomembne razvojne funkd- podobnim biološkim zdravi- je. bo delovalo sto strokov- lom odprta," je povedala Vio- njakov mikrobiologije, biolo- leta Gabrijeldč, vodja biofar- gije, biokemije, kemije in macevtike v Leku. Predsed- farmacije. EBS Group še odkupuje delnice Jelovice Štefan Žargi prodajo po ceni 4.50 evra za delnico. "Veseli me. da so Škofja Loka - Kot so sporoči- delničarji prepoznali, kaj je Ii iz EBS Group, družbe, ki za razvoj Jelo vice najbol je: da se \iJcvarja z investicijskimi družba pridobi lastnika, ki vlaganji in razvojem poslova- bo v podjetje prinesel svetinja družb, je prevzemno po- no in nadaljnji razvoj," je ob nudbo» ki je bila za podjetje tem dejal Gregor Benčina, lelovica objavljena pred me« direktor podjetja EBS Group, sečem dni, v 30-dnevnem Z uspešno izpeljano preroku sprejelo zadostno števi- vzemno ponudbo se bo, kot lo delničarjev, da j e bil prese- kaže, zaključilo turbulenmo žen prevzemni prag 51 od- obdobje nespametnih potez, stotkov in bo tako družba ki so v družbi zagotovo pusti- EBS Group po prevzemu le negativne posledice in ji imela večinski delež v Jelovi- nakopale nepotrebne stro- d. Kot nalaga prevzemna za- kortodaja, je EBS Group po- Ške. Ob tem je Irpelo tudi vsakodnevno poslovanje daljšal prevzemno ponudbo družbe, ki zaposluje preko za 14 dni, tako da imajo pre- petsto ljudi in za katere se s ostali delničarji Še 14 dni tem odpirajo novo razvojne možnost, da svoje delnice možnosti. Kranj V Savi nagradili najuspešnejše V četrtek je Postovna skupina Sava v kranjskem Prešernovem gledališču pripravila tradicionalno slovesnost ob Dnevu Save, na kateri so ob bogatem kulturnem programu sloves- no pode ili nagrade sodelavcem za izjemne dosežke v letu 2007. Nagradi menedžer leta 2007 v Poslovni skupini Sava sta prejela Dušan Kveder in Vesna Čadež, direktorja družbe Savatech, d. o. o., predsednik uprave Save, d. d., janež Bohorič pa je podelil še nagrade in priznanja delavec Save 2007 Šestim zaposlenim v Poslovni skupini. Priznanja so prejeli: Zdravko Lakelič {Savatech, d. o. o,), Dr«jče Ravnik (Sava Hoteli Bled, d. o. o.), Maks Brodnjak (Sava-CTI, d. o. o.), )anez Gjergjek (Terme Radenci, d. o, o.), Anton Krajger (Savatech, d. o. o.) in Jože Cašpei^ič (Terme Ptuj, d. o. o.). Š. Ž. ff « < t i é i8 KMETIJSTVO cveto.zapiot n ik t§>s-glas,si GORENJSKI GLAS torek, 9. oktobra 2007 Za četrtino večji kmetijski proračun cvfto Zaplotn i k pri tem pa se bo slovenski ..............................................................................delež povečal za 4,2 milijona Ljubljana • Vlada je na ne- evrov in evropski za 71,5 mi- da vni s e j i potrdila s premem- lijona. Plačila za območja 2 be proračuna za prihodnje omejenimi možnostmi za leto, dokončno pa bo o njih kmetijsko dejavnost in za odločil državni zbor. Že kmetijsko okoljske ukrepe sprejeti proračun ministr- bodo izplačevali po sistemu stva za kmetijstvo, gozdar- N + 1, kar pomeni, da bodo stvo in prehrano naj bi se prihodnje leto sprejete ob- povečal za slabo četrtino, s veznosti izplačali najkasneje 389 na 486 tniUjonov evróv, v letu žOOC). Vse druge ob- rajveč za izvajanje Progra- veznosti bodo izplačevali ma razvoja podeželja za ob- tako, kot določajo pogodbe, dobje 2007*2013, za nepo- Za neposredna plačila bo s redna plačila na površino in prihodnje leto na voljo doza živali, za tržne ukrepe In brih 141 milijonov evrov oz. za zavarovanje kmetijske 29 odstotkov celotnega pro- pridelave. Miriistrstvo si bo s računa, 2a to pa bo tri petine tem zagotovilo dovolj denai- prispevala slovenska država ja za izplačilo obveznosti, Id in ostalo Evropska unija. Za izhajajo iz skupne kmetijske zavarovanje kmetijske pride- politike. Za izvajanje progra- lave, ki ob naravnih nesre- ma razvoja podeželja bo na- čah zmanjkuje "pritiske" na menjenih 173 milijonov ev- proračunsko rezervo, bodo rov ali 35 odstotkov celotne- namenili dobrih šest milijo- ga kmetijskega proračuna, nov evrov. Kran) Ves denar za lansko sušo in neurja že letos Vlada je na četrtkovi seji spremeniia program odprave posledic Škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu v letu 2006. Medtem ko ^e najprej predvidevala, da bo upravičencem polovico državne pomoči izplačala letos in drugI del prihodnje feto, pa ji državne rezerve omogočajo, da celotni znesek, to je skupt^O \ ž,4 milijona èvrow, izplača že letos. Upravičenci bodo v povprečju prejeli zS odstotkov ocenjene škode, ki so jo lani povzročili suša ir neurja. C. Z. Kranj Kdo ščiti kmetijska zemljišča Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, njena območna enota Kranj In kranjski kmetijsko gozdarski zavod bodo jutri, v sredo, ob io. uri pripravili v kuhurnem domu na Prim-skovem pogovor z naslovom Kdo §Čitf kmetijska zemljilča?. Na pogovoru bodo sodelovali predstavniki ministrstev za kmetijstvo ter za okolje in prostor, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, zbornice in drugI. Zavod bo predstavil zbornik ob 55-letnici osemenjevanja na Gorenjskem. C. Z. Kranj Našel redke gobe Pred kratkim je obiskal naie uredništvo Franc Dolenc iz Šut-ne pri ŽabnicI, ki je že 37 let Član Gobarskega društva Gobe nabira še dolga leta in je eden najbolj usposobljenih določevalcev vrst naših gob. Zato najde marsikaj, kar drugi celo ob gozdni poti prezrejo. Tokrat je našel v okolici Crn-groba za Gorenjsko zefo redko vrsto iz družine mušnic, ki pa je najboljša užitna goba. To je karželj, značilen za južne kraje, predvsem za Primorsko. Redke najdbe ne bodo pojedli, ampak jo bo pokazal na srečanju Članov društva. Potem bo gobe vrnil v naravo. S. S. ««I « omejuje Minuli konec tedna je bil v Komendi kmetijsko podjetniški sejem, na katerem so zaradi prostorske stiske morali zavrniti nekaj razstavljavcev. Občina je že začela z odkupom zemljišč za preselitev hipodroma in sejmišča. Cveto Zaplotnik Komertda • Komenda je bila minuli konec tedna drugič letos sejemsko "mesto", po uspešnem spomladanskem kmetijskem sejmu je bil od petka do nedelje Še 12. jesenski kmetijsko podjetniški sejem. Kot je v imenu prireditelja» Konjeniškega kluba Komenda, povedal Alojz Lah, je bilo za letošnji sejem veliko zanimanj e razstavljavcev, tudi iz tujine. Čeprav so na obstoječi lokadji izkoristili ves prostor, so nekaj razstavljavcev kljub temu morali zavrniti. Da je sejem presegel sedanje prostorske možnosti, ugotavljajo tudi na ob- Romana Kimovec lože Senk dela s starim, tehnološko za- Na sejmu v Komendi.se je starelim," je dejal Vrisk in predstavilo okrog tristo raz- poüdari], da dober traktor za stavljavcev, med njimi so bili kmeta ni luksuz. Kar zadeva domala vsi najpomembnejši odpravljanje posledic vodne slovenski izdelovalci in pro- ter nekatere ustanove in organizacije. |ože Senk iz Hote- maž, ki je na sejmu predstavljal mešalne vozove, hlevsko gumijasto podlago in avtomate za napajanje telet, sodeluje na komendskem sejmu že od vsega začetka in se mu za razliko od ra(^onskega zdi bolj kmetijski. "Predstavitev na sejmu je pomembna, še bolj pa dober glas, ki ga širijo upo- rabrüki naših izdelkov," je poudaril Jože. "VeČino sadja in izdelkov iz sadja prodamo doma na kmetiji, na sejmu pa ždimo predvsem pokazati obiskovalcem» s čim se ukvarjamo in kaj delamo, " je dejala Romana Kimovec iz Bukovice pri Vodicah in dodala, da č^, Zupan Tomaž Drol« ,e ^ ^ ^^^^ ^^^ ^^^ ^ ^ ^^ ^ mehanizad- 4;400 ob odpisu seima povedal da p^feadetih obmoäj oprostila je, opreme in orodja, domaü l^blan m e nekaj hrušk m da plačil a Članskega prispevka. podjetniki, okoliške kmetije so v občini že začeli z odkupom dvajset hektarjev zemljišč, ki jih bodo potrebovali za preselitev hipodroma in sejmišča na novo lokacijo. "Upam, da bom na spomladanskem kmetijskem sejmu lahko f>oroČal, da imamo vsa potrebna zemljišča in da že pripravljamo projekte," je dejal Drolec, Id je skupaj z Lahom in predsednikom kmetijsko gozdarske zbornice Petrom Vriskom sejem tudi odpri. "Tistemu, ki pravi, da kmet ne potrebuje novega, sodobnega traktorja, bi privoščil, da samo tri dni Člani Društva stari traktor Moste ob starih traktorjih poleg svežega sadja prodajajo tudi izdelke - mošt, pasteriziran sok, sulie krhlje, žganje... Društvo stari traktor Moste, ki združuje okoli trideset članov, je na sejmu po besedah podpredsednika Vinka Koželja predstavilo več starih traktorjev, voz lojtmik iz leta 1899. plug, brano, osi- palnik, memik ... S štirinajstimi traktorji so se pred nedavnim udeležili vožnje na Veliki Klek {Grossglockner), na 2.57J metrov nadmorske višine, in med 34 društvi iz vse Evrope zasedli sedemnajsto mesto. Brdo pr( Lukovici Dnevi apiterapije in čebelarstva v čebelarskem centru na Brdu ori Lukovici bodo od Četrtka do sobote Dnevi apiterapije in čebelarstva, V tem času bo več predavanj o uporabi medu iri drugih Čebeljih pridelkov v vsak-dariji prehrani in v zdravstvene namene, osrednji dogodek pa bo sobotr^a okrogla miza, na kateri bo sodeloval tudi nekdanji predsednik Čebelarske zveze in kandidat za predsednika države Lojze Peterle, Na stojnicah bodo ponujali čebelje pridelke, v delavnicah za odrasle in otroke pa bodo izdelovali svečke iz voska in dražgoške kruhke, risali panjske končnice ... Kot ob tem poudarjajo v Čebelarski zvezi, je apiterapija uporaba čebeljih pridelkov v medicinske namene, to je za preprečevanje bolezni, zdravljenje ali okrevanje po bolezni- C. Z. Jezersko Na dražbi prodali le dva ovna Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme je v soboto pripravilo na Jezerskem Šestič zapored dražbo ovnov iz testne postaje na Smrtnikovi kmetiji. Kot je povedal predsednik društva Primož Muri, je bilo letos na testiranju v zahtevnih hribovskih razrrerah 26 ovnov, od katerih jih je republiška komisija za odbtro plemenjakov potrdila 23. Za dražbo letos ni bilo veliko zanimanja, predali so le dva, oba po izklicni ceni. "V društvu bomo razmislili o tem^ ali bomo v prihodnje še vztrajali pri dražbi, saj je z organizacijo kar precej stroškov, odziv pa je bolj skromen. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da si rejci ovne na dražbi le ogledujejo, kupijo pa jih potem, nekaj dni po dražbi," je dejal Primož Muri in napovedal, da bo društvo to soboto pripravilo za svoje člane Še strokovno ekskurzijo. V Pllberku si bodo ogledali predelavo volne, nato pa bodo nadaljevali pot na slovensko stran po Dravski dolini. C. Z. ) Najprej posvet, nato še podelitev priznanj člani Lovske družme jezersko so se v soboto zbrali v lovskem domu na strokovnem posvetu, na katerem so razpravljali o uresničevanju letnega lovsko gospodarskega načrta. Po posvetu so članom podelili oditčja Lovske zveze Slovenije, nekateri lovci pa so podpisali tudi lovski kodeks. Odličje druge stopnje sta prejela Štefan Zupan In Zoran Rautner, odličje tretje stopnje Lovro Zupan, Franc Tišler, Frančiška Karničar, Igor Nahti- gal, Miloš Zupančič, Daniel jagodic, jože Muri in Darko Kokalj, znak lovske zveze pa Viljem Eržen, Marjan Tepina, Ljubomir Kogoj, Rudi Karničar, Venčeslav Parte, Janez Močnik, Dušan Sem rov, Leon ŠIberle in Tomaž Bakovnik, C Z. L;ueL)ana Vlada razrešila Breznikovo, začasno Kočar Vlada je na nedavni seji razrešila generalno direktorico di-rektorata za varno hrano na ministrstvu za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano Bety Breznik, ki je to nalogo opravljala dobri dve leti. Minister Iztok Jarc je do imenovanja novega direktorja za vodenje direktorata pooblastil Matjaža Kočarja, glavrega inšpektorja inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. C. Z. KRAN) Na Ponikvi vseslovenski shod kmetov v nedeljo bo na Ponikvi In Slomu pri Šentjurju Četrti vseslovenski shod kmetov pri zavetniku slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva Antonu Martinu Slomšku. Srečanje se bo začelo opoldne z mašo, ki jo bo vodil celjski škof Anton Stres, nato pa bo pred Slomškovo rojstno hišo še slavnostna akademija. C. Z. « i 4 r » p v GORENJSKI GLAS torek, o. oktobra 2007 FIN cveto.zaploinik ® g-gias.si 19 Preko spleta je možno podaljšati prometno dovoljenje in (obvezno) avtomobilsko zavarovanje. C vrro Zaplot>j i k na novinarski konferenci, varovanje, torej tudi kasko, velja že takoj po končanem na kateri je sodeloval tudi asistenco, pravno zaSČito in postopku na spletu. Ljubljana • Zavarovalnice so minister za javno upravo nezgodno zavarovanje. Po- Zavarovanec lahko po skle- po zakonu o obveznih zava- Grega Virant, prikazali po- daljšanje zavarovanja preko nitvi (obveznega) avtomobil- rovanjih v prometu morale stopek obnovitve avtomobil- spleta ie možno trideset dni skega zavarovanja začne na do 1. marca letos omogočiti skega zavarovanja preko in- pred potekom zavarovanja spletni strani e-uprave še po- zavarovancem podaljšanje terneta. Zavarovalnica Tri- in še trideset dni potem, za stopek za podaljšanje pro- zavarovanja avtomobilske glav je podaljšanje zavaro- to je potrebna Številka zava- metnega dovoljenja. Novo odgovornosti preko spleta vanj za osebna vozila v lasti rovalne police, zavarovanec dovoljenje dobi po pošti, pri isü zavarovalnici, najkas- občanov (fizičnih oseb) pre- pa lahko plača premijo z hkrati pa poštarju izroči sta- neje do i. junija prihodnje ko spleta uvedla novembra Moneto, preko spletne ban- rega. Kot je ob tem dejal mi- leto pa morajo vzpostaviti si- lani, pri tem pa se ne ome- ke Abanet, s karticami Acti- nister Grega Virant, je stori- stem, ki jim bo omogočat juje le na obvezno avtomo- va, MasterCard, Visa, Visa tev zanimiva v tistih letih, ko sklenitev tovrstnega zavaro- bilsko zavarovanje, kot za- Electron, Diners in s pamet- je prometno dovoljenje mož- vanja pri katerikoli zavaro- hteva zakon, ampak je z eno no kartico Maestro. Polico no podaljšati brez tehnične- valnici. PredstavniJd Zava- samo polico možno obnovi- dobi po pošti v treh dneh, ga pregleda, na letni ravni je rovaJniceTriglavsovčetrtek ti celotno avtomobüsko za- podaljšanje zavarovanja pa to približno 250 tisoč vozil. Kran] Vse bančne kartice bodo zamenjali z novimi Bank Austria Credìtanstalt Ljubljana se je pred nedavnim preimenovala v UniCredit Bank. Banka bo zaradi novega mena do konca tega meseca vsem strankam brezplačno zamenjala bančne kartice 6A Maestro Cirrus, MasterCard n Visa z novimi, z novo zunanjo podobo in tudi z vgrajenim čipom, ki bo zagotavljal varnejše kartično poslovanje. V banki ugotavljajo, da se poslovanje s karticami vse bolj uveljavlja. Lani so izdali 30 odstotkov več novfh kartic kot predlani, uporabniki kartic pa so v primerjavi z letom prej opravili cd 25 do $0 odstotkov več transakcij. Zadnji dve leti Šfrijo bankomatsko mrežo tudi zunaj poslovalnic, strankam pa §e vedno omogočajo 2 BA Maestro kartico brezplačen dvig gotovine na vseh bankomatih v Sloveniji tn tudi v vseh ostalih članicah Evropske monetarne unije. Imetnikom UniCredit Bank BA Maestro kartice so ponudili tudi novo storitev, to je menjavo osebnega gesla na bankomatih Un Credit Bank. C. Z. Svet zavoda GIMNAZIJE JESENICE Trg Toneta Čiifarja 1, 4270 Jesenice razpisuie delovno meato RAVNATELJA/-ICE Kandidat/-ka za ravnateija/-lco mora za imenovanje na furkkcijo ravnateija/Hce izpolnjevati spicéne zakonske in posebne pogoje; imeti najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjevati dnjge pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v srednji šoli v skladu z veljavno zakonodajo, imetf nazTv svetnik ali svetoviec oz. najmanj pel let nazw mentor, imeti opravljen ravnateljski Izpit oz. si ga pndobiN najpozneje v enem letu po začetku mandala. imeti najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, Izpolnjuje pogoje po 53. členu ZOFVI (Ur. I. RS, st. 98/05- uradno prečiščeno besedilo in 129/06) ali izpolnjuje pogoje po 14-5. členu ZOFVI (Ur, I, RS, št. 98/05 - uradno prečiščeno besedilo in 129/06). izpolnjuje pogoje po 43. členu ZOFV(-A (Ur. I. št. 64/01), ni bil pravnomočno obsojen zaradi nakiepnega kaznrvega dejanja, Ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju već kot šest mesecev. ni pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Izbrani/a kandidat/-ka bo imenovan/a za dobo 5 let, z možnostjo nastopa dela s 1. 2. 2008. Pisne priiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdilo iz kazenske evidence), o dosedanjih delovnih zkušnjah s kratkim življenjepisom ter pnjgramom vodenja zavoda za mandatno obdobje pošljle najkasneje v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Svet zavoda Gimnazije Jesenice. Trg Toneta Čufarja 1, 4270 Jesenice, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA. Vloga se bo štela za pravočasno, će bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto, Nepopolne vloge bodo s sklepom zavržene. O izbih bodo kandidati otn/eščeni najkasneje v roku 4 mesecev od dneva objave razpisa. Kran) Ugodnejša posojila za prizadete v ujmi 8ar)ka Koper omogoča občarjom^ podjetjem in drugim pravnim osebam z območij, ki jih je prizadela nedavna vodna ujma, najetje posojila pod ugodnejšimi pogoji. Za te potrebe je namenila skupno dva milijona evrov, najvišji možni znesek posojila pa je 20.000 evrov. Obrestna mera je lahko nespremenljiva, 3,5-odstotna, ali spremenljiva, v višini Eurabor-ja brez pribitka. Odplačilna doba je deset let, plačilo glavnice in obresti je možno odložiti za največ dve leti od sklenitve pogodbe, posojilojemalcem tudi ni treba plačati stroškov odobritve zahtevka in vodenja posojila. Tistim, ki so najeli posojilo že prej, omogoča banka lažje odplačevanje obrokov, za prizadeta območja pa pripravlja tudi donacije. C. Z. LjUSljANA Decembra prve subvencije za mlade družine Republiški stanovanjski sklad je na podlagi javnega poziva prejel do roka 1.278 vlog za dodelitev subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega problema in 78 vlog za subvencioniranje tržnega najema. Ko bo preveril popolnost vlog, pozval vlagatelje k dopolnitvi nepopolnih vlog In preveril podatke iz uradnih evidenc, bo začef z izplačevanjem subvencij, prva izplačila bodo predvidoma decembra. V državnem proračunu je letos za subvencije predvidenih nekaj manj kot 2,4 milijona evrov. Lani je sklad prejel 321 vlog in 177 mladim družinam skupno izplaval za 107.360 ev rov subvencij. C. Z. Predstavili e-storitve Maja Bertonceli dneh. Naš apel je, da občine äm bolj izkoristijo to prilož- Kranj • Državni sekretar Ro- nost, saj se ne dogaja vsak man Rep in namestnik ge- dan, da država pride na dolo- neraijiega direktorja Direk- Čeno območje in ponudi raz- dobre storitve za- corata za e-upravo m upra- vojne, vne procese Dušan Kričej stonj," je povedal sekretar sta pred nedavnim v Kranju Rep ter dodal, da si ne delajo predstaviia elektronske sto- iluzij in se zavedajo, da veli- ritve, ki jih je Ministrstvo za ko ljudi računalnika ne upo-javno upravo razvilo v okviru rablja, zato bo tudi v priliod- projekta e-uprave. Te storil- nje treba ohraniti dosedanjo ve želijo prenesti tudi na ob- prakso, torej urejanje storitev čine. Predstavitev je bila v prvi vrsti namenjena županom in direktorjem občinskih uprav. na kraju samem, v tem pri-meni na občini. Uvedba e-storitev ima. kot pojasnjuje Rep, dvojni uči- "Vse elektronske storitve, nek: "Na eni strani se ponu-Id smo jih razvili na področju di storitev državljanom v javne uprave, so uporabne elektronski obliki, po drugi tudi za lokalno samoupravo, strani pa isto storitev daste Uporaba in uvedba e-$toritev zaposlenim kot orodje- To je za občine brezplačna. Ime- pomeni seveda tudi raciona- ti mprajo le dostop do splet- lizacijo pri številu zaposlenih strani in osnovno infor- nih." Za storitve v predstav- madjsko povezavo in ta pro- Ijenem obsegu se doslej èe ni jekt lahko poženejo v nekaj odločila nobena občina. Kranj Višje obrestne mere za depozite Nova Ljubljanska banka (NLB) je pri poslovanju s prebival-stvorr 1. oktobra zvišala obrestne mere za depozite in druge oblike varčevanja, za nekatera varčevalna obdobja tudi za več kot 0,7 odstotne točke. IzhodiSčna obrestna mera za evrski depozit, vezan za več kot 31 dni, zna§a po novem ^,53 odstotka in za vezavo nad 91 dni 4,04 odstotka, končna obrestna mera pa je odvisna od poslovnega razmerja stranke z banko. Ker banka spodbuja sklepanje depozitov po sodobnejših poteh, je obrestna mera nekoliko višja od izhodiščne tudi v primeru, če stranka sklene depozit preko NLB NLBTeledom in NLB Moba. C. Z. Kranj Pocenitev naftnih derivatov 2 današnjim dnem so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov, tokrat so se vse znižale. 95-oktansk( motorni bencin se je pocenil za 1,2 centa, na evra za liter, 98-oktanski bencin za centa, na 1,005 ^vra^ in dizelsko gorivo za 1,3 centa, na 0,984 evra za liter. Cena kurilnega olja se je znižala za 1,6 centa, na 0,646 evra za liter, C Z- Matic Osovnikar t. . V t pospeseno varčuje. Kaj pa vi? Vsi, ki so fio 20. decembra 2007 odiüuto Pospešeno varčevanje, projinelü cltirilo in se potegujete za poloviinjc v tople kraje. ft • ^^ ^ V •K wwwJiyiK) (il )('-<)(lri<).si BANK HypoGroup ALPE ADRIA ir f f » 4 20 ZANIMIVOSTI info ® fi-gla5. GORENJSKI GlAS torek, 9. oktobra 2007 Sest desetletij predstav Kulturno umetniško društvo Boštjan jezeršek s Sovodnja je s predstavo Brez razloga proslavilo 60 let delovanja. BoJttan Bogataj je, da ustvarjajo brez scenari- ..............................................................................ja, zato je lahko vsaka pred- Sovodenj • Kulturno umet- stava nekoliko drugačna in niško društvo BoStjan Jezer- tudi to, da so se lani pozabava- šek danes šteje dvajset do tri- li z resničnostnimi šovi, letos deset aktivnih članov, za igro pa se tak odvija komaj nekaj Ln zabavo navdušenih mia- kilometrov od njih - Kmetija dih domačinov. Ob 60-letm- na Mrzlem vrhu. KUD Bošt- ci SO pripravili neklasično janjezeršek so 14. septembra proslavo • predstavo Eiez 1947 ustanovili kot nasledni- razloga • s parodijo na aktual- ka Prosvetnega in Sokolskega ne oddaje s televizije. V njej društva, ki sta delovala že so pripravili skeče o aerobiki, pred drugo svetovno vojno, anketi in podiranju svetovne- Že od nekdaj so si prizadeva- ga rekorda, povezovala sta jo li, pripraviti lastne gledališke voditelja tipa TLP ali NLP, igre, Id so napolnile kulturno vmes pa je imel glavno bese- dvorano na Sovodnju. do avtoritativni režiser. "Vsa- Danes v sklopu društva deko leto pripravimo igro. Lani luje tudi Dramska sekcija je bila to parodija na resnič- Podružnične šole Sovodenj, nostne šove Štala na odru, le- Cerkveni otroško-mladinski tošnja predstava pa nas še pevski zbor, glasbena skupi-čaka, saj bo premiera januar- na Red Pili, pripravljajo tudi ja ali februaqa. Naša želja je, potopisna predavanja z dia- da zabavamo," je dejal predsednik Lenart Šifrar. pozitivi in sodelujejo na raznih prireditvah. Na vseh želi- Premiera je vedno na So- jo predvsem zvabiti nasmeh vodnju. sicer pa se predstav- na usta obiskovalcev. Ob Ijajo tudi na Cerkljanskem, v prazniku društva jim je to LiJČinah in Davči. Zanimivo odlično uspelo. gooešič Nažel veliko borovo gljivo V Dobravah na Godešiču je zrasla več kot deset kiiograrnov težka borova gljiva, s katero se je pred fotografski objektiv nasmejan postavil Brane Kalan iz Frankovega naselja Škofji Loki. Pravi, da je strasten gobar in da gobe nabira skoraj vsak dan, da pa tako velike borove gljive še nikoli ni našel. Za Borovo gljivo sicer velja« da lahko tehta več kilogramov, raste pa od avgusta do oktobra, včasih celo novembra. Je prijetnega vonja, okus pa ima po lešnikih, M. B. kotnik Asfaltirana cesta Motnik-Vrhe-Srobotno Novih osernsto metrov asfalta so se pred dnevi razveselili krajani vasi nad Motnikom, saj je Občina Kamnik uredila nov odsek krožne ceste Motnik-Vrhe-Srobotno, ki jo je v spodnjem delu pred nekaj tedni močno poškodovalo deževje. "Za investicijo so zelo zaslužni prav vsi krajani zaselka Vrhe in vodja gradbenega odbora janko Podbregar, kt so si vrsto let prizadevali, da bi uredili cesto. Pridobitev je za nas zelo pomebna, čeprav bomo za ureditev celotne krožne povezave ob tàkšr^èm tempu potrebovali Še deset let," je pred odprtem povedal predsednik KS Motnik Marjan Semprlmožnik. I. P. Vida Franci VOZI na vaje Če je na dan poroke deževalo, se je mladoporočenemu paru obetalo veliko bogastvo. Vida in Franci Kok iz Tupaiič, ki sta po pol stoletja znova potrdila svojo zakonsko zvezo, temu ne verjarrieta preveč Danica Zavr l 2li bi r Preddvor - Dež pa ni pokvaril razpoloženja ziatoporočen-cev in njunih petdeset svatov, ko sta minulo soboto v pred- dvorski cerkvi podaljšala svojo zakonsko zaobljubo izpred petdesetih let A tudi 5. oktobra 1957, ko sta se vzela tak^t letna Vida z Zgornje Bele in manj kot leto dni starejši Fran-d Kok iz Tupaiič, vreme ni bilo prav lepo. Njiuio poroko sta spremljala mraz in slana, a si je mladi par s svojimi gosti tudi takrat kljub vremenu in skromnemu življenju znal na- rediti prijetno slavce. Vida in Frand se poznata že iz šolskih let, pozneje je Vida Vida in Franci sta skupaj petdeset let. mimo Frandjevega doma ho dila na delo na Vboko in takrat nega pravnuka. Vida je btla za- skem pevskem zboru Josipine njave prstanov v cerkvi do poje "zamerkal". Frand pa je poslena rujprej v Čevljami Tumograjske (prišle so jima gostitve pri Bizjaku, jelepoda- dejal: dovolj sem star» ne bom Storžič na Visokem, nato pa v zapet tudi ob zlati poroki) in je rilo treh hčera, Olge, Irene in več prebiral in si je Vido izbral Planiki, od koder je pred Četrt Članica odbora društva upoko- Branke. "Misel nama je biJa za žh^jenjsko sopotnico. Bil je stoletja odàla v pokoj. Štiri leta jencev, Frand je pri upokojen- všeč, tudi zato, da se ob tej ve-povpreČen zakon, lepi trenutki za njo seje pri Gradbincu, kjer dh polno desetletje nosil pra- seli priložnosti srečamo soso se prepletali 2 grenkimi, je delal polno delovno dobo, por. Sedaj tega ne dela več, pač rodiüki, kise sicer običajno vi- pravita prekaljena zlatoporo- upokojil tudi Frand. V pokoju pa Vido vozi na pevske vaje in devamo samo še na pogre- čenča, ki* imata tri hčere, pet se ne dolgočasita: Vida poldru- nastope. Vse dogajanje ob zla- bih/ sta bila zadovoljna zlato- vnukinj, vnuka in dvomeseč- go desedetje prepeva pri žen- ti poroki, od ponovne izme- poročenca. To društvo bo živelo še sto let! S temi besedami je predsednik Turističnega društva Dovje-Moj stran a France Voga pospremil prvih sto let društva. Urša Pfterkel ter po drugi vojni, ko se je za- ..............................................................................Čel razvijati zdraviliški turi- Dovje - Turistično društvo zem. V osemdesetih letih Dovje-Mojstrana letos praz- prejšnjega stoletja pa je pri- nuje stoletnico. Slavnostna Šlo do zatona, po Vogovih be- se|a je bila nedavno v kultur- sedah je M poleg ukinitve nem domu na Dovjem, po- železniške proge najbolj uso- leg župana Kranjske Gore den načrt tedanje skupne je- (ureta Žerjava pa sta se je seniške občine, po katerem udeležila tudi predsednik naj bi Mojstrana postala spal- Turistične zveze Slovenije no naselje Jesenic. Po deset- Dominik S. Čemjak in pred* letjih mrtvóla pa zdaj kaže, da sednik Gorenjske turistične se turizem v Mojstrani zopet zveze Jure M^lič. Predsed- poslavlja na noge, domačini nik društva France Voga je veliko priložnost vidijo v na- orisal zgodovino druStva, ki Črtovani obnovi hotela Tri- razvilo iz tujsko- glav in v gradnji Slovenskega se je razvilo iz rujsKo- glav m vgraan|i biovensKega ---- prometnega dništva, usta- planinskega muzeja. Tudi Prizor iz igre Vlak je pripeljal, ki so jo domačini uprizorili novijenega leta 1907, Zamet- župan |ure Žerjav je de^al, da na trgu sr^di vasi. ki turizma v Mojstrani in na se v Mojstrani premika na Dovjem sicer segajo v 15. slo- bolje, po njegovih besedah je Dominik S. Čemjak pa je imam jaz!" Na trgu sredi letje, ko so se začela romanja pa bi si želeli več podjetniške na Višarje, pravi turizem pa žilice med domačini, da bi se druitvu podelil priznanje z ziatim znakom kot zahvalo vasi so po slavnostni seji v okviru Mihaelovega sejma se je začel razvijati po letu raje odločali za odpiranje in spodbudo za nadaljnjih domačini pripravili še slav-1S7C 2 železnico in gradnjo družinskih penzionov. Na sto let. Predsednik društva nostno akademijo Vlak je planinskih koč. Najsijajnejši slavnostni seji so podelili pri- France Voga je ob tem de- pripeljal, v kateri so časi za turizem v Mojstrani znanja vsem, ki so prispevali jal: "To društvo bo živelo še spomnili leta 1870, ko je na so bili po prvi svetovni vojni, k razvoju turizma na Dov- sto iet in upam, da bo ta- Dovje (takrat se je imenova- ko je bil reden gost kralj Aleksander ia: 2i>.5^ EUR KRANJ: Cosposvctska, 94.1 1* nad., stanovanje mz. balkon 4,6 mz, klet 1,9 m2, drvarnica 5.6 ms. obnova a005* str^a 200é* 2 kamina, vsi priključki, očeni Sievci, takoj vseljlvo* Cena: 13I750 EUR RADOVyiCA: Hiio prodamo, obnova 1937, prillile 1^0 m; {kuhln|a, dnevna s^i s kaminom, 4 spainicci 2 kopalna d, terasa^, mansarda 160 mz (lanen vhod. kuhinfa^ shramba, dnevru soba, 5 nic, kopalnica^ savna, 2 balkona), t 47 mz, nadstreSek. garaia, vrt EUR. ŽIROVNICA: HiSo prodamo, klet 40.9 mz, 1* nad* 139.69 mz (kuhinja^ dnevna s<^a, spalnica, kabinet, kopaMica. svc). mansarda 13461 ms (kuhinja, spalnica, kopalnka« nezdeiani prostorì)i starost 60 let. streha zoco^ dvoriSte, vrt, v pntii^u je PTT Slovenije* Ccria: 337*581 EUR ZC* SORICA pn Železnikih. Hi§o pro* damo, UKko za vikend, $6 mz, 1* 2005, inja nica, vvc* m nao^ jonevna mansarda (spalnica), ck elektnka, vsa oprema, mima In lepa lokadja, vredne o^a. Cena: 146.OOO EUR^ GOZD MARTUUEK: Večslanovanjsko . 1 sofidno ohranjena, 390 m2, ck na trda kunva. prizidek 1.1991,84 ma, Ph ckna olje^ rteizddar^o p^streije, gosp. poslopje 237 ni2. garaža, dvcnšče 62^ mz, sadovnjak 376 m2, ser>Čna lokacija. I pogled na Martuljkovo skupino, rimemo za turtjem. Cena: 8$0*000 UR* LESCE Nov lokal v Trgovsko poslovnem centru prodamo, pntliije, 78^ m2, ćajru kuhinja, sanKarije, razi* dejavnosti, naia novogr. 2005. le nerabljen, takoj, možen tudi najem. Cena: n7.330 EUR LESCE: Nov Ic^al v Trgi»vsko po* slavnem centru prodamo, medetaža, 63.96 m2, trgovina, izobraževanje, zdravstvo, Mrvis. naia novogr. 2005* Se nerabljen, takoj, možen tudi najem. Cen3;iis.S64 LESCE' Mov (okat v Trgovsko poslovnem centru pradamo, medetaža, 834 mz» razj* dejavrwsti, naia novogr, 200S, ie nerabljen, takoj, možen tudi najem. Cena 115.092 EUR^ LESCE: Lokal v Trgovsko poslovnem cerrtru prodamo, 427 mz. prodajni prostor 394 mz. sanitahjefgarderoba 3,3 mz, K 2005. medetaža» razi* de-javnoscJe garažni boks v kleti* prevzem možen takoj. Cenr7S^i74 EUR. RADOVLJICA; Poil prostor prodamo. Kolodvorska. 45,24 mz, I. T907, obnova 1997* prttli^e, sanitarije, do^a. ck na možen takoj. Cen» 4J.OCO EUR. v/ww*alpdoni*sa s i e PESST, d. a o*, nepremičninska Stritarjeva ulica Telefon: 236 73 73 Fax: 236 73 70 E'po^; inf Internet: vAiAv/esst.si ?rANOVAN)A PRODAMO: KRAN) ^2] iz4coo,oo EUR. KRAN) • STRU2EVO: trisobno v hiSi, 80 mz, obnovljeno L zoo7e dva par* kirna mesta, tz5.188^00 EUR. KRANj • naselje dvosobno, éi,6z mz, 3. nad., L 19Ö8. 105.000,00 EUR* KRANf • Pianlna t: dvosobno. 5S.O0 m2, i*/7 nad., 1.1976, no.000,00 EUR* HIŠE PRODAMO TRSTENIK^ČADOVgE : novograd-nja, zaključena gradbena faza, 300 mz bivalne površine* 900 mz zem* jrSča, zSo.ooo^oo EUR. GOLNIK • dvojček (1/2), 160 m2 biv, povfnL 1960,130.000^00 EUR. KRAN) « STfiAlttCt : vrstna * sredin sU, L 193I1 93 mz bivalne površine, 263 mz zemljišča, 219.000,00 £UR. ODDAiA NAKLO: poslovni prostor* pisarni, z X ij m2 med seboj povezani. I* 1997, 10.00 EURJ mz WMtw«fesst*5l Cesta jdka 4000 gsm: in oaza^nep.si STANOVANjE PRODAMO; KRANI - Zlato polje: trisobno. 72 m2. i.Ji nad,, obnov, 2-004. n3.ooo.oo EUR. KRAN) • Zlato po^ <^/osobno ^ mz, I. 4/4 nad., 94.COO.OO EUR. KRANI - Pbnina III: dvo«obrK>, 65 mz, I. ^986, './7 nad.. 107.000.00 EUR. KRANJ • Planina III: tn»>bno, 74 rro. 1986, 2./3 ndd 124.000.00 EUR. KRAN) - Planma h gaisonjera, 27 w2. 1972,3 /3 nad 68,oco,oo EUR. SK. LOKA ■ Ciohar^ nasede C9fV> njera 25,5 mz, I. 1967, >,/4 nad, 5>.ooo.oo EUR, HPRODAMO: KRANI • I life; dvodružinska 390 mz, pdrc $00 mi. L1983. i^coo.oo EUR. KRAN) - $p. C^pl)«: «nodružinska 115 mi, pvc 16S mz, I, i960,124.000,00 EUR ^♦mpPROJEKT tm mi Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 S11 111 PRODAMO: GOLNIK • OKOÜCA, ssmost, starejša hi$a 212 m2, pare. 721 m2, z gospod. poslo^em, obn. I. 75, potrebna obnove, na lepi lokaciji. Cena: 115.000 eur KRAN}-ZLATOPOL)E, mz, nizek blok, obn. oS. dobra ']2. sončna lega, Ptaina CK-plln, vpisano v ZK, tak^ vsdjivo. Cena: 115.000 EUR, KMN) • PUNINA 1, dvosobno, 59 n^z, 1.75,1. nad., ohranjeno,v2d4«va-no, zastekljen balkon, prazno, takoj vseljivo. Cena; 10^.900 EUR. KIlANf • SORLI)£VO NASELjE, dvosobno, 58 mz, y nad., I. 72. v prvotnem stanju, vzdrževano, vsi vpisano v ZK, prazno. tak< C v izmeri 54,13 m, 1.1970, 6. balkon, vpisano v zk, Zeo ugodno 99.990 EUR. KRANI • CENTER: trisobno duplex, 96,2s mz. I, 2006 1, nadstropje in mansarda. Cena: 165.331,42 EUR. DRULOVKA: trisobno, v izmeri 8S m2, nadstropja 2/2, I. 1992, svetlo mansardno stanovanje z odlično razporeditvijo prostorov. Vredno ogle- da, Cer>a; 130.000 E Ufi. PRODAMO ZEUgiiĆA: eRITOF-VOCE:zazidljiva parcelav izmeri 556 mz, ravna, vs na parceli Cena 170 EUR/m2. NAfAMEMO: KRAN] ' BLIŽNJA OKOLICA: amemo ve^je stanovanje, trisobno ali hiSo. Prednost ima|0 opremljena stanovanja. Obvezno urejeno, na mirni lokaciji. DODATNA PONUDSA NA: nepremičninska^ drjžba ^ Zcvoikovd Ü Krd nr Sui(dc|evdul^. Kranj, id: W1/34 7323 04/^3^2 $90 PARCELE PRODAMO KMN|, Mlaka, zazidljiva parcela, 670 rr>2, na južnem poboju, asfaltni dostop, ze(o sončna, komunalno opremljena, z gradbenim dovoljen* ' jem za takojšnjo gradnjo stan. hfSe, v urejeni soseski. Cena: 115.000,00 EUR. BANOVANJE PRODAMO KRANJ, bližina AP, itirtsobno, 84 m2, 2 balkonom, V. nad., kvalitetno adaptirano 2003, potrebno manjše dodelave. Cena: 127.500 €UR KRANJ, Planina I, v bližini iportne dvorane, enosobno, 2&,6o m2, letnik ^975. obnovljeno 2003, v j. nad- oprem )eno, (akoj vseljivo. Cena : 68.800,00 EUR. KRANJ, Planina II garsonjera 32 m2, klet S m2, adaptirana I. 2006. visoko pritIrSje nizkega bloka, vpisano v ZK, opremljeno, hitro vseljivo. Cena: 85.000,00 EUR. $ORU|EVA ULICA, lepo urejeno dvosobno stan. $3,31 rn3, adaptirano 200§. 9. nad,/9, preumjeno v dvorn* polsobno, JV lega, lep razgkd. Cena: 103.000,00 EUR. GARAŽNI BOKS ODDAMO KRANJ, P inim II, n^zek blok, let. 2004, garaini prostor v kleti. Cenä: e*ppita: tomtn^J^ Ul. Jureta Cabrov$ka 4000 emai(; tnfoig^ida-nepremicnine.s PE Kranj, Planina 03, tel,; 04/235> 000, GSM o^t/391 ioo< fax: 04/2331 001 STANOVANJA PRODAMa KRANJ, LEVSTIKOVA ULICA: m2, petsobno, zgrajeno 1.2006, prit., v vila Ùoku v Kranju, atiij, dva parkirna prostora, sta novanje je novo in i rna zelo , lepo razporeditev, cena: 227.S00 EUR ' (^4.589992 SIT) KRANI • NEBOTIČNIK; «3,94 m2, sobno, grajena 1.1964. nad., stanovanje je sedaj v uporab kot poslovni prostor, cena: 12^200 EUR. JESENICE, CESTA REVOLUCifE: 37 m2. enosobno, zgrajeno L1963,3. nad., cena: 57.000 EUR (13659-480 SIT). JESENICE, TITOVA CESTA; rm, dvosobno. zgrajeno 1.1972. cena: 65000 EUR (75.576.600517). KRANJ, NAZORfEVA ULICA: 97 m?., Stiriscbno, zgrajeno 1.1966,3. nad., od-liä^a lokacija, zagotovljeno parkiran/e, obnovljene sanitarije, zamajana alu okna, obrtovl^eni podi, vseljivo 01,04.2008, cena: 130.000 EUR .153^00 5 IT). KRANJ, VAiJAVCEVA UUCA: 74 mz, trfsobno, v stavbi igrajem L 1961, 3. nad., vseljivo 0^.02:2008. v ceno vzamemo manjSe stanovanje, prodamo brez provizije, cena: 110.000 EUR (26.3 60400 srr). KRANJ, gUBgANSKA CESTA: 56,1 mi. trisobno, zgrajeno 1.1952, adaptirano 2002, pri^ičje v večstanovanjskr cena: 73.200 £UR. H\èE PROOAMO*. KRANJ, VISOKO: 180 ms, samostojna, adaptirana I. 2007, 230 m2 zemljišča, lahko tudi dvostanovanjska, v račun laHko vzamemo tudi Snovanje, parcelo, cena; 175.000 EUR. PARCELE PRODAMO: STISKA VAS,K.O.S£mUR$KA CORA: 590 in 574 ms, stavbno zetnij cens: 55EUR/m2 (15.576 SIT). KRIŽE PRI TtólCU: 1.361 m2. zaadfjiva, zazidlj iva parcela z grad.beni m njem za enostanovanjsko biio, cena; 110 EUR/m2. P0S3^VN{ PROSTOR PRODAMO KRANJ • NEBCmČNIK: 83,94 trisobno, zgrajena 1.1964, 5./14 ngd., pisama, možnost uporabe tudi kot stano vanjà, cena: U5.200 EUR kupimo: Kranj okolica kupimo krnetijsko zemljište. Ooronjska kupimo stavbno zemljišče. Kupimo zazidijčvo parcelo 1200-1500 m2 v Na obmo^u Corer^ke kupimo süJXh van^ hi$e in paicele Plaäb takof Za več infbrmadj nas poUlòt«. WWW AdM. nepfemicnme*$i GORENISKI GLAS torek, 9. oktobra 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE info(S>g-g^os.si 23 WWW.COfiENjSKICLAS.Sl jGC PROJEKT d.o.o. j Kindncni ii) neprcmifninski inženiring ! Slovenska e. 27, Ljubljana ! P£ Nepremičnine^ Kranj J Savska c, 22» Kranj, i cL» SÜ 041/315-778, 031/676464 I I .C .com ' Po ugniti [ nakup a!I vam urtdifDO Vaše ncpreniiciiinc NOVOCRADN]E prodamo: KRAN] * Grič ÜCOONOI nrr^Sedv« enoti, dvojčka, cena 1EUR/mž^ ^y> m2| v } etažah, y p«daljiana gr, fazi. dokor^ne v 12007. n^ pare 250 rm, cena 170.OCO EUR/40.75SÄ».00 SIT, c^li^a bkadja ob 2eler>em pasu. AKCIjA 9S6,S9 a/R/m2. TRŽiC • Zali revt v novem stanovdnjskem naselju prodamo eootodvojÒQ m2$pnp9-dajo£m nadstreškom, v 3 etažah^ zgn-leno do podjIjUr« gr. hi« v na parc«fi 222 ma, 147*989 EUR / PARCELE pfodamo: ttfmfIŠM CORA • Kivaw: već par* C«! na poboju Krvavca, z lepim pogle* dom ru LJ in KR, na obrr>o£ju stanovanj In po<^iikih Kii Parcele imajo majhen nagibi velikosti od 40&6C0 m. cer^a 75 EUR/m2.17,973.00 SiT/mi POSLOVNI PROSTOR: L^ubljaru, Žu* panćićeva iama. 20,70 ni2, oprema vileta. voda elektril^a. WQ varovalni rolo. namembnost » Ugovfrio In storitven« dejv cena 35*000 EUR, 13^7^00 S^T, PRODAMO! ; KWMO; taodlifve parcele od looo-2000 ms. kupnino poravnamo Ukoj, Mali oglasi tel: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: mallOQld$l@q-glds.sl Mall oglđsi se sprejemajo: 2d objavo v p^ek -v jfedo do 1J JO. ift o objavp v torek, dc pet- ka do 14.00! Delovdf 6as od ponedeljka do petka neprekinjeno od t • 19. ure NEPREMIČNINE stanovanja_ PRODAM GARSOaiEAA raaon^, Ptarma I, 27 m?, nošo oprem^ena, cxSàra lohacK '0. ugodno, 69.000 EüR. 9 0A0/25O 390. vvwtv nwcgradnfdion.Miti tcc^^r ENOSOBNO stanovanje. 48.5 m2, vh 80}u> DHt., (ùngalo, CK. 1.07, b&lkon, 9a-(ùno parf^. mesto, cena 105.000 EuR, Jelene Janez 8.0.. Partizanska c. 40. tow, • 04i/e75-i23 7007577 j JTD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRC 7. 4000 KRANJ TEL: 04/23-8M30» 04/2) •66-670 041/755"296, 040/204'66I, 041/90C-009 .nepremkninef^slel.net ENOSOBNO stanova nje v Ško^ji Loki. 9 051/366-606 7rs3W KRAhU Zlato DOlie. c^osot>no. adaptira no. balkon. klet. 52.50 m2. mirna lokàciia ZK urejen d, ločeni àievci. 94.000 EUR, Ijon Kiftg đ 0,0., Deteio-va 3. Kranj, » 040/250-390. »WAv.no- . 00 rooTtufl TRISOBNO Stanotte v Železnikih, 5. nad., 9v(gak>, bakon, Mei, lepa razporedi (w, lakof v^jk«, urejen ZK, $0.66 m2,1. B2. 8 041/764-660 ODDAM NOVEJŠE ^.loeobno slanovanje v okoi^ Cl Radovljice, 9 040/835-456 wixy posesti_ PRODAM BITNJE 500 ali tOOO m2 zazidliiva parcela, sončna lega,. 9 041/640* 949 .-QO'Ud KsKERN ICNINE J NEPREM iig 12,4000 Tef. 04/202 2« 256$ CSM OSI/520 700. Email: infbiffiki-kcrn^ OA-NI CA*fvJI. d.0.0.^ P.E Miakarj«v2 uhca 107 (OPCSenČurj,4io8 Šenčuf lel: 04/25-17-199^ fix: o^zS-ij-ì^Z e^po^' Info^Ji nepremičnin Mani si Kupimo nepremičnine na različnih lokacijah www*n«prcfnrcniri«.g9 tM.tt MOTORNA I VOZ LA avtomobili PflODAM BERLINGO 2.0 HOI, I. 04, 60.000 km srebrna barve, zelo lepo ohranjen, «041/227-398 ?WM OPEL Ash^ 1.7 COTi, I, 05, 115,000 Km reg. do 1 /08. kanm^n, vebrne to vinske barve. « 051/43-56-99 locflta PO UGODNI ceni latiko prides do rab-jenegaR Cilevvoinem sranju, Zg. 5rt- nie 149 ,«041/916-919 tootcss PTèpr^m 10.4?« NMfO ^^^ H K/ft^üU ttAK a, NéMo PRODAJA IN MONTAŽA: « pnevmahke m olatišča* « INM^^ him !»»r\is vOZi ^ avlooptika vs€ za podvozje vozit • 'Zpoini »istemi kalflhatooj / ^^ t#l 04r35 7« o« ^^ KUp:'/^ ggd nursi ^ PEUGEOT 206. ), 04., prevoženih 60000 km, Ifta platišča, zirrske gume na platiščih, cena 6700 EUR. 9 041 706-328 RENAULT ESPACE 2,2 DCl. D^ilege, 1. 10/03 1 lasinik. cena; 15 .000,00 eUR, « 041 /784.140 ^rxTòib RENAULT kangoo. I, 99, 96,000 km lepo ohranien, &ele barve, redno servh Siran, * 041/716-019 SEAT CORDOBA 1.4 karavan. 01/02. 132,000 km servisna, vsa opr^rna, tUdI klima, kredK na pololnV oe. 9 04l/S43-e76 7W4T3 GOLF M 1.6 O oopfo ohra^njen. cena podooovonj, 9 031 /505-206 7Q07Ma KUPIH ODKUP vozil oO I, 98 ^n novejših gotovina takoj, ogted moien tudi navaèem öomu. AvTorr>aš d.o.o., Ceànjevek 22, Cerklje, 051 /379-886 7«?s»o STROJI IN ORODJA PRODAM MfZARSKO tračno bru$iV Ssmco 3 Mstrefn niotoijl robno bru^lko z osc^ tecijo, 9 031/538-753 VIBRACIJSKO meo za Izdetavo cestnih robnikov 12x20 cm x tm in 60 kalupov ali zamenjam za osebni avton» bil, 9 041/744-348 OPREMA PRODAH BARSKO OPREMO, klopt, srold. mize, kot novo, zaradi renoviranja, 9 04/576-52-10. 031/685-690 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAH LESEN gra<}benl oder - konipler za 300 m2 ŽELEZNE STOLICE, nastavljive, zidarske. 9 031/840-290 ^core» PODARIM STREŠNO K m ino špiCaK, 9 stavbno pohištvo KUPIM VRATNA KRIIA, nolranfa, zasteklena in Delooske robnike, 9 040/666-806 'ooresa kurivo PRODAM 10 M oukovih drv, • 03V307-1d0 10 m3 Sütl1^, bukovih drv po 42 EUR, S 031/454^976 fOCiiai 160 M suhih bi/koviti drv, ceria 42 £UR/m3, brez prevoza, Železniki, 9 031/764-624 'oortòt BRIKETE za kurjavo, vreča 20 kg/2 EUR. 9 041/946-167 rooNft? DRVA melfska ali razžagana. možnosl dostave. 9 041/7I8-019 tm^asj DRVA. mešana, možen razrez in dostava, cena 35 EUR/ftìS. 9 040/33&-719 rf)6?fM4 DRVA In bulare za 041 /274-891 peò. SUHA bukova drva. možen razrez in dbstsva, • 041/70S-798 tootm SUHA, btkova drva v 8 041/642-267 i dolini, SUHA, bukova drva, rotacijsko kosilnico Vikon, Irosilec hlevskega gnoja Kr* Dan. a 040/212-619 7Cio?ei9 SUHA bukova drva, razžagana, 9 041 /53CW74 r W6» SUHA, brezova m bukova drva, 9 041 /853-040 7oor« OBLAČILA PRODAH mosko gorenjsko narodno nošo, hlače rrera v pasu 92 crrt. lekMiik prsna mers 116 cm. S031/79&004 ramK ZIVALI IN RASTLINE PRODAH BORDER COLLIE mladiče z rodovnikom. primerni za oddajo. • 041/841- 343 7ecru4 LIGUSTER, lepe sadike za ž^o mep, ugodno, fi 04/53-18-314. 040/295- 312 roo7C4i PODARIM OOBRIW LJUDEM podanmo zelo prijazne. 2 mes. stare mucke, S 04/2&-11 -370 ; CW7610 ZELO prikupne mixke, Stare ctva mee. in CIO I, imajo ma(o daljšo dlako, 9 -240 700^6 3 b KMETIJSTVO kmetijski stroji PRODAH TROSILEC m nakladalec hI. gnoja ter cisterno Creina 32001 alf zamenjam za 031/491-028 70079V pridelki PRODAM mož ha dostava . 10 EUR/30 kg. 031/464-260 7oo?e»o JABOLKA jesenska in za ozimnico dobite pri Markuta, Öadovije 3. 9 04/266-00-46 JAbOLKA,' krompir, ^«je v glavah, ja-b^Ohi pasteriziran sok, kmetija Jerala, 9 04/630-66-44 JEDILNI in krmni 041/901-886 RDEČO peso. papnko 041 /517-551 m med, 7007S0S SILAŽNO koruzo v Lahovčah. 1 hs. ŠPINAĆO. dostava na dom, 7007637 VARAŽDINSKO zelje In maćeJie. 041/255-165 70078M ZEUE varaždinsko In hoiandsko, tudi nanbamo ter već vrst jedilnega krorrh pirja, • 041/376-911 vzrejne zivali PRODAM BIKCA mešanca^ 04/253-15-14 10 dni. BIKCA In tel^ko, oba simentalca. stara 14 dni, «041/37^913 wmt ĆB BIKCA. 041/833-872 en teden. 8 joonn DVA ĆB BIKCA 031/361-219 14 in 7 dni. PRAŠIĆE ra^lićno težke, možnosi dostave. 9 041/724-144 7007547 TELIČKO simeotalko, staro 14 dni. 9 VEČ TEUC simentaJk, rasJičnih starosti - eko reja, s 04/58-91-156 7(»rect VISOKO brejo lelico simentalko, 9 04/67-21-671 KUPIM BIKCA simenialca, ležkega okrog lOO 7007B0a ostalo PRODAM HLEVSKJ gnoj, kličrte popoldne, ;oo7aAfi ZEMUO-hur^us. 9 031/253-579 7007558 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM GOSTILNA v Kranju zaposli dekle aH fanta za deio v strežbi ter Kuharfa možna pnučitev in KuhinjaKo pomočnico, Matjaž Erzar s,p,, Jezerska c. 41, Kranj. 9 041/229-766 70076»3 IŠČEMO pomoč za delo v strežbi, možnost redne zaposlitve, sobote tn nedelje prosto, Pizzerija Palermo, Frankovo nas. 67. 4220 Skofja: Loka, IŠČEMO pnjetno dekJe za strežbo v ka/s baru. delo je chKSizmensKo, vikendi prosti. Jakeij ori ostali d.n.o,, Beriedik> va 1. Kranj, 9 031/764-399 toot^ NATAKARJA za stre^ v restavrac z Izkuši^ismi, redno zaposim. Vila Bella. Sf, Bela lb. Preddvor. 9 041/666- 802 '00TMC RESTAVRACIJA Okanna. Uubljartska S, Bled isče delavko za ćisćerje r^ stavracije z Bieda ali okolice, lahko mlajša upokoienka. 9 041/632^69 7007«l| ZAPOSLIMO KV kuhana, Benz d.o.o.. Glavna c, 43, Naklo, 9 040/S12-440 ZAPOSLIMO prodajalca/ko vozil, zaželeno nekaj let delovnih Izkušenj. V aobrazbe. prošnie pisno: Avlo Detr, d.o.o.. Slovenska c 66. 1234 Men- 70073« VOZNIKA kamiona za mednarodni trar^ port zsposlim, C in E kategorija - prerozi v EÜ. Zaje Boal d.o.o., U(. M. Grevenbroich 13, Celje, 9 051/435-145 roor^ee ZA NEDOtOČCN ČAS zapc««mo zastopnike n voc^ skuciri za terenäco proc^ no- anM^ za vafokonje zdias^a. najbolj^ 00-go| r> v delo, Stnkopa, d.o.o.. Ži- ixvrtca 87,041 /793<367 7oo7CE?6 ZA REDNO DELO zapo&limo sobanco in kuhinjsko pomočnico. Preša d.o.o., Cerklje, Slovanska cesta 51. 4207 CefWje, 9 04/265-62-50. 031/837- 088 70074» VITALNA VLAKNA - SVETOVNA NOVOST Odpiramo trgovino v Bistrici j^ri Tržiču (na Deteljici- pri Petrolu), Nudili bomo najnovejše ZNANSTEVNO BIO-TEHNOLOŠKE PRODUKTE ZA ZDRAVJE, IENA 2006 • bronasta medalja. Odprta bo: Čet, + pet,: od 16, • 19, ure. sob.: od 9, - 13. ure m po dogovoru po tel.: 040/223 680. PRISRČNO VABLJENI! www. ZAPOSLIMO več delavcev za delo v skladišču, zaželeni so kovinarji, lesarji in vozniki z vsa) C kal,, lokadia Trzrč, SOS inženiring d,o.o.. Tržaška C. 2. Ljubljana ^007344 ZAPOSLIMO p«Ka oziroma prlpr^n^ ka. Pdkama Pogačnik, Langusova 61, 041/756-186 7007AC« ZAPOSLIMO mizarja in pomožnega delavca v mizarski delavnici - delo je primerno tüdi 2a ženske. Mirarstvo Kumik Franc s,p,. Tupaliče 60. Prec^ dvor, 9 04/25-56-000 7007449 ZAPOSLIMO prodajalo a aii mehanika krT>etN8ke mehanizacije. Klasje, C, na Klanec 9, Kran], • 04/23-3V 375 10074^ liÒEM ONE MAN BAND ìéóe ( i9 0t IgrBnje na obainicah, ohcetlh jri dnjgih zabavah. 9 04/252-14-98, 031/595-163 ZA NEKAJ ar dnevTio - varstvo otroka v Kranju alf varstvo slareiše osabe, 9 031 /262-653 roomr POSLOVNE PRILOŽNOSTI UREJAMO naii^odnejie kredite na hi> poteko, OD ali pokojnino. V kreditno sposobnost se upoàlev^o tudi dodd' lek za malico, prevoz, otroški dodatek ild,, Planinsek k.d.. Vinkov Turn 23. Vodice, 9 031/20«52 7ocrro34 KREDITI D0 8LFT za vse zaposlene ter upokojence do 50 % obremenitve doh,, stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudr na dom. NUMERO UNO Robert Ku)»vec s.p., Mlinska ut 22, Macibor, tatefon; C2/2$2'42-26,041 /750-560. STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od temelj do strehe. Notranje onete, fasade, karrnite škarpe, ureianie In tlakcn^nie dvorišč, z ns^m ali vašim maienalom, SQP Sytyqi d.n.o.. Struževo 3a. Kran|, 041/222-741 70O?»U ADAPTACIJE - barvanje stanovanj, hiš, drugih prostorov, oken, vrat. fasad. napušcev. ^dar^ka dela v Kianju in sirsi okolici. &eo Plester^jak a.p.. Planina 144, 6232 Planina. 8 041/578-917 700?;» INŠTAIACUE V GRMIBEWSTVU, BOŠTJAN J nucii eidktro ogrevanja uvozih kiančin. dvorišč, r^otfanjih prostorov, ogrevanja žlebov. „, Telefon: 041/89^56 t k i fi ASTEI^IKS SENČIU Rozman Pet«r, pM Sflnično 7. Krli©, tal: 170.041/733-709: žaluzu«. roloja re-ieie^ lamelne zavese^ plise zavese^ ^ mamlki, marKlze, wmv.astonk»,not roùT^^r BARVANJE lasad In oaoušcev^ ugoO^ no in kvafitetno» Uegamatnx. đ. e. o., StàrttiSvà 39, Krtflk 041/S70-957 .con'k HITRO IN UČINKOVrrO REŠEVANJE SPOROV med apmki m dolžniki ter unianje njunih pog. Iskanje naslovnikov In vrocsnje posl«. IZi/EN* SODNI PORAVNAL£C, Sakib vIč s.p.| Pot na črno 31, Vodice, s 041/681>62S 70Q7MJ IZVAJAMO sansclf« dimnikov, vrtanje, ZKlava. moniaz« novih, popravil« st^ nh. nudimo dimne obloge, dimna kape* Novak & Co, d.n.o., Ljublianska Domžale. « 031/422-600 OBNAVLJAMO z nabnzgavaniem epoksi »majln» prevleke. Izkušnje in jamstvo. IDEJA, Žjga Snoj. s. p.. 'mz 16. Ljuba 041/592*16d n tOOTiZÒ PRENAVUAMO Hl^E m slanovano v Kranju in okolici * rezarvira^e $voj mm, Megamatnx, d, g. o., Siareiova uL 39^ Kranj, 041/570-957 ^OOMSO PRIOEMO na vaš dom in vam zlikamo vaà» perilo, operemo v^m zavese in pospravfmo stanovanje» Vai ćjstilni servis Račka, Marica Col $.Pm J« Pu- SÜKOPLSSKARSTVO ST1M5 do.o. Senieoo 7, 4294 Knie, sUmsOemal.a IZOBRAŽEVANJE PLESNI TEČAJI za vse generacije (skupina ali posamezno) • tečaji KITA-REi ugodnol Vabr vas Studio Tango. Bfrtol 316, Kranj, * 041/620^8$, vMW.3tudk>tartgd.eom NUDIM PRMAVITE se na U-umi zaćetnr reca; pletenja v Kranju. Predviden zaćeMk v drugi polovica oktobra. Pnjave indodat^ ne inf. Lucija Ticar in ostali d*n.o*, HrutieSSd, Krsnj, • 04/23^665, 031/300461 ZASEBNI STIKI 30.000 POSREDOVANJ, 11.000 po* znanTfev v prelekJem letu je kar^kter^ stike ženrtne poslovalnice Zaupanje za vse generaciie, kf posreduj« po vsej Slo, • 03/ 57-26-319, 031 /505- SCM^NI vöOv«c z obv^ »znostmi léce pn|a^lj»co za druženje, p oklici aii poilji SMS. « 031/533-457 ^oonsd BREZPLAČNO spoznajte s fanie, Ženh* na posredovalnica Zaup a me. p. p.40, Prebold, « 03/57^6^19, 031/836- 378 70CSÌAÌ DEKLETA, b^zplačno lahko spoznato fante za isKrene, resne, irajne Tvaze c vse države. • 031/836*378 RAZNO PRODAM MOVe zir^iske. ^anin§ke cevfje, si. 40 In skoraj nov SO I sod š nerjaveč« pO covine, »04/510^1-10 OMELA za čiščenje peći in dirDnikov, tudi nenaveće. 9 01/83-23-107 PREDNJA, garažna vrata, prešo, sode Z9 namakanja In ra^ne. slare predme* te, 8 03t/769-103 roo'MS VITRINO, rrtasvni Krasi In nalur volt>o zsroòno pletenje, «031/510-760 OSMRTNICA Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da je svojo življenjsko pot v 77. letu starosti sklenila naša draga Marta Kožlin roj. RajlenČ, iz StiažiSča» Škofjeloška cesta 2 Pogreb 4) 2ei2-220 BEDJ^u« <04) aSi i.OJii respu« (04) 2022yM» n BMMT« 0WI»« m« d7ri96i OA uvu u«meNauvid ualBfvAM P «OBIMI d*ww# giéé a oo, / OtfWtüa MMBVelti» / msioi 47 19 »Tvi impOg giM «t, "tai ogi»» r oamniueo M (M/90> 47 na •««»■«»«m odnnKu ?* ur msömuT» natMionMil M B M «f» / Ccvmalii fits fé MttMn^ oe lorttfi «i on-V . nM* 23.000 \rv-3eoN / AMP«^«« MÌM^ LM9M 1»'*^'Wno) »I iGMlnli 01*9 / TfWi SET, a « / NvMnma m 04/301 42 41/C^Vi'^Ma t.M CUR, IMW rwoćr» f» EuA, Siori MvftMU HnM okmvh pocmtt Itn 25 • oomu. « C4x* >0 >«a-t^ßw OM 00 aoe«« 6 6 % ntwv* m ai ••■flč* e»** Èweee dtt »ewes K> JKMU fMMia'^p ädeeuwwes OMSM / » e»«»»« Ww t« 04/^1 42 4« «OTIP / *4i OOB« cKcbM KC'M et ccureNF^fl™ «fBifteS eneM2eor/r«K ^«M acwwqik d « «, Maov • ritmu ■111 1 Prekmurje in Priekija sta zagotovo najDoIj zdravilni in pomirjajoči pokrajini v i. Ne le zaradi mineralnih in termalnih voda v Radencih. Banovcih, Lendavi ,,, ter energetsk i h loćk, ki te "napolnij gr^du Grad« ob Bukovniskcm jezeru in še kje. Pomirjajoča je njena blaga krajina, zdravilni sta in pnsina preprostost njenih domačinov. Oh» večerih potegne blaga sapa ob "glavni" Muri in njenih od zaraSčenosii buhicčih meandrih in mrivicah, Tudi buče, ki se izognejo stiskanju, dobijo podobo človeških likov in druščin. se obiskovalcu gostoljubno smejijo. Ob majhnih vaseh valovitega GoriČkcga tc lahko zmoti le bogata narava gozdov, travnikov, metuljev, nageljnov in redkih vider. Kolo je tu več kot dobrodošlo« saj so na ravnicah, med vasmi, ob l(?ni Muri in na biago valovitem Goričkom speljane zares številne kolesarske poti in pešpoti. Le tako ne obideš (in uživaš) številnih vinotočev in kmečkih turizmov, brez cesor ni pomurske vasi. Kot ni brez vsaj enega ribnika, jezerca ali mrtvega rečnega rokava ali številnih podeželskih dvorccv, mlinov in irch rečnih brodov. Pomurje je ianimivo ludi zaradi največjega Števila objektov za pridobivanje obnovljive energije. Panonske terme so med turističnimi podjetji, ki v programe vključujejo dobrote iškega podeželja. A posel ni brez prekmurskega pridiha; na Otoku ljubezni, oh Muri pri Ižakovcih, naj de S poleg energetske klopce še zalju Malce presenetljivo ima Pomurje na kulturno Sloveniji. Od preproste binkostne in protestantskih cerkva na Goričkem, lepih katoliških v Veržeju in Plečnikove v Bogojini, sem v nedeljo zjutraj obiskal zapuščeno židovsko pokopališče v Dolgi vasi. i v Lendavi je gospod pred menoj naročil štruco v madžaršćinL re t prinesejo prekmursko tunko, katerega od domaČih narezkov, prleskoali prekmursko gibanico, in bograc in Še in V Ženavijah so belgijskima astronavtoma, ki sta leta tu svojim stratosferskim balonom, postavili v spomin tudi skrivnostno železno kuglo in 18. avgust, dan s trmoglav ljenja, razglasili za občinski praznik občine Gornji Petrovci. V Pomurju so zanimivih in odprtih obiskovalcev vedno veseU. Pa čeprav pridejo malce nenapovedano in na malce drugačen način. NAGRADN VPRAŠANJE Naitejte pet term v Prekmurju! Odgovore pošljite najkasneje do petka, 12. oktobra 2007, s pripisom 'Nd potep" in vašimi podatki (ime, priimek in naslov) na: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj ali po e-pošti na; ndrocnine(^g-glas.si. Med pošiljatelji bomo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo prejeli majico Gorenjskega glasa. Reiultate žrebanja bomo objavili v torkovi številkf Gorenjskega glasa, 16. oktobra 2007, majice pa bomo poslali po pošti. Sodelujte in mogoče bo žreb naklonjen prav vam! Gorenjski Glas } reportaža Prekmurie 03 OBER NA POTEP Vesel SI strgane verige in izgubljenih poti BESEDILO IN SLIKE UROŠ Ob domnevno bogatem geografskem predznanju sem celo na zemuevmu šele pred kolesarskim izletom pomurje prvič sledil rek! muri v vsej njeni dolžini. v slxdvenijo vstopa pri "carinarnici Stajerske" šentiuu, odkoder jo čaka spokojnih igo kilometrov dolga pot do hrvaške meje. pomurje, ta "zveza" prlekue in prekmurja, se tako začenja že daleč pred mursko soboto in zaradi zanimivosti je do tja vsaj en dan. že ob prestopu meje ćaka prva, a ludi edina cic v V£' recni SÜ ] ni režim ludi večerom zaradi usunovileljcm z 7JČcika stoletja, ki je elektriko za ta dülno raxbìM scccsì pred zalostninì rama n^ vsej njeni pori prijazni, V ritmu broda, ga žene le tok Mure, veje njih sproŠčenosc in i« jji, in na njen en naravni gramoznic, jczcrc m ikov nokraiino vtrični mlin v v/. C! mora JI ; v Bi ^cz popeljal; I 1 i ÌÙ V malen sem prišel v m grddu že pred prvo ApaJko dolino, kdr jc bila rn namrcc ceu^ iriJcsci. pred pravim Pomuricm ih ZHxnamovano z znan]ni m. da bi omejili poplavne vode rni àom sc i eje Qooaìà se in svoicplavii Mura, in ludi V0] no v svo od n rentgen m vsak po svoje opisujcu Drago vtančar prebivalstvo tu a» : o bilo p<)J no som er In rečni nù n na DVVÌ njem. dolgo navzočnost v u DA si C1 jc svei 1 so mu papirni stroja ki je n rečni ?arX]jič. t rako nesojenega anjjkskcga mlinarja kol mešano^ C cm pridih* Prav prljcino I ' e st iCDcn. sa) te, no pa sc ivino, ccz U'ko usoc Seveda Pomurju z cv svo io mlini, in n J« Dravsko banovino zbežal na va ravnina v ifl prva d sovjetskim režimi>m^ w Da scj^^^rc nc u. naveličal, si SI eni K^n tukajšnji 04 NA POTEP OKTOBER 2007 reportaža Prekmurie ^ L C A reCni brod na muri 02 ponos tehnične dediéòne mn.ito siifha stoti pa II hrastov". •čini so 111 teren i niz TJnimlvih in in spe prijemih knlesarekih pati, üb Muri. Sam pa sem ^e prati večeru zavil na vimnoč v nad paljem; iz razsvetljenih prostorov se je isa o mahc^tnje hipnih prijateljev, ki so prisJi na trgatev, meni pa je Inja naredi o z za^'Kü I a in nalila domačega belega. Nasploh pri malih pomurskih vinogradnikih "Čistih" sort kar ni; je le " vino", a zaradi enako a sprejema, to Lìr sodi zraven. n cos k i del grajskega parka v pri Apačah sc je jKazal baročni dvorec njegovimi tudi " I m IVO, astniki ie bila jé a pa je konca vr>jne rodbina Mein do z Dunaja i), Po so TO VZ I Številni 1 m v Ci lokalne zadruge, danes pa njen hodnik z lepimi ukarurami in pada. Da lo domaćine začutil ob nt lom mi je ski me on j» mnii zakoncev, vzidan v zadnjo steno m r>no vei? sledu, in le zknšno osvetljena cerkev sv. usoda ludi nekaterih drugih pomurskih podeželskih A tisll v Kakičanih pri <1 L en, on njem m Metoda mi je z ogromnim rozenvenccm dajala moč do posicljc v Murski bohoti. Po rem dnevu bi potreboval dober počitek; ampak listi večer sla bila v Lipi pa ^ É vsem lem ki in v nepotrebnem" zadrževanju Lendavska trgatev. Po sem le zdrvel skozi C» ono, ki je kol eno mesto nastala na niem otoku na Muri. Na griču sem >se oc gradu. In za hip ni z ramno. vinskih silvancem, ziaio penino m u vlakca, ki nas je na bograc jn pravi [anževec na v imenovan Radgonske gorice. Ob vožnji skozi Radence me je pogled na v rei ce dobljene na občinskem pošteno užejal. Pred •kot no lelijihjeodknl vet m ze in termomincralna voda s temperaturo 41 Celzija, a noi ugodna klima s kar 250 sončnimi dnevi zagai pozneje smo sko ie bil ze mimo. sai me velikanska nočna zabava brez orave vsebine malo razočarala. Kar sem se le pripelja unezm , kier I ena povezuje lokacije pridobivanja obnovljive energije. Taka točka je :ev mnn, eaini se Prekmurje reportaža 05 OKTOBER 2007 NA POTEP rvne temelje so v Cankovi domačini uredili majhen, a lep spomi park Štefanu Kiizmiču. Ta pisatelj in ljudski učitelj jc že sredi 18. siolecja prevedel bi veto pismo v prekmursčino in v niei .še danes večinoma jugovzhodni del območja, ki evangelica nov. Kol na|bolj prtjctnin vusj. Prikaz tradicionalni opravil in noš so opravili s oomoèio "huč^rski' " delavcev in družine: vsi so namreč izdelani iz lokalne ga poseljuje okrog SÜOO pripadnikov avtohtone madžarske manjšine. Čeprav razrite zaradi gradnje avtocestnih priključkov so Lendavske gorice med najlepšimi v Sloveniji. Se zdaj se mi je s svojimi klasičnimi stavbami ob glavni ulici zdela kot kulinarični dokaz trdnega slovenstva je vse naokrog vabil napis s flomasirom "Danes koline". Po ekstremne* ravnem Prekmurju sem se za prve vzpetine na poti proti .slajTie in Pomoč, orodje in glav. n // Prekmurju. etno le ogreval po ini potoka Ledave. Tudi proti njegovim poplavam so se borili z zajezitvijo, Ledjvskim iezerom. Ob 03 OČAKA PANONSKIH HRASTOV j L LE DELČEK eOGAT E NARAVE C» ZAPUŠČEN MLINI SO POLNI ZGODB 06 NA POTEP OKTOBER 2007 reportaža Prekmurie > C é ^ C6 GROZDJU PO MU RJE JE DfiŽEUN JEZERC IN MRTVIC. 06 HRANA IN mogovi širni modrini sem ai caso. tukajšnje ^Jorta veliko kar hckunev. V irsućju ne no , na ccsu pa na - vidre na ccsii namreč nascij :n1cna. no iia le : v enost in nerazvitost tudi kmetijstva, je i dobre posledice v tem, da se je sožilje narave s člo%'ekom ik>. Pred Mie tli so trav ih polokiii ler i kar 1 vrst ptic. Tod živi nmožiea in ih a, številna divjad, tri vrste netopirjev m se in še. Približno tisoć vrst praprotnic, in kar okrog sto vrst s seznama redkih in ogroženih rastlinskih vrst obletava 44 vrst kačjih in već kot 90 vrst dnevnih metuljev, iub vefni ič ril pa na rialne i na ni nikier v u 1 K^r cerkva na razdalji ne . Na zemljevidu sem nad Rogaševci odkri znak 73 binkostno je nisem se n . V u arhileklur modernega sluga sem se zagnal v najstrmejSI res ni se ne vem KaKo strm, jc c in e m sem za domačije na ?aplodal se om /voniK, s ie bil prostran sončen raz ino Le dave. na ra me je z razlogom zvlekel tja gor Ko sem se kinalu po ografsko izgubil, sem zašel v naselje v N usko vem, ki jc v veliki meri romska vas. Vse mlado in siaro seje zbralo, da so gledali, kako domaći m dveh hiš in med perilom zanje, predvsein pa za dušo. Pomislil sem na nas. . ki me ie že ca mi. ,.Taki smo Romi". Potem sem le našel smer in mimo Kuzme in rkO va ov I a zvonika v Doliču Kraj je e v sta lam 'C minul 1934, avi belgijska astronavta, ko sta Vlf z I v ije nj em :ev v izva Bratusa jima je po: imivo že o. KI ponazarja strate prislanka, 18, stal tudi uradn nsKi zn Gornjih Pe Goričko in ni vasi so ate z nimi sebno.stmi, ki jih je ohranila prav vsaka vas. Predvsem so zanimivi mlini, mali muzeji in ohranjene e, lokalne cerkve romanska rotunda na Selu, na poseben odnos pa kaže izrazito opozarjanje na vsa izjemna A grad Grad v istoimenskem nd.seiiu, m v c mogočno, značilno mnogokoino sobami, kjer značilnosti od i bi ce do baroka, ßaje zgradili vitezi tem ^ in je s tem na energetska točka sredi vrta na ^radu. Malo pred vstcipom v grad na desni stra n i izviru zdravilne dlno življen' '•'a Sla i tudi k vode. Bolj in graj.skih prostorih prikazana za lončarstvo, žganjekuho, ikalsivo. kolarstvo. sivo in zejiscarstvo. Potem koje grad Grad poslal sedež Krajinskega parka Goričko in še mednarodnega Krajinskega parka (toricko-Örseg-Kaab, seje življenje na Gorickem s številnimi prireditvami zelo »1 -»i» sem se ze v temi obrnil nazaj dolini, proti in se s I/ "malce" izgubil. In spoznal na svojih nogah, da je Goričko res tudi gozdnata pokrajina, da res obstajajo močvirni travniki inami in Ila so gričevnati grebeni, sem se nrebil na vrh in cesto, me je prekmursko in ^ ^ à usino velikanski svetel mesec. Kaj tema, kai e sem našel osvetljena okna vinotoča. K domačemu jabolčnemu soku je prisedel hišri gospodar, me dobrodejno pohvali eno pot in za ff pol na račun se , V Prekmurju le zadovoljnega delajo res že zelo majhne stvari. Js^ * I i ^^ ' Dezela prijaznih ljudi m zdravilnih vrelcev Na ravnicah Panonske niži ne, ani h Pouravja in . vinorodnimi in Slovenskih o Panonske a, terme. je n icam termalnih in ih vielccv, ki so jih po naključju odkrili u nafte sre stoletja. e nt]u zuraviine mineralne vode so se Terme 31K)0 razvile v da m zdravilišče. jno lermalno vodo so za i tudi v termah Banovci, Ptuj, Kadenci in Lendava. Vseh pet termalnih zdravilišč jc danes združenih nod blagovno znamko Panonske terme v Poslovni skupini Sava. Panonske terme nudijo vec e vodnih 5 na ralni mei rov m s: in. več kot KSOl) melrov th doživeiii, več 36 jamic za ne vec sav n. storitev za lepoto in ro noe im gostom ponujajo nočitve v hotelih, apartmajih, bun sreca nja ü jahko več sedežev. Informacije in rezervacije Naravni Park Terme iOOO Moravske Toplice Kranjčeva 12 9226 Moravske Toplice Telefon: 02/512 22 00 ali 02/512 22 80 Faks; 02/54« 16 07 l>po.sta; i n Ib'" ter me3000-si Prekmurie og1 as 07 OKTOBER 2007 NA ROTEP PANO NS K E TERME SAVA HOTHÀ & Rf SORTS PANONSKE TERME vam ponujajo enue MORAVSK€ TOPLICE www.termejocw- si tel.: +386 2 22 00 POCITNICE ZA VSAK ZEP JO.p. do 2U2.07 Turistično naselje*" 58,25 EUR / dan Minimum: 5 noči Vključuje: polpenzlon po osebi vi/2 sobi, neomejeno kopanje Terme 3000» savno, jutranjo gimnastiko, aerobiko v vodi Dodatni popusti ne veljajo) mmE (MI) EN CI www,terme-f a dene 1 .&> tel*+386 2 wo 27 20 PTUJ WWW. terme- pt u j .si tel: 4386 3 749 4100 ZLATA JESEN V POKRAJINI OB MURI do 24 " 07 Cena: Minimum ze od 44»so EUR B noći dan / oseba Vključuje; polpenzion (sarnopostrežni obroki} neomejeno kopanje, uporabo kopalnega plašča, \ x dnevno vstop v svet sa v n J utra nj o gimnastiko, aqua fìttn ess, pester izbor animacijskih aktivnosti Vsi dodatni popusti so izključenih «KvsuHiim l^uiMii C ad« m v OBJEMU RIMUANOV IN GRAŠĆAKOV NOVO? CRAND HOTEL PRIMUS'*" bogata ponudba, popusti la upokojence TURISTIČNO NASEUr** / App, ßgw. hisice 7,10 • 26.10. in 4,n do 26.12.07 Polpenzion- ieod 36 £UR po osebi na Minimum. 3 noci Vsi dodatni popusti so izkliučenil noč v »/2 I* I m AVA www.termc 4enda va.si lei,: >586 2 577 44 00 TCRMt BANOVCI www.ter me» banovci.si tel.: +386 2 SI} 14 00 WWW. pa n on s ke-te r m e.s i tel.: +386 2 512 50 00 POČITNICE ZA UPOKOJENCE do 26,i0.0/ in u. do n,oy Modrr 5*d(>evnf programtneđ peO. Zelem s^nevni program; ?eöd2io,6ofUR zeod 222,30 EUR /ključuje: $ pofpenzionov • buffet po osebi v ifi sobi 'eomej^g kopanje, kopalni pl^šč. t x savna, i x vinska kusina. 1 x tedensko svečana večerja atni popusti ne veljajo I Dežela prijaznih ljudi in zdravilnih vrelcev 08 NA POTEP OKTOBER 2007 zemljevid Prekmurje Georgen Vlllldb Jagerjierg Tfautmannsdorf Oststmk. UUU UILfIOliUllUOI Bairisch St. Anna a. Aiaen Neuhaus Dobra iSerdica •il I il z Niko Draß Peter Ottèisbach Straden Frutten 7 57? Strii DeutschVGorItz 9. V5gaù\^ SenMd Straß^-^i-AteieiiiValk Ratschendorf Račna vas Stralli Spielfeld f- Mureck ,_'Gl mir£k l?iclwd3ff MURA oCerš p e rtöc^ Leclć 6 Cankov Apače Stilili V B - " i 3 Š^gntilj • Slov. goricah Zgornja Ve ka ^ Zgornja Sevnica Gornja-Ra'dgona ES7 \ Gradiška^ Pesnic pri Marìtxiru bZgornje t i« 5 3sn ev Radenci X Kamnica Ptsiiet nica OPei^ ^^Razvanje p o d n j e_H oče Rivola Ktišaki M'ARIBOR Zrkovci Tifica Dpg oše i Lenart v^Slovrooricah VMarIhir RiDizi ^ Is Duplek Miklavž Spodnji Dupek uvp rja n e §1)0 III rriVir>r\ \ 4 ^ ZANIMIVOSTI PREKMURJA i Legenda: ▲ I.Terme Radenci a 2_Ternìe 3000, Moravske Tc^lice a S.Terme Banovci ▲ 4 „Tenne Lendava a 5^Terme Ptuj a 1_ Petkov mlin a 2_ Ribniki Konjšica a 3. Meiniovgrad arse Krčevina o pri Vuibefku » i 4. Radgonski grad a 5. Janžev vrti • Radgonske gorice a 6_ LedavsKo jezero a 7_ Binkošlna cerkev a Grad Grad 9. Lesem vaski stolp a i 0. Stratosferska krogla v Zenavljan a U. Gostilna Lovenjak a IZ^ Dvorec Ralucani 13_ Svetovni festival prazenega krompina a 14. Otok o Prep olje Hajdošf 5 Q ljubezni, Babićev mlin in rečni broć a 15_ Gajèevsko jezero ^ a 16_ Precetinci a 17_ Lendavski grad a 18_ Židovsko pokopališče v Dolgi vasi a 19. Plečnikova cerkev v Bocojini i » - f Domava Podvi ne Podgo Vi • ^ Moskanjc f a # xx \ iS/y rjsnnnnia Kpuhija na Prekmurje zemljevid 09 OKTOBER 2007 NA POTEP 38 o Szaiafo Tromejnik I ojvioa Novo Selo Gardinovec SenkovecU g $vinjskc;^a plcccu, IO(X) g čebule, 50 J» čfsnj, 10 d olja. 50 g mlete rdeče paprike, 50l> g paradižnika. 400 g sveže paprike, 1000 g krompirja, 40 cl rdečega vina (modra frankinja), lovorjcv iist, (imijan, rožmarin, Jefcroni, so!, poper, kumina. Priprava: Na maSčobi prcpr«tiimo amn LT zaljiemo z Dodamo na kocke narezano 111 začjmhe. Koj govedina do zdu^cna. dodamo na kockt ndiezano ujviäcjnn in svinlino. Po 15 minutah dušenja dodamo na krhlje narezan krompir in zelenjjvo. Vse skupaj kuhamo do mehkega. Na konca po poircbi ifgoscimo naribanim krompirjem podmclom. Začinimo 5c 2 vinom in začimbami po lastnem okusu. Prekmurska gibanica Csa 12 oseh) testo: Sestavine vlečeno iv.^u^ j20 g mehke moke, 2 d olja, 20 cl mlačne vode, sol. za ve: 300 g orehov, 100 g krisialiiega sladkorja, 1 vanilin sladkor. 3 d rumd: W g skute, UK) g kristalnega sladkorja, 80 g rozin; $00 g jabolk, 100 g krisUlncgj sladkorja, cimel: 2U0 g maka, 100 g kristalnega sladkorja. dmc(; 70 cl kisle smetane, 2 jajci. 200 g margarine. Vlečeno t?sio: Moko presejemo, v sredini naredimo jamico, vanjo Iii acno in m gneicmo JU minul, oblikujemo hlcbćkt n3 em m pokrijrmr. Vusfimo porivari Ì0 minul, naio hlebčke položimo na pomokan prt, faz>'altamo in lesto razvlečcmo. Riizn?žcmo ga na v veiiKOitJ ioncenega pekača. Pekač namažemo z mdrgjrino. Vanj damo p)jst lesta, ga pokapl|amo z margarino in pokrijemo z drutfo nlj^lio tcst^. Polresemo z orehovim nadevom in pokapljamo s smetano, v kateri smo razžvrklja I i jajce. Čez lo položimo naslednjo krpo cesta. Premažento s skutnim nadevom in pokrijemo s testeno krpo. To polresemo makom in pokapljamo s smetanovim pripravkom. Pokrijemo s testom in polresemo z jabolčnim nadevom, pokapljamo z m.4 rino m snvLinovim pripravkom. ponovimo. Gotova gibanica je pokrila s plastj pokapij kislo smetano. Pečemo ;sta ter in minul pri icmperaiuri 175 n Mleti mak zmešamo s sladkorjem in cimetom Orehov nadev: Mletim orehom primešamo sladkor. vantlin sladkor in rum Skuto pretlačimo, dodamo sladkor in rozine ter dobro premcSamo. Jabolčni nadev: Jabolka olupimo in naribamo, primešamo sladkor in cimet. Mlečna ajdova juha z jurčki t20 g ajdove kaše, 80 g mesnate slanine. AO g čebule. 10 g česna, ) d oljA, 30 g suhih jurčkov, sol. poper, lovorjev list, majaron, 20 g moke. 20 d kisle smetane. A|dovo kaso v hiadni splaknemo, damo v lonec in zalijemo s 3 litri vode ter začinimo s ? tn majaronom. Mcctcm ko se kaša kuha. mesnato slanino in čebulo narežemo na kocke. V e, na njem imo čebulo ter dodamo mesnato slanino in ian česen. Malo f o amo prcpra zi m< >, sesekljane gobe; ki smo jih imeli pol ure namočene v ii, premešamo in vse skupaj danto k na tri četrt kuhani kaši. Kuhamo, da se kaša zmehča, nato dodamo smtftano; v smo prcvremo, po potrebi začimrno in postrežemo rženim kruhom. Dodo H Sesijvine; 500 g krompirja, 60 cl vode. 300 g moke. 80 g masli. 20 d kisle smetane, 110 g čebule, sol. Priprava: upljen na lističe in r zre?emo kuhal v $ ano vodo. Ko jc krompir kuhan, dodamo presejano moko. V srxidini naredimo s kuhatnico luknjo in kubamo približno 15 minul, n.«lo dobro premešamo, da mASo. Posebej pripravimo preliv: Na masti prepražimo narezano Čebulo, zalijemo s kislo smetano in solimo. Prevremo in prelijemo po dodolih, ki smo jih nadrobili s kuhalnico in vilicami. Medaljon po ž sanjarsko 800 g svinjskega Oleja ali stegna, 200 g suhih sliv l>rez koščic, 5 d slivovkc. Ai) d mesne osnove, rožmarin, sol. poper, olje Priprava: z svm mo one, ji mo, i in 1 C, medaljone opečemo, pocilijemos vovko in prižgemo, r st tem usivarl posebna aroma, Zalijemo z mesno osnovo. oprajic začinimo z rožmarinom in duiimo 10 minul. Pokusimo, alno začinimo in o. KNJI SA 80UG ŽEGNJAJ je nova knjiga prekmurskega kuharskega mojstra, cigar delo cenl/o tako strokcvni kolegi kot ludi gospodinje. Ćasarjev način pisanja receptov odlikuje preprostost in Iz njih lahko oripr^i jed vsak, ki se je loti.Enostavnost In razemljiv način priprave jedi temellita na dolgoletniti fzkušnlah vodje kuhinje v pomurskih hotelih in restavracijah. Casarjeva knjiga temelji na lraäicior>aIn^ prekmurski kulinahki, ki je nadgrajena in pnreje-na sodoDnemu življenjskemu sJogu potrošnikov. PREKMURSKI n' GiBAN CA ajdova JUHA T V I ^ o nODCL ^^I•»tf »2 » « Gostje s posebnimi potrebami AVTORJI WARTINA SRDOČ IN PRIMOŽ FRANKO.ŠTUDENTA VSšGT SLED SMER TURI2EM. UROŠ BHANKOVIĆ FOTO_ARHIV VSŠGT BLED Kako postreCi gosta, ki je gluh, z motnjami v izražanju ali pri prehranjevanju? Da bi se v Sloveniji ENAKO DOBRO POČUTILI TUDI GOSTJE S POSEBNIMI POTREBAMI, SI TA ZNANJA NAB1RA.J0 TUDI ŠTUDENTJE VSGT BIBD. Med osche s posebnimi mi prištevamo osebe z rnomjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, osebe z govornimi motnjami, gibalno ovirane, dolsoiralno bolne, s priman idroćjib ućcnja in osebe s ;tvtnimi In vedo n ì sk I m I moinjami, kì poirebujcjo izvajanje programov z dodamo sirokovno pomočjo ene vzgojno produrne oziroma ' progra mc. Eno izmed po njt-m hn Ljši h področij ji' organiziranje posfbne vrsie prehrane, kjer sc morajo izvajajci seveda prilagoditi specialnim poirtb«im gosiov oz, lurisrov Nekaj post'bnih znanj lahko en li posleni v sircžbi, kuhinji ilo Ludi na ViŠii Šoli za gostinstvo m lunzem Bled. Poleg luorciićnih vsebin so v okviru predmcia Osnove strežbe in Osnove kuharsiv,] zgasimnomijo oiganirirali Cocktai n«^CUl>V Matevž Ungus U K^dovljicp. Namen prireditve j pripravljena je bila v okviru ja je potekala pod meniorsivom davi^lcliev Pri Stavca in Pelra Mi Uboranike Zvonke Kopina ter ob pomoći osebja pod stvom diickioriceTcjc na skimina so varovanci s pf»sebnimi potrthami, njihovi sorodniki in prijatelji; skupaj se je na vrtu pred domom zbralo već kot dvesto fioslov, Gosiiidji na vse osli, poletno prireditev tudi spodobi: mize* na vrtu so bile okrašene, drevesa in oder so pisanimi oni, ' ' ' naoolnjen s sjasinimi i, na mizicah so bili :ni pripnnljeni s napitki, ž^ir je bil dobrot. Ena n pričakovanih loćk j nagradni srcCc 'ni predpogoj bil Martin« S Slu dem kc na VSŠTG uC. 'no znanfc'. saj so varovanci v domu različni scarosii, n sl> cr s.imo d(3 njjmi ;dnom, drugim pa t>sebni odnos in i pravljen Ob L kjer leorciicna znanja ne veliko. "Ljudj neprestano pazimo, kako sc tehtamo svoje besed C... amo SVOJ pnvi o lem pravi Manina» jih je življenje na neki n^cin prizadelo, jim ni vzr naravnost] jm s lueni pomen i SO Di I ocilno uspešni, saj s<) v veselem razpoloženju varovanci plesali ter vncio sodciov.i j v igrah, ki «o pripravili. gosiince in kuharje, je decode k pomenil i er jjrc od 85 unevno pripravljenih obrokov v odsiolkih 7u) varovance s prilagojeno ne za bolni raiio. o. C laKijo« diclo, varovalne leto a I pù pivhrano, PasiniiiiT nranaju oschc. ki ìTìhùo ic/-i n^ in se nc mvsa|0 vonji, oku^j In Kuhini oscnc ic ii<;Trczn<) St m kov no i^'obra^cno in sc trudi sledili smcrnicflm zdrave hi uravnotežene pj e hrane. strežbi hrane oscKsm s iczavami n^i moioriCncm podmcjii individualno priiagodijti jedilni pribor. Krožniki so Ì7 r maiütiiila. sc'WTVir.nu hr.nw nc ohLidi t^rchltro. 2a Rirano irano kro/nikCf ki so razdeljeni na iri dek% nwno i^itiidi tc^a, omeNa. Osebje lina individualen priMop do oseh. É ♦ I • ju hranc. RdzJoži jim, kaj je na krožniku, ler na žlici oonudi ^nio eno vrsio jedi 7ato, da 7a7aujo posame/ne okuse. Ti^lim, ki glave^ ali 1 v položaju, o ne 1 n é à tcnnjKc, KJ )0 imenuienii) oralna kcinirola. Z ora konirolo osebi omotfocijo. Ja zasedenosti v nižji sezoni» hrano lažje in bolj lemeljito Raziskave so pokazale* da so prežveči. se lurisiicni delavci v večini Slo\'cnski luristični delavci že srečali z gosti s posebnimi so osebam s posebnimi potrebami, Se najraje pa poircbaml kot turistom sprcimcjo gibalno o v Irvine in načeloma fiakk>nieni. s uSno oz. Vidno prizadele. Največji piublem predstavlja medlem ko |C do oseh s ncp li Idtio] C itä i 11 tr^i st r u k i u r a težavami v duševnem in ddstvo, dò 2À dodatno zdravju in z motnjo v ureditev • prilagoditev, du«vnem razvoju čutiti turs^iiCni delavci niioijo nekakšno 2adr7anosi in sredstev. Pil dru^i sirani p»! ^labSe pozjiavanje oostov s posebnimi problematike. Turistični poirchanii ni toliko, koi bi dclavci na splošno nc vedo. želeli, prav iz razloga ali naj bi obravnavano dljno neprimerne inlV.i st ru k t u re, skupino obravnavali kol Nvk»iterl lurisüCni delavci so resne» potencialno skupino pripravijcni vJ^cjti v oostov. Oseben siik pa za inlrjsirukturo v priinvru, Ua di^daten trud prinese bi to dobili sredstva iz HU resnično zadovoljnega £osla. ali čc bi lo vodilo k boijšj ki se vraća. info TURISTIČNI TRENDI Katedrala sv. Pelra v Exelru (Anglija), Freiburg (Memćija), Dubai (Združeni araOsKi emirji)... vsa ta mesta v sveta in kulturah imajo skupnega vsaj eno stvar. Kol pomembn turistični kraji se poskušajo uveljaviti tudi kot des^lnacije prijazne obiskovaicern s posebnimi potrebami. Kanadsko mesto Vancouver se "hvali ' kol eno najbolj dostopnih mest na svetu za ljudi s posebnimi potrebami. Kar ni naključje, saj je vključen v poseben nacionalni program Dostopna Kanada (Access Canada), po katerem so npr. noted v provinci Britanska Kolumbija ovrednoteni po 4-sl;open]ski lestvici glede na svoj trud za ljudi z manjšimi do resnimi omejitvami. l2rael, Sicilija tn Capetown v Južni Afrikt v tiskani in elektror^ski obliki ponujajo nasvete, kako naj jih posamezniki s posebnimi potrebami čim laije obiščejo, Ekonomske in socialne razloge za ta prizadevanja so navedli na 3- Svetovnem luristično^azvojnem forumu za tjudi s posebnimi potrebami, ki je potekal letos maja v elitnem Dutjaiu. V celoti je na svetu skoraj 700 mlfljonov ijudt $ posebnimi potrebami, od katerih jiti veliko tudi potuje oz. se udeležujejo turistični ti aktivnosti. Že leta 2002 so opravili 31,7 milijona potovanj in na teh porabili 13,6 milijarde ameriških dolarjev. Vse skupaj |e ustvarilo 100.000 delovnih mest v gostinstvu in turizmu Samo Dubai je leta 2005 obiskalo 300.000 obiskovalcev s posebnimi potrebamt, letos pa naj bi se ta številka povzpela na pol milijona. Zato morajo imetr po določilih nacionalnega Oddelka za trgovinsko In turistično promocijo vsi hoteli 2 petimi zvezdicami vsaj sob urejenih za to ci ino Oì SLOVENSKA KUHARSKA EKIPA O? SREĆKO KOKLIČ IN T Olimpiada za kuharje i I S£S£DaO IH FQT06()AFUE GORAZDSINIK Ze, 2e, porečete, kuharji člani sekcije, ki redno diamantnega sponzorja Sava credo spremljat iponnike. sodelujejo na domačih hotelov Bled pa branit» ker da je prehrana Strokovnih tekftovanjih ter Danilo Kozar, Terme 50ÜO, pomemben dejavnik pri po sirokovnosii izstopajo v iz hotela Ajda v Moravskih doseganju od t ič ni h svojem delovnem okolju. Od Toplicah, gorenjske barve pa rezultatov A gredo cuharji ustanovitve naprej je nosi Igor Jagodic, šef doseuat svojo ndllčnosL naciona na ekipa redno ku,'iinje Grand hotela Toplice kuharskomojslrsivo kar na zastopala države na vseh z Bleda. Pred tem, ko snio svojo, pravo kuharsko pomembnejših mednarodnih jim namenili zaslužen aplavz, olimpiado, ki bo drugo leto kuharskih tekmovanjih in s sicer nekaj odkritega in jeseni v Hrfurtu v Nemčiji. vedno, zdaj že kar po korekinega negodovanja, so Šestčlansko kuharsko pravilu^ dosegala dobre se nam predstavili s moštvo, pel kuharjev in rezultate. Z namenom, doseči "krožniki". Kategorija "topla siaifu^irk;^, ^eje pred dnevi kar se da odlično it vrstil e v kuhinia''. v kaieri Sodo na prvem uradnem treningu na prihajajoči olimpiadi v nastopili, in pomeni tudi predstavilo na Died u, v Erfurtu, seje zbrala tudi kategorija R • restavracija. Savinem Grand hotelu letošnja kuharsko- zahteva pripravo menija s Toplice, diamantnem slaščičarska ekipa. Pred tremi hodi za 110 oseb, ki ga sponzorju kuharske ekipe. prvim uradnim :remngom Si režejo v 'Vesla vrači j j Kratka ocena se glasi: Sla nam sodelujoče narodov*\ Kategorija tcrej z.3ni m j vo predstavila Tomaž Vozelj^ narekuje» da menije sestavijo Lahko bi pravzaprav izpadlo predsednik sekdje kuharjev s sestavinami, ki so tipične za preveč kritično, če bi in si ascici rje v, tn Srečko lokaJno obmocie slovenski naciona ni Koklič, regijski direktor za nastopajočih. Ocenjevalni kuharski ekipi priporočali južno Evropo združenja proces pa vključuje celoten zgledovanje pri kuharskih WACS (world association of postopek firiprave hrane. mojstrih, "irend seterjih" chefs socicres), svetovnega sestavin, metode dela, gastrononskega dogajanj;), ki združenja kuharskih "šefov", profesionalnost, aranžiranje gj spremljajo in ocenjujejo katerega članstvo ima o d sit j In izgled krožnika ter svetovno priznani voditi, kot ludi Slovenija. Letošnjo ^^pospravljeno'' kuliinjo. so: Michelin, GauU Millau ekipo, ki jo je pred tem vodil Na;pomembnejši pa je seveda ali .7euncs resta u rani e u rs Matija Pozderac in je lan! okus jedi. ki mora ohranili d'Kurope in Trophée w ^ ickmovaU na mednarodnem tipxnosi hrane, pravilnih Gourmeni-Kreativ Küche. kulinaričnem tekmovanju kombinacij ter harmonijo Morda bi nok.ij od tcgj Intergaslra, kjer je osvojib okusov. Z^ihivvno« ni kđj. In zgledovanja sicer prišlo prav, Stiri zlaie in dve srebrni kaj kmalu se lahko zalomi. a je tekmovalni, s tem tudi medalji, zdaj vodi preizkušen ZatD tudi trening in toljko oce nje valjci program kuharski "mojster" Janez različnih mnenj. Upam, da s ku inarične umetnosti precej Doišak iz Grane hotela spoštljivim namenom. Začeli drugačen, kot ocena, na Union iz Ljubljane. Kuharska smo z jastogovo kremo. primer gostišča s tremi stvarnost je žal pretežno tllqem morske žabe v cvoju Michelinovimi avozdami. moška sc5tđvft. Na veselje pršuta na grahovem pircju z Slovenska nacionalna vseh jim je spretni ženski zeleno, wasabj (japonski kuharska reprezcnianca je roki ponudila slaščičarska hren) omako in popečeno bila ustanovljena leta 2001 mojstrica Alenka Ko dele iz iakobinko (skolika) s na p<)hu Srečka Kokliča, Hii-oveaa hotela Perla iz w \ t ^ kaviarjem lososa na aidovem predscdn.ka Sekcije Nove Gorice, od ktnler jo blimi. Ja. Boste rekli, veliko kuharjev in slaščičarjev pri spremljata še službena kolega različnega za prvi krožnik. (Jospodjrski z bo miei DoruC JokiČ tn Matjaž Cotič Ce tekmovanje narekuje Slovenije, Kkipo so sestavljali iz gostilne Pri hrastu. Cast lokahio pestrost, je pac lO 1 iti. Tomaž Vozclj, vai: ni mi \ii pritrdiL da so sc okusi 1 in ne M se ujeiTiaij. a . ni [. Žal pa jO nekaj rcga prsui, kar jc povzročilo ost. Ob tako nežno ribico pač ne gre ali pa je potrebno biti pazljiv. Pri se moral ozirali na neko "žalostno" ne sorte o.p.). èe pa imamo lahko C v z ih tudi v u m z zamen generacij- "Pojavljajo se novi ponudniki, najbolj napreden je Ernest že ponuja ledeno Irgaicv. naravnanost na s morda prihaja ludi s lujinu vin Najpomembnejše značilnosti vin, ljudi in kulinarike a so ludi pri za (vinski] lurizem. " nosi 'ncr tunKa. gibanice, potem so tu še razne salamure, tvnke eprav vse sKupaj ni videli kot neka ikti bolj rtrni. I m in značajem tukajšnjih idviiiov le jedi In bela vina dajejo osnov bolj pristen turizem." A e ZÜ Prekmurje izlet 15 NA POTEP Prekmurje ogrelo beseoilojože koSnjek. fotografija Tina Izletniki Gorenjskega glasa uživali v Radgonskih (n KaPELSKIH goricah in vinskih KLETEH; OB izvrstni PREKMURSKI hrani. Ktmčno ^romo v jv bilo slis.iti pred rjc 'cv)iTi ircovskim sccm nj cm v KrAniu. ud koder sla dva na avtobusa naročnikov in bralccv Gorenjskega glasa rcntla nj težko pričakovani v Pro k mu rje. Zanimanje jc bilo tolikšno, da hi lahkih napolnili še aviohus ali dva vcè, Dircktoriea in odgovorna urcdnica Marija Volcjak, ^ % ^ icni urednik (rrcga 1'lajnik, kije hü na izleUi ludi v vlogi harmonikarja, vodica Jasmina Sajl^o In Uros Hrankovič, loToreporterka Tina Doki In jaz smo bili zadolženi, hi najodlićneiiih vin, še inc je po francoskem vzoru pr v 1 L* e J 1852. nn izieiu Zlaia in srebrna pcnina sta deležni posebne skrbi. Za tre a ' C v G onskih nns IP ijo kie iri leta, za bila naia prva postaja. 5 mesecev. Radgonskih goricah ] jene predstavnice Molita, SVetJana in Nalasa so nas za r KI o vodile no Kleli in ska co Lieti Pod rimskim kolosom in nas seznanile z okrog 4 mi , v i grozdja za ijone litrov vina IUI Uì. stràni GROZDJE. BILO OKUSNO IGRA S KLOBUKI Z vami v najlepših trenutkih življenja. R A D G C) N s K H C C) RI ( K sincp 18W Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju. ot_ JASMINA IN GREGA FLAJNIK V PREK.MUftSK NARODNI . KI JO JE POSODILA FOLK-LORNA SKUPINA SAVA KP AN J Nekaj posebne^j sij lev 6. dcccnibra in Sv v v uteh Tudi nd iickattTJ dru«4 vina so pnruisni v skih gori ca h. Kar tn nekaj izvrstnih rad^o vin smo pokusili med obiskom klotl. Uazcn penine tudi tramlncc, za katerega je pesnik ^.iptsal: "Ce že želite vrlinuc, morale piti ri^mmco." Na bližnjem . vrhu, kamor smo su iz Gornie Radcone Lurlslićnim m kjtcregđ pravjju, da jc 20() dni soriL'cm, rodi trla grozdje za znameniti Jaiiževcc, ki seje ^nrva imenoval Janzt'Vü sonce. Na lanževem vrhu i C.1 me novo prescncćenje: po^^osiitcv za Prcknmric značilno icd'o hoc in .^ina V Lovcnjakovi goslilni v [ se ie zoodilo se deja našega izleta- Oh čarovnijah kuharskih mojstrov Janeza Struklfa In Hranka Casarja in njunili nasvetih xa zdravo prehranjevanje so sc njm asili želodci. sla&lniin . zičctim z mlečno ovo juno z jurčki in sklenjeno s prekmursko gibanico, ki je na izvirnem okolju, so fovrsine icžjvc hitro !m.ij;ane. Ko Orcj^a Flajnik raificgnil meh in so Avse n ikov i h nt n ludi zavrteli, je bilo f na vrhuncu. V kvizu kar i m I. e t)i po 'ar al na v e C juspcsncj^a sta Pavlic iz Kranja in Arnež U Begunj, pa sta najsprctncje Mjra Ladi jcana Janez PavhČ m Vinko Hobic. Dan je prehitro lezci v većcr. Sc obvezna skupinska foiograflja pred gostilno Lovenjak, nato pa pot Za nami i n din J SÜ na^ ze med mov spraSevali^ naslednji izlci^ ^đj je Garcnjskim )ilaM>m vse nđ i boli se in n^ o Naj vas bo. Kain> 'Amoi ASKhTA Zadovoljni izletniki Pred vrnilvijo na Gorenjsko smo Zti vitsc! izlcinikc', 23 kjicrcjo bilo Prckmuriu kar zagotavljali, da so nam 5L 1 z nkupaj /i a ■i t v ^^ A S v « lA' _ li^! CD i k «n n s • « 4 v« i * « -«v A A à TOREK 9.10.2007 Newyorška skupina The Brandos si je izhodišče za začetek mini evropske turneje izbrala ljubljanski Orto Bar. Igor Kavčič ski in Nemčiji, kjer bodo v oktobru odigrali 17 koncertov, so svoj rockovski stroj e ravTio poln av- preizkusili pred slcven-ditorij ljubljan- skim občinstvom (pred leti skega Orta ni smo jih slišali tudi na Rock vplival na pri- Otočcu). Predstavili so novi i etno rockovsko album in koncert podkrepi- vzdušje, ki ga je na četrtko- li s starimi uspešnicami vem koncertu ustvarila vključno z njihovo legen- ameriška zasedba The damo Gettysburg. Odlični Brandos. Pred tednom dni glasbeniki, mojstri svojih je motor in glavni avtor be- inštrumentov, so 2 energjč- sedil in glasbe v skupini nim Earnijevim basom in Dave Kincaid z bobnarjem virtuozno Daveovo kitaro prišel iz ZDA v goste k dni- ter njegovim razpoznavnim gemu ustanovnemu članu glasom navdušili občinstvo, skupine, basistu Ernieju ki je znalo pozdraviti njiho- Mendillu, ki zadnja leta živi vo garanje na odru. Dve uri v Naklem. K sodelovanju so neprekinjenega igranja so povabili še kitarista Žigo po dveh bisih na koncu za« Slanonika. ki prihaja iz lo- ključili tudi s skladbo njiho- Škega konca, in se lotili pre- vih prijateljev, legendarnih igravanja njihovega zadnje- The Sonics» o katerih sva se ga albuma Ofer tke Border. pred tem z Daveom pogo-ki je izšel konec preteklega varjala za odrom. For Igor, leta pri nemški založbi je dejal Dave, jaz pa sem Blue Rose Records. Preden fantorn zaželel mnogo doso se naslednji dan odpravi- brih glasbenih vibracij na li na turnejo po Nizozem- turneji. i > J / ' 55U A' t /- K-./ 1 % C Kitarski del skupine The Brandos; (z desne) Američan Dave Kincaid, slovenski Američan Ernie Mendillo in Slovenec 2iga Stanonik Prvi glasboskop v Down Townu V četrtek» n, oktobra, ob 2\> uri bo v kranjskem baru Down Town na sporedu prvi v seriji tematskih glasbenih večerov, pomenljivo imenovanih Glasboskop, ki se bodo sicer vrstili vsak drugi četrtek v mesecu. Boštjan Gorenc Pižama, ki bo kot voditelj krmari te sproščene večerne klepete, bo tokrat gostil kitarista, pevca, tekstopisca, pesnika, organizatorja Klemena Terana in pevko tn tonsko mojstrico, ter glasbeno TV voditeljico Laro Baruco. Pogovor bo tekel v smeri "rad bi postal glasbenik, sestavil skupino, nakupil opremo, nastopal na koncertih, po» snel ploSčo, videospotPo koncu debate se obeta 5e zabava v stilu hitov 50. • 70. let, za katere bo poskrbel D| HelIFucker. Vstop kakopak prost. I. K. Minuli petek je bil v športni dvorani Medvode Beat za Železnike, utrip, ki je postregel s kakovostno plesno glasbo, nasmejanimi Barovci in zavidljivo organizacijo. Matjaž Tavčar ogoče še en vsakdanji žur, vendar tokrat žur z razlogom, saj 50 obiskovaJd plesalj za obnovo Železnikov. 2e pred začetkom se j e občutila dobrodelna narava dogodka - vsi sodelujoči so se namreč odrekli honorarju. Vstopnina je bila sicer simbolična (pet evrov), z zbranim denarjem pa bodo delno pomagali prizadetim prebivalcem. 1® Mladina, večina iz okoü- slovenski D) sceni, ških krajev in Škofie Loke, Občinstvo v Medvodah je še Barovki Maja in Tina sta za šankom skrbeli, da mladina ni je kazala naklonjenost ideji / organizatorjev BPM Group. ki so delo opravili profesionai- Shark, Sylvain. Pette Vaydex območje eksperimentalne Petra, Trna, Ines, Maja in Ga-no. Dogodek je poleg tega za- in Legis. "Legionarii elektro- elektronike. Odlikuje ga pred- šper. Ideja prireditve je tako znamovaia povprečna udelež- nike" so drug za dru^gim stop- vsem neponovljiv občutek za lahko le spodbuda za organica v drugače -dokaj zaspanih njevali vzdušje in poskrbeli za dvigovanje in spuščanje ener- zatorje po vsej Sloveniji. Po-Medvodah- Kakovost glasbe delirij navzočih in dvig tem- gije na plesišču. Zbrane je trebna je samo združitev oziroma line-up eventa se je peratiire v dvorani. Med dj-ji za lankom nasmejano priča- prijetnega s koristnim in ìaii-kazala v paleti izvrstnih glas- lahko izpostavimo predvsem kala tudi ekipa junakov že ko se nam obeta nov utrip. Imenikov in dj-jev, kot so Angel D) Sylvaina, ki je značilen po malce pozabljenega resnič- utrip lepšega dne za prizadeta Anx. laka. Robert G Roy, širjenju meja liišnih zvokov v nostnega šova Bar 2: Bojana, območja. Anka B u lovec cem Skupaj sva že leto dni navdušujeta tudi bolj zahtevno slovensko občin- a Phenomena in stvo. Zadnje čase ju na odru gl asbeni gostje so na sobotnem dobrodelnem koncertu za Kro- spremlja tudi nadarjeni mladi bobnar Jure Rozman. Tokrat so se jim pridružili še trobentač in klaviaturist pO, ki je potekal v radovljiški Igor Matkovič, saksofonist Linhartovi dvorani, dokazali, Blaž Trček, šansonjerka da dobra glasba ni namenje- Nataša Artiček in vsem po- na zgolj zabavi, izkupiček znana Simona Vodopivec s koncerta so nastopajoči na- Franko. Svoj glas so dodali mreč namenili prebivalcem tudi KJemen Čeme, pevka Krope, ki so jih pred kratkim skupine Angee Anja Baš, Anže Langus Petrovič in Mate Brodar bosta po novem sokrajana, prizadele poplave. pevec skupine Supernova saj se Mate seli v Radovljico. Na dobrodelnem koncertu za Vzdušje je bilo, kot se za Aleš Kavaiar. Plesni del so Kropo sta napolnila Linhartovo dvorano v Radovljici. Da PVienomeno spodobi - prispevali» Tačke fenomenalno, saj protagonista Mate Brodar in Anže Koncert je bil prava eksplozija mešanice funka, j azza se zvesti gorenjski oboževalci oziroma oboževalke veselili še ene vesele novice: Mate Brodar se seli v Ra- Langus Petrovič s prven- in popa. Mimogrede pa so Da Phenomene lahko raz- dovljico. Deset tisoč evrov za Železnike Na sobotnem dobrodelnem koncertu z naslovom Domači za domače v starološki župnijski cerkvi pri Škofji Loki, ki ob so ga z nastopi obogatili tenorist janež LotriČ (na s spremljavi Toneta Potočnika, Darja Svajger ob spremljavi pianista Jaka Puciharja ter Slovenski oktet, so za občino Železniki zbrali deset tisoč evrov. Organizator Radio Sora je z izkupičkom koncerta, ki se ga je udeležilo okoli sedemsto obiskovalcev, zelo zadovoljen. V dobrih dveh urah je publika lahko prisluhnila sakralnim in domoljubnim skladbam v izvedbi Slovenskega okteta, Darja Svajger je nastopila s slovenskimi popevkami in izborom tujih skladb, zapela pa tudi v duetu z Janezom LotriČem, ki se je seveda predstavil tudi z arijami iz znanih oper. A. H. % % TOREK 9.10.2007 03 KULTUR/ V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava fotografij Edija Šelhausa. V spomin njegovi mami julijani. Igor Kavčič vojni fotoreporter. A ne običajni fotograf Edi Šelhaus se je rarvil v fotopripovedovalca, lovensko fotograf- saj so njegove slike, s kan- sko legendo, zago- čkom umetniškega pridiha tovo našega naj- vedno pripovedovale več, kot večjega fotograf- je bilo vidno na sliki. Ena takih fotografij je tudi slika razreda v šob' na Travi na osvo- skega dokumentalista naše polpre- tekle zgodoviite Edija Šelha- bojenem ozemlju, kjer je ja- usa na Skofio Loko veže veli- nuaija 1945 poučevala uäte- ko stvari, predvsem pa občut- Ijica Nada Vreček, rojena v Id, dogodki in podobe iz mia- Škofji Loki. Na razstavi v Gadih dni. Družina je konec leriji Ivana Groharja je na dvajsetih let prejšnjega sto- ogled cikel slik vezanih na letja pred fašizmom v takrat- Travo in vojno, ki mu je dono Jugoslavijo zbežala iz Tr- dan enaJco velik cikel slik, ki sta, in medtem ko je Edijev jih je Edi v tem kraju posnel ^ devetinosemdesetem letu življenja je fotograf Edi oče Janko, sicer po rodu iz kasneje. Podobno je zasuv- Seihaus vsele; iskriv In duhovit sogovornik./Foiong^t k,rt,« Železnikov, odprl fotografski Ijena tudi njegova f0t02g0d- ateije v Zagrebu, je njegova ba o slovenskem pisatelju rekli, da jo imamo ob pra- ca z biografskim zapisom o mati Julijana atelje odprla v Franu Šaleškem FLnžgarju. vem Času na pravem mestu, Ediju Šelhausu in besedo av- Škofli Loki- Prav v materi- Šelhaus je bil tisti, ki je fo- so na ogled fotografije iz torice prvotne razstave Nad- nem ateljeju se je Edi v mia- tografìral prve povojne dni, vseh obdobij njegovega foto- je Zgonik. Naj dodam, da dih letih tudi fotografsko ka- osvoboditev Trsta, prvo slo- grafskega delovanja, v po- Loški muzej objavlja tudi polil, saj je bil mnogokrat zvest vensko vlado v Ajdovščini, sebni vitrini pa tudi doku- ziv, v katerem vabi vse, ki materin pomočnik pri foto- prihod le-te v Ljubljano ... menti, povezani z materi- morda hranite kakršenkoli grafiranju različnih dogod- Kasneje je delal za Primor- nim ateljem v škofji Loki in limetnikov material, povezan kov in ljudi v Skofii Loki in ski dnevnik in se konec pet- nekaj fotografijami iz zaseb- s Škofio Loko, da se oglasite obeh dolinah. Pomladi leta desetih let zaposlil pri Slo- ne zbirke- Ob razstavi, pred v Loškem muzeju, kjer želijo 1943 je odšel v partizane, bil venskem poročevalcu (da- leti so jo sicer pripravili v kompleksno evidentirati ne- leto kasneje ranjen, po okre- našnjem časniku Delo). Na Muzeju novejše zgodovine precenljiv fotografski opus vanju v Beli krajini je postal razstavi, za katero bi lahko Slovenije, ie izšla tudi knjiži- Julijane in Edija Šelhausa. RftDOvgicA, TržjČ Dve razstavi Štirnovih slik z umetnostnim zgodovir>arjem Janezom Šterom izbrala njegova dela iz različnih ustvarjalnih obdobij. Gre namreč za pregledno razstavo ob avtorjevi 70-letnicl, na ogled pa V petek zvečer so v prostorih Gorenjske banke na Gorenj- bodo tako oljna dela motivov iz gora, akvareli morskih ve- skt cesti 19 v Radovljici odprli razstavo del slikarja Alojza dut kot podobe mestnih okolij Ljubljane, Medvod in Tržištima, z naslovom "Svetlobno prienja''. Njegova prva li- ea. Razstava v Tfiiču bo odprta do 23. oktobra. I. K. kovna snovanja segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja. njegov ustvarjalni zanos tako traja že skoraj petinpet- deset let, Po stroki organizator deta je Že zgodaj začel obiskovati slikarske tečaje na kranjski gimnaziji, svoje likovno znanje pa je izpopolnjeval pri slikarjih Liubu Ravnikarju, Kranj Trije zbori pred tekmovanjem Milanu Batisti, Savu Sovretu, Tonetu Račkiju In Janezu V četrtek, n. oktobra, ob 20. uri bo v večnamenski dvorani Zalazniku. Kot je ob radovljiški razstavi, kjer se avtor Gimnazije Kranj koncert pevskih zasedb, ki se bodo med ti. predstavlja predvsem z manjšimi formati in njegovimi in i8. oktobrom udeležile mednarodnega pevskega tekmo- priljubljenimi krajinskimi motivi, zapisala umetnostna vanja v Italijanskem mestu Riva del Garda. Nastopili bodo zgodovinarka Nuša Podgornik, v glavnini slikarjevega Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren, Žirovnica, opusa prevladujejo pogledi na gore. Razstava bo odprta pod vodstvom Irene Kosmač, Komorni zbor Vox Carniolus, do konca oktobra, jesenke, pod vodstvom MIcheleja josie in Dekliški pevski Štirn se bo v teh oktobrskih dneh predstavil tudi v Galeriji zbor Gimnazije Kranj pod vodstvom Primoža Kerštanja. Na Atrij Občine Tržič. Odprtje razstave ob poeziji Slavice Štirn koncertu bomo slišal? pesmi iz tekmovalnega programa v bo v Četrtek, 11. oktobra, ob 18. url Kot je povedal slikar, sta kategorijah sakralna glasba in ljudska pesem. I. K. Me , H^A. o^ Wo 9éMfe3ie€A «Ko. MA vse, PwA- v ri' v spomin Marto Petric (1925-2007) Akaikmski slikar Mario Petričje bil rojen 24. julija 3925 v Sisku. Slikarstvo je Hudimi v dn*^ generaciji študentov Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, na kateri je diplomiral leta 1951 m due kti kasneje kojičal slikarsko specialko pri prof. Gabrijelu Shipici, Študijski program ljubljanske likovrte akademije, ki je temenu na predvojnem barvnem realizmu in zajemal iz aktualnih vse-ijinskih in formalnih likovnih inovacij, je za Maria Petrića predstavljal soliden temelj, na podlagi katerega je v sedemdesetih letih preteklega stoletja začel oblikovati samosvoj, pre-mi^jen in ustvaijalno zrel slikarski opus. V ospredju slikarskega delovanja Maria Petrića sta vsel^ bila odnos do narave in življenja, saj gßje bolj kot pripoved-nost zanimala izpovedna nota. Rečne in obmorske krajineje zasnoval kot razpoloženjske odslikave in odraze razumeva- nja krajine koi harmoničnega likovnega organizma. Z vrsto slikarskih kompozicij je obudil spomin na mladost v kresih ob reki Kolp i. Čeprav je posegal po sk rajn ih stilizacijah,je želel izpovedati predvsem občutek za enotnost z mravo. S krajinskimi podobami, kijih je predstavil na prvih samostojnih razstavah v Dotnžalah, Kranju, Kočevju, Cerkniä. na Bledu, v Ljubljani idr., seje Mario Petric uvrstil ined wjbolj zanimive predstavnike skupine gorenjskih slikarjev, povezanih v t. i. gibanje "nova krajina Pri slikarstifi äklusih iz konca preteklega stoletja in zad- njih let je Mario Petric prestopil meje konkretnega krajinskega izhodišča. Delčki krajinskega ambienta so se spremenili v sestavne dele kozmičnega prostora, v njih so se pojavile asociativne simbolne oblike. Ker so slikarske kompozicije postale doživljajska in izpovedna okna in jih je Mano Petric razumel kot metafore Človekove usode, se - tako kot je ob njegovih razstavah pred dvema desetletjema ugotavljala likovna kritika • srečujemo s slikarstv^om, ki ni več lepo, marveč resnično. Mano Petričje bil dolgoletni član stanovskega društva slovenskih likovnih umetnikov. Na skupinskih razstavah je sodeloval od leta 1954. Do upokojitve leta 19 86 je deloval v pedagoškem poklicu, sprva v Skku in nato v Mengšu. Prvo samostojno razstavo v Domžalah, kjer je živel in ustvarjal, je pripravil leta 1975. Vzadnjem času seje pogosto udeleževal razstav kranjskega likovnega društva. Nove m bra 200^ je bila v Galeriji Domžale prirejena razstava v počastitev umetnikove So-letnice. Dr. Damir Globočnik Kranj Razstava Vinka Tužka V četrtek, 11. oktobra, ob 18. uri na odprtje razstave v galerijo Mestne hiše vabi tudf Gorenjski muzej. Svoja dela bo pod naslovom Uginjajočo di'orišča noši h očetov razstavil akademski slikar Vinko TuŠek. I. K. gci izleti j . oktober 2007 KOSTANJEV DAN NA KRASU v soboto vas vabimo na kostanjev piknik na Kras, kjer boste v lokvah lahko kupili pršut, si ogledali jamo Dimnico, volili kostanjevo kraljico in kralja, dobro jedli in pili, se zdbavali, Cena : 22 EUR « . Napovedujemo n-ALUA- CINQUE TERRE 19 do 20.10.2007 Program: obi§6t« Ligursko obalo, Iqer boste z ladjice opazovali čudovite vasice ob morju v objemu strme obale. Cena: 340 EUR, Odhod zagotovljen, prijave ie moine, Več na vww.lirxJa-Si NaročMM Qor«n]ftl(ftga qlnsa imale 10% popust f [ I Pniave: ^eflci)a Lrua po tdj 04/23^ «4 20,041/242 773 ali Coren)$k) glas po tef,r 04/201 4247. Gorenjski Glas i 04 TOREK 9.10.2007 TELEVIZIJ/ Kaj se dogaja na svetovnih živilskih trgih? Tokrat v Globusu (danes, ob 20.30 na TVS2): Kaj se do-gajd na svetovnih živilskih trgih in kolikšne so bile doslej podražitve osnovnih Živil v državah Evropske unije? Druga tema bo Kosovo, kje se zapleta na mednarodnih pogajanjih in ali lahko pričakujemo skorajšnjo razglasitev neodvisnosti? Ukvarjali se bodo tudi z jedrskim oboroževanjem leto dni bo severnokorejskem prvem jedrskem poskusu. Avtorica: Ksenija Horvat. A. B. Z gibanjem do zdravja v hladnejših dneh vedno veČ ljudi obiskuje fitnes centre. Kako izbrati pravega in vedeti, da lastniku ni sarrko do denarja ampak tudi do kakovostnih storitev? Kako je z vaditelji, inštruktorji, trenerji, ki naj bi obiskovalcem ustrezno predstavili načine vadbe? }e želja po popolnosti telesa Še vedno osrednji motiv za obisk fttnesa? Kako je s Čudežnimi pripravki, ki topijo maščobe in pomagajo k izgradnji mišic? Danica Lovrenčič je v studio povabila dr. Borisa Silo s Fakultete za Sport, inStruktorico in pro« fesortco Športne vzgoje Polono Cosar Ranković, bivšo bodibilderko, danes osebno trenerko Andrejo SemoliČ in zvestega obiskovalca fitnesa Marka Hotzla. Pogovor bodo popestrili s predstavitvijo priljubljenih in popularnih vadbenih programov • v petek, 12. oktobra, na TVSi ob 22. uri. A. B. Zdravo spanje n zanimivo brane Darilo za nase nove naročnike • vzglavnik Dremavček latex! Novi naročniki poleg darila ob naroolu ùsopise ZÒ najmanj 1 leto iHega prejemajo i^r 3 mesece brezplačno« n^ro^iki pa so vedno deležni tudi posebnih ugodnosti Ne odlašajte, naroote s€ še danes! Poklićite 04/201 42 41 vsak delovni dan od 8. do 19. ure, nas obiščite na Bleìweisovi cesti 4 v Kranju, oddajte r^arodlo po e-poSti: narocnine^^g-glas.si ali na www.gorost. Dokumentarna oddaja je prvi portret 13. oktobra. A. B. jr • • v • v • ♦ JxfìJtZflt USpCSfllCl po izjemno ugodnih cenah! Matjaž Fritz: DO golcga ift tìstO do koHCa £ur ^kanten opis življenja in neizbežnega propada slovenskega nafkodllerjamednarodnegaslovesa. ^^^ ^ j Sbvenka Drakulič: Balkan ExpreSS Avtorica na svoj nscin opisuje razmere v ćdsu vojne na Hrvaškem med Srt)l, Hrvati (n Muslimani. ^ cefJO k/ijigt QfQO eur , Blenveismu cata 4, Krunj ali po td.: oa/ioì 42 ji od 8. do 29. ure, nanxnine{§)g'gias.si Gorenjski Glas ^ Zrt ißoi h^ležifve čoi 9 * ■ »T > r / ' /1: i s Uil več shujše\falnih tablet in diet! M^inno ugoi- n C^ ft r^»^^ Tudi z o^jikoinmi hidrati ste lahko zasvojeni samo 22,62 eur (niste sami kfivi iz svoje odvečne kilograme) Duhovna pomoč pri zasvojenosti TUDI 2D6L4K0ViUlKIDRAJI Sn UH KO ZASVOJENI iE • r ' , t/ v'. ' i| DUHOVNA POMOĆ m ZASVOJENOSTI zoGUKommuTi Z ogljikotnmi hidrati Lamo 20,49 e Ufi [prevzen>lte nadzor nad svojim življenjem In telesno težo) Prodaja : Gorvnjski das, Bkiwcisova cesta 4, Kmnj aH po td.: 04/20J 42^ od S. do urt, norocnw^g-gfas.si Gorenjski Glas Za vai hrležmro Cai » TOREK 9.10.2007 KINO / SPOREDI / iDlO Romantična komedija, kjer dekle iz predmestja ugotavlja, kakšno je življenje premožnih Alenka Brun nasprotje predmestja, v katerem je odraščala. Da bi ubežala realnosti, sprejme aru§kin dnevnik delo varuške pri premožni je zgodba o za* bavnem in ^us- družini "X". Kmalu pa spozna, da življenje med boga- tvenem popoto- tirni ni prav nič rožnato, vanju Annie Bra- Ugoditi mora namreč vsem ddock, mladenke iz sosešči* muhastim zahtevam gospe ne v New Yerseyju, ki Še išče X in njenega bistrega sina svojo mesto pod soncem. Po Grayerja ter se ob tem sku- zaključku študija je pod hu- ša izogibati mogočnemu dim pritiskom svoje mame, gospodu X. Njeno življenje ki želi, da si poišče spoštiji- se zaplete še dodatno, ko vo službo v poslovnem sve» se zaljubi v čednega $ose- tu. Po naključju $e Annie da. Vse bolj spoznava, da znajde v elitni kulturi boga- prihodnost, o kateri je sa- taškeČetrti Upper East Side njala, morda zanjo sploh na Manhattanu, ki je pravo ni prava. RADIJSKI SPOREDI Radio Kranj 97,3 Mhz (vAvw. radlo-itran j .si/progf m.ph p) 16.00 • razgled s Triglava na občino Radovljica, 17.00 - Pod- jetr>i§ki ctk-cak, tS.oo - Kako je prav, 19.46 - Zimzelene melodije z Dragom Arijanijem. Peteki 8.05 • planinski nasvet, 8.50 - godovniki, 9.00 • davčni nasvet, 10.00 • Elem {35. oddaja), n.oo • looi nasvet, 13.00 • V torkovi temi dneva ob 9,20 bodo gostili slovenskega dr. Petek, 15.00-Pohvala, bodica tedna, 16.00-Razgled sTri-znanstvenika v NASI in Mendelssonovega nagrajenca dr. glava na obČini Bled in Gorje, 17.00- podjetniški cik-cak, 19.15 Dušana PetraČa, preden bo ob u. uri spregovori! Študen- • spremljanje hokejske tekme Innsbruck - Acroni tom Fakultete za organizacijske vede v Kranju na temo Odkrite skrivnosti vesolja. V torkovem popoldanskem Radio Ognjišče, 104,5 9 Mhz programu vas ob 17.20 opozarjajo na avtomobllistično (www.ognjlsce.si/napovednik/napovednjk.htm) oddajo, zvečer ob 20. uri pa nikar ne zamudite Golobove y torkovem jutru ob 8.15 boste več slišali o registru nepo- predpremiere. V četrtkovi dopoldanski temi naj že danes s^stnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Čas med opozorimo na pogovor z županom občine Tržič Borutom ^^^ ^o športno obarvan, ob 20.30 boste slišali o Sajovicem ter na pogovor o razstavi Gobarskega društva prireditvah, k) jih pripravljajo ob 55-letnid Avsenikove glas- Kranj ob 17.20. V petek ob 9.20 bodo v studiu Radia Kranj be. O hepatitisu bodo govorili v sredo ob 8.15, o težavah so-pripravili soočenje predsedniških kandidatov. V pogovor üstov ljubljanske Opere pa ob i7.uri. Duhovnik Jožko Kra- jih bo zapletla Ana jagodic. Petkovo popoldne bo v zna gelj bo aretacijo in ao-letno prisilno delo opisal ob 18.15, ob menju radijske lestvice in pometanja po sloven&ki glasbe- 20.30 pa bodo začeli predstavljati Pavlova pisma v Novi za-ni sceni z Igorjem Štefančičem in Katjo Kozina. Nedeljsko vezi. V četrtek ob 9.30 bo Vabilo na pot, ob 20.30 pa Kara- radijsko razglednico bo po 13. uri s Krasa in Koprskega vi- ^gna prijateljstva, V petek zjutraj boste slišali prometno ru- norodnega okoliša tokrat prvič poslala Barbara Goiub. Radio Potepuh« 91,0 Mhz (www.potepuh.com) briko Na potek, ob 18.15 bo oddaja Spoznanje več, predsodek manj s dr. Stanetom Grando. V soboto ob 11. uri bo oddaja Za življenje, za danes in jutri, ob 17* pa Slovene Slovenca vabi. Zdravilca in duhovnika Jurija Humarja bodo V torek ob ^4.10 prisluhnite oddaji Moja dežela, v sredo predstavili v nedeljo ob 9. uri. Oddaja Sakralna glasba ob ob isti uri pa oddaji Rože&Vrt, v kateri dobite idejo, kako 18.30 vas bo pripravila na Ritem Duha 2007, ki bo 20. okto- si tudi v jesenskem času lahko polepšate $vo) zasebni raj, bra v MariboriJ, Oddaja Prijatelji Radia Ognjišče bo v pone- V četrtkovem S-O-S ob 14.10 prisluhnite pogovoru o od- deljek ob 20.30 poromala v Ruše pri Mariboru, visnosti, saj bo voditelj Stane gostil predsednika društva Dulos, Ace Arsova. Veronika vas v petek ob 14.10 vabi, da Radio Sora 91,1 Mhz ji prisluhnete v oddaji Moja dežela - vsekakor povabilo na {www.radio-sora.si) potep ne bo manjkalo. Saša Einsiedler bo ob le.jopokle- v današnji, torkovi oddaji aktualno bodo ob 9. uri spregovo-petala z znanim Slovencem v oddaji Živimo lepo. Za vsa- 12.10. ill o evakuaciji, kar je vodilna tema letošnjega meseca po- ko bolezen rožica raste, če le na ta pregovor nekaj daste in ^^^^^ ^ ^^ ^^^^^ ^ng^u j. prisluhnete oddaji Zdravstveni kotiček v ponedeljek ob co koristnih napotkovzazdravoživljenje, ob 13.15 pa prisluh- nili razmišljanju malčkov iz vrtca v Poljanah. Tokrat bodo govorili o jesenski rekreaciji. Kulturne paberke bodo nizali po 15. uri, po iS. pa se z Darkom Kisovcem in staro glasbo zavrteli na Torkovem glasbenem vrtiljaku. V sredo ob devetih Torek: 8.05 - energetski nasvet. 10.00 - Gibljive slike (Llnhar- bodo oddajo aktualno namenili vprašanjem, s katerimi se tova dvorana Radovljica)» 13.00-Nismo sami (Evropsko leto spopadajo invalidi, ob enajstih gostili župana občme Gore-enakih možnosti za vse) - okrogla miza - diskriminacija na nja vas - Poljane Milana Čadeža, po 17. uri pa pristali na Pia-delovnem mestu, 15.00 - Triglavska družabna kronika in netu glasbe. V četrtek ob enajstih bodo reševali vaša vpraša- Radio Triglav, 96,00 Mhz ( www. rad i ot ri g I a v. s i / s pore d / ) lo.K . spremljanje hokejske tekme Linz • Acroni. nja In pobude, ob 17. uri pripravili redno mesečno oddajo Za Sreda: 6.15 - naši mali prijatelji, 7.00 • Smodlakov spletni varen vsakdan. Ob 18. uri bo na vrsti še avtom obi II stična od- dnevnik, 8.05 - Zdravnikov nasvet. 10.00 • Nismo sami daja Od svečke do volana, dan bodo zaključili z Vandranjem (34. oddaja), n.oo • zlata kočija, 13.00 • Glas ljudstva, s harmoniko • po 19. uri. V petek ob devetih boste lahko sli- 15.00 - Evropa na Triglavu , 16.00 • Razgled s Triglava na Šali prispevek o aktualnih razpisih, ki so ga v okviru oddaj občino Jesenice, 18.00 - Moda in ča« • 35 let pletenin Špen- Gorenjska, gremo gor, posneli na Radiu Kranj. Ob n.50 bo- ko, 19.00 • druga stran. ste izbrali dogodek, ki odmeva, ob pol enih slišali zgoščen Četrtek: 7.00 in 9.25 • uganka Franca Ankersta^ 8.05 nasvet pregled tedna, popoldansko petkovo razglednico pa bodo za zdravo življenje, 9.00 - zakladi ljudske modrosti • razlaga tokrat po i6. uri poslali iz Metlike. Sobotno popoldne bo na gorenjske r^arečne besede, ?o.oo • Gibljive slike (Kino Železar Radiu Sora športno oban/ano, nedeljska kmetijska oddaja ob Jesenice), n.oo • Kamen spotike, 13.00 • Miskelaneja kulture, 11. uri pa bo v znamenju lovcev. Začel se je 10« Festival slovenskega filma Včeraj so v Avditoriju Portorož slavnostno odprli io. Festival slovenskega filma. Po odprtju festivala z Evropskimi dialogi, novo sekcijo, ki je na pobudo Cöthejeve- ga inštituta in v sodelovanju šestnajstih evropskih držav, letos le postala del festivala, in takoj začela z uradnim programom. Večer se je začel z zborom v preddverju Avditorija, po pozdravnem sprejemu pa so se preselili v rdečo dvorano. Za uvod v slavje ;e z recitalom nastopila Maja Gal Štromar, sledila sta govora dveh slavrtostnih gostov, ministra za kulturo Vaška Slmonitija in predstavnika lokalne skupnosti Tomaža Gantarja, župana občine Piran, dokončno ]e tekmovalni program odprl film Petelinji zajtrk s kratkim predfll- mom 1Q 9.11. Tega je režiral Zdravko BarišiČ. Po projekciji obeh filmov se je predstavila Še ekipa Petelinjega zajtrka, 2 režiserjem - debitantom Markom Naber- Šnikom. A. B. WWW.CORENJSKICLAS.S i KINO SPORED Tor«l(,9.10. 18.002lVUEr^EDßUG]H Petek, 12.10. 18.00 ODPlAKNJENfGIZOAUM 20.00 ZASTAVE NAŠIH 0(FTOV SobotaJ3.10. 18.000DPlAKKJENiC2CAUN 20.00 ZASTAVE NAŠIH OČETOV MNO SORA. ^KOFJA LOKA 12.10. 16.00 VSEMOGOČNI EVAN 20.00ZUTAVWTA Sobota. 13.10. 18.00 ZUTA VfWTA 20,00 VSEMOGOČNI EVAN Nede1>a.14.10. 19.00 VSEMOGOČNI EVAN 16.40 in19.00GASlLaPRE[) OLTARJEM 2UOPfiOSTESOK Sobota. 13.10. 16.40 In19.00 GASILCA PREOOLTARi EM 21JOPROSTÌSOBE Nedelja. 14.10. 16.40 in19.00 GASILCA PRED OLTARJEM 21 iO PROSTE SOBE Pon« ki je v začetku leta začela s proizvodnjo na Slovaškem, je postala dobavitelj slovaškega ministrstva za notranje zadeve in bo slovaško policijo opremljala 2 vozili do leta 2010. Prvo količino - 43 vozil modela Cee'd - so policijske sile že prevzele, nadaljnjih 350 avtomobilov pa bo dobavljenih do konca leta. V naslednjih treh etih bo Kia slovaškemu ministrstvu za notranje zadeve dobavila skupaj 4.000 vozil. à 08 TOREK 9.10,200/ DRUZ/ BN/ KRONIK/ À Pred časom so na Bledu organizirali dogodek, ko so na gladini Blejskega jezera ob pletnarjih krmarili beneški gondolierji. Tokrat so prvič v zgodovini beneške gondole plufe v tujih vodah. Anica Bulovec Ideja o srečanju pletne in krat odmevale slovenske na- mešani ekipi. Zmagala je po-gondole se je pred tremi leti rodne pesmi, ki jih je veselo sadka, ki je bila lažja. Seveda porodila v beneški občini prepeval pevski zbor Triglav, pa se še danes redkokdo ravila gondoljerjev Mira Orìago, uresničila pa na obali pa je igrala Godba lahko kosa z osmetccm blej so zelo stroga. Pravi letos s pomočjo Turistične- Gorje. beneški gondoljer ga društva in podjetja Sava Zanimiv je bil prizor, ko so skih veteranov, ki ie tisti dan večkrat Švignil mimo, V ^ol- mora najprej uspeš- hoteli Bled. Pletnarje, gon- se pletnarji preizkusili v kr- nu so sedeli Alojz Colja, Peno opraviti dve Ieri doljerje in predsednika Be- maxjenju gondole in Beneča- ler Klavora, Tomaž Guzelj, vajenstva in vajenec gondolo neSke turistične zveze Re- ni pletne» saj sla jih v Času Franc Koželj, Jože Marolt, lahko prevzame šele, ko se nata Morandina so prvi dan obiska gondoljerjev na Bledu Stanko Slivnik in Drago Bo- mojster upokoji. Tudi plet- nar ne more biti vsakdo. Čol- pogostitili na terasi Grand čakali kar dve hitiostni preiz- škovski - prave legende slo-hotda Toplice, kjer so jim kušnji. Najprej sta se med venskega veslaškega Športa, narstvo prehaja iz roda v rod dobrodošlico zaželeli blejski seboj pomerili tradicionalni Večina med njimi je leta še od Časa vladavine Marije župan Janez Fajfar, vodja plovili. Zmago je pričakova- ^964 nastopila na olimpij- Terezije, ko je devetnajst omenjenega hotela Petra no slavila enajst metrov dol- sidh igrah v Tokiu in osvoji- kmečkih družin dobilo pravi- VenguŠt in predsednica Tu- ga in meter široka gondola, la četrto mesto. CO lastništva pleme in prevo* rističnega društva Bled lana ker je pletna s svojima dve Organizatorji in idejni po- za po Blejskem jezeru. Da- Spec, Njim je tudi pripadla ma metroma širine in sed- budniki so bili s prireditvijo nes Blejsko jezero krasi dva- Čast, da so prvi zapluli z mirni dolžine bolj primerna zadovoljni, tako pletnarji kot indvajset pleten in so tako gondolo po Blejskem jeze- za udobno plovbo. gondoljerji se tudi že zelo ve- kot beneške gondole postale ru. V petstometrski preizkuš- selijo vnovičnega srečanja, ki kulturna in turistična znamenitost svojca kraja. Z bližnje pletne so name- nji sta v tekmovalnih gondo-sto italijanskih 'kancon* to- lah med seboj tekmovali dve bo prihodnje leto v Benetkah. TI r Blejski župan janež Fajfar» Renato Morardino, Michel Pevski zbor Triglav je tokrat nastopil dobesedno na jezeru Cuggia in predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Slovenska 'kancona' je odmevala z blejske pletne. černjak z družino / fou Anu buio«» z tat^ Ank« 6uio««c k' Za kratek izlet po Blejskem jezeru ni bil prikrajšan prav V hitrostni preizkušnji na petsto metrov je zmagala ekipa, ki nihče» / ^^^ ^^^ B^iove< je bila lažja. /Poto.Arvbae u y^fC Legendarni osmerec, ki je na 01 v Tokiu leta 1964 osvojil Najstarejši tekmovalec je bil beneški gondoljer Edoardo četrto mesto. / foto; Ar>ka eyWc defì'anza. / ^oto anka ^iovk VRTIMO GLOBUS Pamela poročena Pamela Anderson se je v soboto v Las Vegdsu poročila s kockarjem Robertom Salomonom, ki je iz "vročega " posnetka še najbolj znan kot nekdanji ljubimec Paris Hilton. Zanjo je to tretji zakon, prvič je bila poročena z bobnarjem skupi» ne Motley Crue Tommyjem Leejem, lani pa štiri mesece z rockerjem Kidom Rockom, Tudi on je bil enkrat že poročen, in sicer? Shannon Doherty, ßren- do iz Beverly Hülsa 90210. Kratka slovesnost je bila v hotelu Mirage, med uro in pol dolgim odmorom med predstavama. Najbolje se prodaja Anistonova Najbolje se prodaja obraz Jennifer Aniston» ugotavlja revija Forbes^ kì je na podlagi analiz prodaje sestavila seznam zvezdnikov, zaradi katerih se revije naj- bolje prodajajo. Igralka, ki trenutno snema komedijo He's just not that into you, je krasila naslovnice domala vseh modnih revfj, in Čeprav ne zbuja pozornosti z raznimi aferami, so njene zgodbe med najbolj branimi. Na drugem mestu je njen bivši mož Brad Pitt, tretja je igralka Scarlettjohansson, peta pa Pittova trenutna partnerka Angelina jolle. Lance $pet samski Sedemkratni zmagovalec kolesarske dir* ke Tour de France Lance Armstrong se je razšel z dekletom, modno oblikovalko Tory Burch. Prvič sta se skupaj javno pokazala marca letos, par pa naj bi bita že mesece prej. Njena predstavnica je potrdila. da sta se razšla prijateljsko, razlog pa je geografske narave, saj ona zaradi dela večino Časa preživi v New Yorku, on pa živi v Texasu, Umrla je "bondovka" v 80. letu starosti je umrla igralka Lois Maxwell» ki je v filmih Jamesa Bonda igrala gospodično Moneypenny. V Kanadi rojena Igralka, zadnja leta je preživela v Avstraliji, je odigrala vlogo tajnice Žefice M v 14 filmih o tajnem agentu» začenši z Dr. No Iz leta 1962, v katerem je nastopila ob Seanu Conneryju. Njen najljubši Sondov film je bil V imenu njenega visočanstva, v katerem je tajnega agenta igral Avstralec George Lazenby. Maja Hausman, ki je pred časom vzbudila pozornost kot manekenka in fotomodel, je tudi dobra pevka, sedaj pa se je podala tudi v poslovne vode. / k««: p»p»r k