O STARIH IZRAZIH ZA SADNO DREVJE 
Slovenščine niso uporabljali le za prisege 
in druge važne dogovore, ampak pisarji so v 
uradnih knjigah večkrat zapisali slovenske 
besede in izraze za sadno drevje. V ljudskem 
govoru v Poljanski in Selški dolini ter na 
Sorskem polju so posamezna drevesa poime 
novali še s posebnimi izrazi, ne tako kot bi 
se uradno reklo drevesu. Takšnih izrazov pi 
sarji tudi niso znali prevesti v nemščino. Da 
je bil dogovor jasen, so zapisali po nemško, 
da gre za jablano, stvarno pa zraven še izraz, 
kakor so ga navedli izročitelji gruntov. Ker 
nisem strokovnjak na področju sadjarstva, ne 
vem, za katero sadje danes gre, če ga sploh 
še takšnega sadimo. Posamezne vrste drevja 
izumirajo. Redko še kdo zasadi tepko ali pa 
kakšno visokoraslo jablano. Kjer pa še imajo 
takšno drevje, pa ga gotovo še s pridom uži 
vajo, danes predvsem predelano v žganje, 
včasih pa so sadje bolj sušili in ga uporabljali 
za hrano in poslastico, posebno sladke hru 
ške, ki so ob slabi letini medu nadomestile 
sladkobo. 
Največ izrazov za sadno drevje najdemo v 
izročilnih pogodbah v starih zemljiških knji 
gah. Prevžitkarji, ostareli starši, so si izgovo 
rili do smrti razne nepremičnine in premični 
ne. Pri nepremičninah gre največkrat za uži 
vanje sadnega drevja in včasih še kakšne 
njivice. Zanimivo je, da so vedno našteli, kje 
to sadno drevje raste. 
Serija listin 20/132, urb. št. 1796: 
Pred več kot dvesto leti sta bila lastnika 
grunta v Pozirnu št. 15 Primož in Urša Bene-
dik. Po domače se je reklo pri Primčku. Kdaj 
sta dala grunt Matevžu Benediku, ni razvid 
no. Matevž se je leta 1804 odločil predati 
posestvo sinu Tomažu. Naredila sta izročilno 
pogodbo. Vse kaže, da je bil grunt kar mogo 
čen. Matevž si je izgovoril hišni kot, obutev, 
hrano (kruh) , letno dva mernika pšenice, tri 
mernike rži, dva mernika ječmena, dva mer 
nika prosa, pet mernikov ajde, pol mernika 
fižola, pol mernika boba, trideset funtov pre-
diva, štirinajst funtov zabele, sedem funtov 
slanine (špeha) in četrtino krave ali vola, če 
so ga pobili doma... dalje uživanje vseh slivo 
vih dreves in enega hruškovega drevesa pri 
vodi, nato ene hruške d o u g a r a pod hlev-
mi, ene hruške tepka pri pajštvi v meji, 
ene hruške zelenkana keršlin, ene hruške 
e r j a v k a za kozlam v bregu, ene hruške t a 
bela na seliš, ene hruške drobnica na 
seliš, eno češnjevo drevo ceplenka na 
topovenc, eno češnjevo drevo b 1 i c a za ko 
zlam pri stezi, eno jabolkovo drevo e r d e č k 
na keršin, eno jabolkovo drevo t o f e 1 pri 
dougar pod hlevmi, eno jabolkovo drevo 
mečka pri presedovnici, eno jabolkovo 
drevo o d n i a pred vasjo, eno jabolkovo 
drevo p u č m a n pred vasjo za drobnico. 
Prejemnik je moral dati svojim trem bratom 
Jožefu, Gregorju in Andreju vsakemu 30 gld. 
deželne vrednosti, en mernik žita, en mernik 
ajde, 60 funtov prediva, skrinjo s posteljnino 
in sestri Uršuli 30 gld. deželne vrednosti, eno 
kravo, en mernik žita, en mernik ajde, eno 
predivo s skrinjo in posteljnino. Zavezal se je 
starega pokopati in plačati stroške in še stro 
ške za ostale izročilne pogodbe (za brate in 
sestro). 
Stari si je dosti izgovoril in tudi ostalim 
otrokom je precej zapisal. Če je Tomaževa »ta 
mlada« imela bolj skromno doto, je Tomaž 
moral kar dosti premišljevati, kako bo vse 
izplačal in oddal. 
Poglejmo še v Poljansko dolino (Serija listin 
22/66, urb. št. 538). 
Oče Simon Krek iz Suše, stara hišna šte 
vilka 5, pri Hotavljah, je leta 1806 izročil 
posest sinu Andreju. Pri gruntu je bil tudi 
mlin. V poznejših dokumentih so Kreka 
prekrstili v Tratnika. Pisali so: Andrej Krek 
- pravilno Tratnik. Domače ime pa je ostalo 
Krek. Oglejmo si, kaj si je od dreves izgovoril 
oče Simon: Jabolko kosmač na travniku, 
okrogelka, drobnika v grapi, medenka pod 
potjo, pisanka na brdu, mušenka pri bajti, 
ena na lazu, vodenica (udenizha), stušica pod 
hlevom, dve tepki v dernovenc in plešencah, 
oreh na plešencah, itd. 
330 
Pri drugih podobnih pogodbah najdemo še 
naslednje izraze: 
jabolka: rdeča, rdečka, voska, pisanka, be 
la, beula, beuka, bela medenka, medenca, 
rdeč, zelena, kerviček, šepanca, okrogelka, 
čebula, mušentah, musenka, kosmač, peucar, 
klitnar, mediška, kovačka. 
hruške: medenka, medenca, učeničenca, 
tepka, pucovka, beuka, puternca, puterna, go-
snica, erjavka, stušca, fiolca, gospodična, pre-
sedounka. 
(Serija listin: 22/165; 24/58, 149, 240; 25/ 
15, 69; 26/25; 38/72; 29/64; 25/58, itd.) 
Vrste sadja so poimenovali po barvah, oku 
su, obliki, trdoti in mogoče tudi po učinku 
(pucovka = čiščenje prebave). Gospodične pa 
so bile mogoče posebno lepe hruške, fiolice 
pa dišeče. Kerviček in pevcar sta dobila ver 
jetno ime od oblike drevesa. Prvi je bil skriv-
ljen in nakrivljen, pevcarji pa so mlada dre 
vesca. 
Starejši bralci pa ugotovite, koliko imen še 
poznate. 
France Štukl 
331