Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 1 V središču Podravje  Velika podjetja (še) brez večjih težav  Stran 6 Podravje Ormož  Martinovanja ne bo, bodo pa košarice  Stran 9 Ljudje in dogodki Ptuj  150 let Prostovoljnega gasilskega društva  Strani 10 in 11 Kronika Belgija  Aktivirali celo okužene zdravnike  Stran 24 Šport Motokros  Ni bilo ponovitve lanskega epskega dvoboja, šlo pa je na tesno  Stran 15 Nogomet  V živo spremljal LeBrona Jamesa  Stran 13 Ptuj, torek, 3. novembra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 87  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: Črtomir Goznik Politika Videm  Marinič redkobeseden o dogovoru z Elesom  Stran 5 Aktualno Podravje  Nekaterim bi zadoščal že dopolnilni pouk in delo doma  Stran 2 Spodnje Podravje  Občinarji za krizne dodatke spomladi izplačali 119.000 evrov Čistilkam napitnina, visokim uradnikom, direktorjem in županom tisočaki Zaposleni v javnem sektorju so lahko za delo v času spomladanske epidemije prejeli dva dodatka: po 39. členu Ko- lektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) in po 71. členu Zakona o interventnih ukrepih. Dodatke je svojim zaposlenim izplačala večina spodnjepodravskih občin, razen občin Juršinci in Dornava. Več na straneh 6 in 7. Govedorejci  Finančna pomoč le obliž na rano  Stran 8 Markovci  Zanašajo se na sredstva, ki jih (še) ni  Stran 5 Cesta Markovci – Ormož  V igri za 50 milijonski posel gradbeni giganti  Stran 3 Spodnje Podravje  »Odločitev o podaljšanju počitnic ni dobra«  Stran 2 Kronika  Kdo je požel Valenkovo njivo  Stran 2 Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  3. novembra 20202 Aktualno Podravje  Ravnatelji nasprotujejo enotni obravnavi šol »Odločitev o podaljšanju počitnic ni dobra« Kot je vladajočim že v navadi, odločitve sprejemajo zadnji hip. V petek zjutraj je tako vladni govorec naznanil, da se bo počitniški teden podaljšal. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič meni, da ta odločitev ni dobra, Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič, pa pravi, da ta teden ne bo izgubljen, če se bodo nato otroci normalno vrnili v šolske klopi. Ravnatelji osnovnih in glasbenih šol so na zadnji počitniški dan prejeli okrožnico šolskega ministrstva z odločitvijo, da se zaradi poslabšane epidemiološke slike v državi počitnice podaljšajo za en teden. »Če se epidemiološke razmere v državi ne bodo izboljšale, obstaja možnost, da bo od 9. novembra vzgojno- izobraževalno delo potekalo na daljavo. Šole in zavode prosimo, da se v tednu »podaljšanih počitnic« na takšno možnost ustrezno strokovno pripravite,« so še zapisali. Seveda pa niso oznanili, kako bo pouk potekal po tem tednu. So pri tej odločitvi upoštevali tudi mnenja šolske stroke? Glede na odziva ptujskih ravnateljic in mnenja predsednika Združenja ravnateljev Slovenije Gregorja Pečana je odgovor: delno. Šole imajo namreč različne poglede na izvajanje pouka. »Šole, ki so se že soočile z večjim številom obolelih učiteljev, so bolj naklonjene temu, da se počitnice podaljšajo, v primerjavi s šolami, v katerih teh okužb niso imeli,« je pojasnil Pečan. Foto: Črtomir Goznik Osnovnošolske učilnice še vsaj ta teden ostajajo prazne. Kako bo pote- kal pouk po podaljšanem počitniškem tednu, se še ne ve. Tako ravnateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk meni, da bi moralo šolsko ministrstvo slediti svojim priporočilom, ki omogočajo različno izvajanje pouka glede na epidemiološko stanje občine oz. regije: »Na podlagi spomladanskih izkušenj vemo, da le s težavo primerjamo izobraževanje na daljavo s tistim v šolskih klopeh, čeprav smo sedaj šole bolj pripravljene na to novo obliko izvajanja pouka.« Da je vložen trud učiteljev in učencev v način in posledično kakovost izvajanja izobraževanja na daljavo obrodil sadove, se strinja tudi Vaupotič Zemljičeva. »Pred počitniškim tednom smo za učence od 6. do 9. razreda izvajali pouk na daljavo in glede na tedenska poročila učiteljev je bilo bistveno boljše kot spomladi. Učitelji so poročali o zelo dobrem odzivu otrok.« A ravnateljico največje ptujske osnovne šole sedaj skrbijo dodatni počitniški dnevi. Meni, da bi lahko že v tem tednu potekalo izobraževanje na daljavo. »Z mlajšimi učenci tako mora biti doma eden od staršev, kar pomeni, da bi jim starši lahko nudili pomoč, starejši pa bodo v dveh tednih brez zaposlitev pozabili na delo in jih bo potem spet težje spraviti v pogon.« A odločitev ministrstva je jasna, počitnice se podaljšajo za teden dni za vse osnovnošolce, to pa ne pomeni, da bo podaljšano tudi šolsko leto. Šolska ministrica je prepričana, da jim bo uspelo ta teden nadoknaditi znotraj trajanja šolskega leta. Srednješolci se izobražujejo na daljavo Vrtci (enako kot doslej) lahko na podlagi odločitve župana zagotavljajo zgolj nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način. Kot pa je slišati, je obiskanost vrtcev v tem tednu višja kot v počitniškem. V vseh srednjih šolah pa na podlagi sklepa ministrice pouk poteka na daljavo. Iz društva ravnateljev srednjih šol so namreč jasno sporočili, da si podaljšanih počitnic ne želijo, saj so na pouk na daljavo dobro pripravljeni in bi bilo nadomeščanje za vse prenaporno. Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci oziro- ma otroci z okvaro vidne funkci- je, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, otroci s primanjkljaji na posame- znih področjih učenja, dolgotrajno bolni otroci, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in otroci z avtističnimi motnjami. »Sprva je bilo predvideno, da je tovrstnih ot- rok od dva do tri odstotke, sedaj je delež otrok z odločbo o usme- ritvi narasel na osem odstotkov in to število postaja neobvladljivo,« opozarja Vaupotič Zemljičeva. De- leže je ponazorila še s številkami. Pred desetletjem je bilo morda otrok z odločbo na njihovi šoli 10, sedaj jih je okrog 70. Seveda pozdravlja ukrep ministrstva, da se z dodatno strokovno pomočjo, prilagojenim delom, pomaga tis- tim učencem, ki pomoč dejansko potrebujejo. »To na primer pome- ni otrokom z disleksijo, avtistični- mi motnjami, torej tistim, ki nima- jo enakega izhodiščnega položaja kot ostali. Sedaj pa se pripeti, da starši uspejo pridobiti odločbo o usmeritvi tudi za tiste otroke, ki jim enostavno povedano ne gre in bi morda potrebovali le dopolnilni pouk ali dodatno delo doma. Zato bi morda bilo namesto več odločb posameznim učencem bolj smi- selno, če bi pristojno ministrstvo povečalo delež svetovalnih delav- cev na šoli, ki bi pomagali vsem učencem. Danes je normativ tak- šen, da na 20 oddelkov pripade en svetovalni delavec.« Povedanemu pritrjuje tudi Ivanka Korez, ravna- teljica OŠ Cirkovce in predsednica društva ravnateljev ptujskega ob- močja, in dodaja, da je namen od- ločb napačno razumljen. »Nekate- ri starši namreč menijo, da gre za brezplačno obliko inštrukcij.« S pridobljeno odločbo se pozabi na dolžnosti Kaj torej pripada otroku z od- ločbo o usmeritvi? V odločbi se opredeli oblika dodatne strokov- ne pomoči, s katero naj bi uče- nec premagal primanjkljaje, ovi- re, motnje (to izvajajo logoped, psiholog, specialni pedagog …), svetovalna storitev ali učna po- moč. Slednja dejansko pomeni dodatno uro individualne razlage pri predmetu, kjer ima učenec zaznan primanjkljaj. Največkrat je zaznan pri matematiki, slovenščini ali tujem jeziku, je izpostavila Ko- rezova. Ob tem pa je treba našteti še druge ugodnosti. Za strokovni časnik Šolski razgledi jih je nekaj izpostavila dolgoletna učiteljica Jožica Frigelj: učna snov za učenca z odločbo je zreducirana na dose- ganje minimalnih standardov; če si učenec snovi ne zapisuje, lahko prejme fotokopije, podaljšan ima čas pisanja preverjanja znanja, nu- dena mu je dodatna razlaga … Pri- lagoditve za učence z odločbo gre- do tudi v smeri povečanega tiska, dovoljeno rabo učnih in tehničnih pripomočkov. Na drugi strani pa Frigljeva opo- zarja na odgovornost in dolžnosti staršev in otroka. »Večini staršev se odgovornosti in dolžnosti s pridobljeno odločbo o usmeritvi otroka ter podpisanim individu- aliziranim programom končajo. Odgovornosti in obveznosti so na učiteljevih plečih, delo staršev je večinoma le še opozarja nje na dejstvo, da ima otrok odločbo ter iskanje in izsiljevanje posebnih privilegijev tudi tam, kjer jih ni. Posledično potem tudi otroci ne čutijo nobene odgovornosti za svoj uspeh, zanašajo se na učitelja, specialnega pedagoga – saj imajo vendar odločbo!« Priznava, da so tudi izjeme, ko otrok s trudom, specialnimi meto- dami, učiteljevim prizadevanjem in doslednimi starši dosega velike uspehe. In ravno slednjim je učna pomoč oziroma odločba z usme- ritvijo tudi prvenstveno namenje- na. Da ukrep v praksi deluje, pa ugotavljajo na šolskem ministr- stvu. So pa tudi oni priznali, da ga želijo izboljšati in da že načrtujejo spremembe. Podravje  Število učencev s posebnimi potrebami izrazito narašča Nekaterim bi zadoščal že dopolnilni pouk in delo doma Učencev, ki imajo zaznane težave na vzgojnem, čustvenem, izobraževalnem ali drugem področju, je iz leta v leto več. Tem pripada t. i. odločba o usmerjanju, ki učencu zagotavlja pravico do dodatne strokovne pomoči in prilagojeno izvajanje učnega programa. Število izdanih odločb iz leta v leto narašča. Upravičeno? Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič meni, da ne, in od šolskega ministrstva pričakuje prevetritev sistema. Foto: Sprva je bilo predvideno, da je tovrstnih otrok od dva do tri odstotke, sedaj je delež otrok z odločbo o usmeritvi narasel na osem odstotkov in to število postaja neobvladljivo. Učenci s posebnimi potrebami, vključeni v osnovne šole 2015/2016 2016/2017 2017/2018 2018/2019 2019/2020 10.091 10.072 11.077 12.054 13.075 Vir: MIZŠ Števila učencev z odločbo o usmeritvi po posameznih osnovnih šo- lah na Zavodu RS za šolstvo ne razkrivajo. Iz podatkov je razvidno, da je bilo učencev s posebnimi potrebami v minulem šolskem letu 13.075. Največ jih je imelo opredeljen primanjkljaj na posameznih področjih učenja (41,3 %). To pomeni učence, ki imajo težave s po- zornostjo, pomnjenjem, mišljenjem, koordinacijo, komunikacijo (je- zik, govor), branjem, pisanjem, računanjem, primanjkljaj socialnih kompetenc ali so čustveno nezreli. Se pa tovrstne učne težave raz- prostirajo od lažjih preko zmernih do težkih in najtežjih oblik specifič- nih učnih težav. In učence s težjimi in najtežjimi oblikami učnih težav naj bi se usmerjalo na podlagi odločbe. Po deležu otrok z odločbo sledijo učenci, ki imajo opredeljenih več primanjkljajev, ovir oz. mo- tenj (29,6 %) ter dolgotrajno bolni otroci (10 %). Foto: ČG V letu 2013/14 je bilo 8,4 odstotka osnovnošolcev s posebnimi potrebami, od katerih jih je 6,3 odstotka (10.498) obiskovalo redno osnovno šolo in 2,1 odstotka (3.332) specialne šole in zavode. V programe rednega izobraževanja je bilo torej vključenih 6,3 odstotka učencev s posebnimi potrebami, ki so bili usmerjeni v program, ki je predvideval dodatno in prilagojeno izvajanje z dodatno strokovno pomočjo. Območna enota Izdane odločbe od 1. 1. do 30. 9. 2020 Ljubljana 2100 Maribor 1111 Celje 365 Kranj 762 Nova Gorica 328 Koper 415 Slovenj Gradec 394 Novo mesto 550 Murska Sobota 115 SKUPAJ 6131 Vir: ZRSŠ Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 3 »Trenutno poteka pregled prejetih prijav, čemur bo sledil predlog odločitve o priznanju spo- sobnosti. Ponudnikom, za katere bo v postopku pregledovanja in ocenjevanja (1. faza postopka) ugotovljeno, da izpolnjujejo vse zahteve, določene v razpisni do- kumentaciji, se bo priznala spo- sobnost za izvajanje javnega naro- čila. V drugi fazi postopka javnega naročila bomo ponudnike, ki jim bo pravnomočno priznana spo- sobnost, pozvali k oddaji fi nančne ponudbe,« so pojasnili na DARS. Letos izvajalca najbrž še ne bodo izbrali Za gradnjo nove cestne pove- zave od Ormoža do Markovcev se potegujejo velika gradbena ime- na. Med njimi Strabag, Pomgrad, Kolektor in mednarodna skupina Colas, ki je tudi lastnica podjetja Asfalti Ptuj. Preostala dva nosil- ca ponudb sta kranjski Garnol in GP Krk. Vsi ponudniki, razen av- strijskega Strabaga, nastopajo v konzorciju. Podjetje Asfalti Ptuj je konzorcij oblikovalo s podjetjema Colas Madžarska in Alma Sol. V Kolektorjevo ponudbo sta vklju- čena Cestno podjetje Nova Gori- ca in Kolektor Koling, v ponudbo Garnola pa Gorenjska gradbena družba in podjetje Hering. Okrog GP Krk so združeni CBE, Trgograd in Lantania, skupaj s Pomgradom nastopata Cestno podjetje Ptuj ter VOC Celje. Da bi bila odločitev o oddaji del sprejeta še v tem letu, je težko pričakovati, so pojasnili na DARS. Kje bodo nadvozi in kje priključki za lokalni promet Večji del trase nove glavne ceste od Markovcev do Ormoža bo speljan vzporedno z dravskim kanalom, ob njej bo tudi 2 x 400 kW daljnovod, ki ga je Eles že za- čel graditi. Nova cesta se bo na regionalko Ptuj–Zavrč priključila s krožiščem pred Markovci. Vse obstoječe lokalne povezave, ki jih bo cesta prekrižala, bodo ohranje- ne. Most čez kanal med Bukovci in Novim jorkom se bo podaljšal v nadvoz, enako most v Zagojičih, kjer bo tudi priključek na novo- zgrajeno cesto. V občini Gorišnica bo še drugi priključek, in sicer ob HE Formin. Tam je predvidena še povezava z završke strani, saj bi v Zavrču, pred mejnim prehodom, čez staro strugo Drave zgradili most in povezavo na novo glavno cesto Ormož–Markovci (to je sicer del drugega projekta, ki je šele v načrtovanju in je v pristojnosti DRSI). V občini Gorišnica se bo oh- ranila tudi povezava Gorišnica–Ga- jevci, kjer bodo cesto z mostu prav tako preoblikovali v nadvoz. Kanal reke Drave bo nova pro- metnica prečkala v občini Ormož, na poljih pri Cvetkovcih, kjer se struga Pesnice najbolj približa ka- nalu. V nadaljevanju cesta pripelje do nadvoza Sejanca, ki je v gradnji, od tam naprej pa do ormoške ob- voznice. torek  3. novembra 2020 3Aktualno Spodnje Podravje  Za gradnjo ceste Markovci–Ormož se poteguje šest ponudnikov V igri za 50-milijonski posel gradbeni giganti Za gradnjo nove glavne ceste med Markovci in Ormožem se je prijavilo šest ponudnikov. Rok za oddajo ponudb se je iztekel pred dobrim tednom dni, a v prvi fazi razpisnega postopka bo naročnik (DARS) ocenjeval le usposobljenost ponudnikov – če ustrezajo v razpisu zahtevanim pogojem. V drugi fazi nato sledi še pridobitev fi nančnih ponudb. Po projektantski oceni je gradnja ovrednotena na 50 milijonov evrov. Foto: ČG Skupna dolžina nove glavne ceste od Ormoža do Markovcev bo 16 kilometrov. Vozišče bo široko sedem metrov, vsak vozni pas po 3,5 metra, na vsaki strani ceste bo meter in pol bankine. Skupna širina ceste, z bankinami vred, bo 10,7 metra. Dornava  Koruza skrivnostno izginila z njive v Žamencih Kdo je požel Valenkovo njivo in odpeljal 28 ton koruze? Ne zgodi se ravno pogosto, da bi kmetu dobesedno čez noč z njive izginil celoletni pridelek. Dornavčan Srečko Valenko je imel to smolo. Na 1,6 ha veliki njivi v Žamencih mu je nekdo požel in odpeljal ves pridelek koruze. Valenko je neljubi dogodek prijavil policiji. Miran Šadl iz Poli- cijske uprave Maribor je povedal, da so ptujski policisti 26. oktobra na območju Žamencev res obrav- navali kaznivo dejanje tatvine, kjer naj bi neznani storilec z njive pospravil pridelek – koruzo. Sku- pna materialna škoda znaša okoli 2.800 evrov. Policisti so zbrali prva obvestila in opravili ogled kraja dejanja, kriminalistična preiskava pa še poteka.« Šadl je dodal, da se policisti s prijavami tovrstnih tat- vin ne srečujejo pogosto. »So zelo redke,« je pojasnil. Valenko je sicer prepričan, da nikakor ni šlo za napako, torej, da bi nekdo morda pomotoma požel »nepravo« njivo, saj pravi, da se na tem območju prav vsi kmetje med seboj poznajo in vedo, čigavo je kaj. Da je njegova trditev najverje- tneje pravilna, ne nazadanje doka- zuje to, da se prav nihče v dobrem tednu dni od požetja ni javil z opra- vičilom (in morebitno ponudbo, da lahko Valenko v zameno za škodo, recimo, požanje njegovo njivo). Si- cer pa je za požetje tako velike po- vršine dovolj približno dve uri dela. Valenko ne verjame, da je bilo nenamerno Nad dejanjem pa so preseneče- ni tudi v krovni kmetijski organiza- ciji, Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Tokratni dogo- dek jim sicer ni poznan, a škodni primeri, ki bi na kmetijskih površi- nah nastali namerno, po njihovem vedenju niso pogosti. Menijo, da bi se nesrečni dogodek z žetvijo lahko zgodil tudi nenamerno. Po- znanih je namreč nekaj primerov, ko so kombajnisti zgrešili njivo in poželi pridelek drugemu lastniku, kot je bil njihov naročnik. »Toda ti primeri so redki, morda sta nam iz preteklosti znana kakšna dva,« so razložili na KGZS. Valenko pa takšne trditve spod- bija z razlago, da če že ne kombaj- nist, bi njivo prav gotovo poznal traktorist, ki ga spremlja in nalaga požeti tovor. So pa na kmetijski zbornici spomnili še na druge vrste povzročanja škode na kmetijskih površinah. Ena teh je objestna vo- žnja po posevkih ali nepožetih nji- vah. Prav tako so v javnosti znani primeri iz lanske jeseni, ko so na nepožeta koruzna polja v Pomur- ju nastavljali kovinske cevi, ki so se med žetvijo zagozdile v kom- bajnih in jih poškodovale. Tudi na ptujskem KGZ tovrstne ostro kra- je obsojajo: "Kraja kmetijskih pri- delkov v takšnem obsegu na na- šem območju je zelo redek pojav. Večkrat pa nas kmetje obveščajo o kraji manjših količin zelenjave, sadja, krompirja ter o namernem poškodovanju pridelka in nestro- kovni uporabi fi tofarmacevtskih sredstev, zlasti herbicidov." Foto: Črtomir Goznik Srečku Valenku je neznani storilec na njivi v Žamencih požel koruzo. S tem naj bi ga oškodoval za okoli 28 ton pridelka. Valenko je tatvino naznanil policiji, storilca pa išče tudi s pomočjo objave na Facebooku. Fotografi ja je simbolična. Spuhljani odločno proti trasi S5 Medtem ko se za odsek glavne ceste od Markovcev do Ormoža izbira izvajalca gradnje, pa se za odsek Markovci–Ptuj še vedno iščejo potencialne trase. Po tem, ko so župani občin Ormož, Gorišnica, Markovci, Videm, Ptuj in Hajdina ter predstavniki civilne iniciative (CI) za ptujsko obvoznico podali skupno izjavo, da bi bila najprimernejša trasa od Markovcev do Ptuja tako imenovana varianta S5, ki bi tekla v zaledju Spuhlje in mimo Gajk, potem pa v podzemni izvedbi do Puhovega mostu, so se oglasili Spuhljani in izrazili svoje nestrinjanje s predlagano traso. »Krajani Spuhlje smo ogorčeni in razočarani nad novicami o ptujski obvoznici. V časopisih beremo, da je lokalna skupnost poenotena glede trase nove ptujske »obvoznice«. Kako si lahko županja in CI jemljejo pravico, da govorijo v našem imenu? Kdo jim je dal to pravico?! O tej trasi smo izvedeli v medijih, nikoli nam je ni nihče predstavil! Ko smo se vključili v CI za ptujsko obvoznico in smo imeli sestanek, se je omenjalo samo južno varianto obvoznice. V Spuhlji smo odločno proti tej severni trasi, ker gre za našimi hišami po naših njivah, tako bi imeli cesto pred in za hišo. Ne bomo dali niti centimetra zemlje za to cesto! Po drugi strani pa niti ne vemo, s čim naj bi se strinjali, niso nam bili predstavljeni nobeni načrti in potek ceste. V našem imenu govorijo ljudje, ki se jih trasa nove ceste sploh ne dotakne. Zato smo prepričani, da gre za peščico ljudi znotraj CI za ptujsko obvoznico, ki ščiti le svoje interese na škodo vseh ostalih. Seveda se ostali župani s to traso strinjajo, saj ne bodo oškodovani njihovi krajani, MO Ptuj pa se obnaša, kot da Spuhlja ni del Ptuja. Moti nas zaničevalen odnos MO Ptuj do kmetov, kot da mi nismo »lokalna skupnost« in lahko kar govorijo v našem imenu, zato smo bili prisiljeni ustanoviti svojo civilno iniciativo. Z mestno občino imamo zelo slabe izkušnje glede CERO Gajke, takrat so ljudi prepričali, da nekje pač mora biti odlagališče, od takrat naprej pa se norčujejo iz nas. Napake ne bomo ponovili.« Foto: ČG Obstoječe lokalne povezave, ki jih bo prekrižala nova glavna cesta Markovci–Ormož, bodo ohranjene. Mostove čez dravski kanal v občinah Markovci in Gorišnica bodo podaljšali v nadvoze, na Forminu in v Zagojičih bosta tudi priključka na novozgrajeno cesto. Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  3. novembra 20204 Podravje Že konec leta 2019 so sprejeli zelo ambiciozen in investicijsko naravnan proračun za leto 2020, ki so ga kljub oviram uspešno realizi- rali. »Naša občinska uprava je ne- moteno delala, letos veliko tudi od doma, res pa je, da je bilo dogod- kov bistveno manj. Čeprav smo si želeli slovesnosti ob občinskem prazniku, na katerem bi podelili letošnje nagrade najzaslužnejšim, nam to ne bo uspelo, a kaj mo- remo, trenutne razmere tega ne dopuščajo,« pravi lenarški župan Janez Kramberger. Do gradnje največjega infra- strukturnega objekta – centralne čistilne naprave v Lenartu – letos ni prišlo, zato se ta seli v prihodnje leto. »Gre za večmilijonsko in nuj- no potrebno investicijo, za kate- ro nam bo morda še letos uspelo izbrati izvajalca. Smo pa zgradili čistilno napravo s kolektorjem v Voličini, te dni gre naprava v po- skusno obratovanje. Kmalu bo do- končan namakalni sistem v Selcah, ki bo omogočal namakanje kar 80 hektarjev kmetijskih zemljišč ozi- roma intenzivno in sodobno pride- lavo sadja, morda tudi vrtnin.« Rekonstruirali so nekaj večjih cest, med drugim cesto v Zavrhu in Lormanju, v središču Lenarta pa so obnovili Prežihovo ulico in Ulico Ele Kristl. Dokončali so prvo fazo prenove tržnice oziroma Ov- tarjevega placa, v kateri so uredi- li dostop od platoja Mercatorja do tržnice, ki jo po novem lahko uporabljajo tudi gibalno ovirane osebe. Ker so bila otroška igrala v mestnem parku po dvanajstih letih že pošteno dotrajana, na ne- katerih mestih tudi uničena in zato nevarna, so jih letos v celoti nado- mestili z novimi. V obeh krajevnih skupnostih: v Lenartu in Voličini, so postavili polnilnice za električ- na vozila. V industrijski coni bo potrošnikom vsak čas odprl vrata novi Intersparov center, saj je do- sedanja Sparova trgovina že dolgo premajhna. Država je skupaj z občino tam zgradila krožišče, tako da je dostop do industrijske cone zdaj možen po dveh poteh. »V tem trenutku pripravljamo proračun za leto 2021, v drugi po- lovici novembra bomo imeli prvo branje, sprejeli pa naj bi ga sredi decembra. Kot že rečeno, bo glav- na investicija v prihodnjem letu lenarška čistilna naprava. Čaka nas tudi sprejetje občinskega prostor- skega načrta, v katerega končno umeščamo prepotrebno severno obvoznico, ki jo bo gradila drža- va. Ker prihodnje leto poplačamo kredit za vrtec, bomo lahko pri Slovenski investicijski banki, ki ponuja zadolževanje po ugodnih obrestnih merah in z možnostjo moratorija, najeli novega, in sicer za nujno gradnjo prizidka k osnov- ni šoli v Lenartu. Upamo še na kak- šen drugi vir fi nanciranja, saj gre za ogromno investicijo, ki nas bo stala približno tri milijone evrov in po- meni veliko breme za proračun.« V okviru slovenjegoriške kole- sarke je skozi Lenart načrtovanih 25 kilometrov kolesarskih poti, za izgradnjo bodo morali zagotoviti 800.000 evrov lastnih sredstev. Kolikor jim bodo fi nance dopuš- čale, bodo tudi v prihodnjem letu nadaljevali rekonstrukcije občin- skih cest, na vrsti je še druga faza prenove tržnice, zaključilo pa se bo tudi nekaj manjših Lasovih pro- jektov. Lenart  Z županom Janezom Krambergerjem ob občinskem prazniku Največji investiciji: čistilna naprava in šolski prizidek Kljub temu da si bomo letošnje leto zapomnili po epidemiji novega koronavirusa, so se v občini Lenart intenzivno posvečali načrtovanim investicijam. Foto: SD Janez Kramberger: »V prihodnjem letu nas čaka veliko dela, med drugim gradnja centralne čistilne naprave, šol- skega prizidka in kolesarke, s sprejetjem OPN pa naj bi se končno začela tudi gradnja severne obvoznice.« Sveta Trojica  Rekonstrukcija glavne vpadnice Trojiška promenada Na 309.000 evrov je ocenjena ureditev občinske ceste od novega naselja pri izvozu z avtoce- ste do kapelice tik pred Trojiškim trgom, ki jih bo občina zagotovila tudi s pomočjo povra- tnih in nepovratnih sredstev po 23. členu zakona o fi nanciranju občin. Glavna trojiška vpadnica že dol- ga leta kliče po prenovi, cesta je ovinkasta, zato ponekod nepre- gledna, poleg tega nima pločnika. Končno je pripravljena vsa pot- rebna dokumentacija, če bo šlo po načrtih, se bodo dela začela v aprilu prihodnje leto in se zaključila do konca septembra. »Mislim, da si Sveta Trojica zasluži lepo ureje- no cesto, ki vodi v njeno središče, predvsem pa pločnik, ki bo omo- gočil varno pot. Cesta je projekti- rana tako, da bo v bistvu postala promenada, ta bo delno tlakova- na, služila pa bo tako domačinom kot turistom,« razlaga trojiški žu- pan David Klobasa. Rekonstrukcija ceste je razdeljena v tri faze, v ka- terih bodo poleg obnove cestišča, izgradnje pločnika, postavitve javne razsvetljave, novih komunal- nih cevovodov in odvodnjavanja uredili tudi križišča pri kapelici, ki jo bodo skupaj z vodnjakom prav tako obnovili. »Prihodnje leto načr- tujemo tudi postavitev krožišča pri parkirišču na južni strani Trojiškega jezera, potem pa bomo lahko rekli, da je vstop v Trojico s te strani ure- jen po vseh sodobnih standardih. Potem nas čaka še en velik zalogaj, in sicer sanacija trškega jedra, ki pa bo morala počakati na novi man- dat,« še pravi Klobasa. Foto: arhiv občine V sklopu nove trojiške promenade bodo obnovili tudi kapelico. Starše  Greifoner razkril, kdo bosta nova podžupana Novi župan stavi na mlade kadre Za občino Starše najpomembnejša točka obsežnega dnevnega reda oktobrske seje občin- skega sveta je bila formalne narave, in sicer ugotovitev izvolitve Stanislava Greifonerja za župana in njegovo imenovanje. Po uradni seznanitvi občinske- ga sveta z izidom prvega in dru- gega kroga lokalnih volitev je tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagala, da se Greifonerja imenuje za žu- pana. Greifoner se je po zaprisegi zahvalil Marjanu Maleku za vode- nje občine v vmesnem času in na- govoril svetnike: »Vsi želimo, da se občina razvije in da se zgodijo dobre stvari. Osebno bom poskr- bel, da bo gradivo za seje prišlo vsaj 14 dni pred sejo, tako da bos- te imeli čas gradivo preučiti in se v primeru sporne vsebine lahko tudi osebno zglasite na sedežu občine, da razjasnimo stvari.« Završki skritiziral prepozen sklic seje Pri imenovanju župana ni bilo nobenih zapletov ali presenečenj. Le svetnik Cveto Završki je name- nil nekaj krepkih čez datum sklica seje, češ da je bila glede na po- slovnik sklicana prepozno. Malek mu je pojasnil: »Sejo smo na pod- lagi sporazuma med Greifoner- jem, občinsko upravo in menoj prestavili na konec meseca zato, da si je novi župan uredil statuse in bo lahko s prvim novembrom neobremenjeno in na polno prev- zel vodenje občine. S tem nismo ničesar kršili.« Greifoner pa je bil že na pred- volilnih soočenjih izzvan, da pove imena svojih podžupanov. Mož- nost, da se v vlogah podžupanov dokažeta, bosta v prihodnje dobi- la najmlajša med svetniki, Domen Majcen in Anej Lukan. Foto: KG Stanislavu Greifonerju je vajeti občine z župansko verigo predal sedanji podžupan Marjan Malek. Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  3. novembra 2020 5Politika in gospodarstvo Komisija sklada EU za okrevanje skritizirala Slovenijo Vlada je v začetku oktobra sprejela osnutek načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je poslala v Bruselj. A kot je poročal časopis Dnevnik, naj bi evropska komisija načrt označila za razglašen in med drugim zapisala: »Osnutek načrta za okrevanje je presplošen, površno sestavljen, vrednosti projektov pa bistveno presegajo znesek (5,2 milijarde evrov), ki ga ima Slovenija na voljo iz sklada EU za okrevanje. To je le drobec kritik, ki jih evropska komisija naslavlja na slovensko vlado.« Rok za potrditev načrtov na evropski ravni je april 2021. Razlog za investicijo je demo- grafski trend – starajoča se družba, ki se kaže tudi na območju občine. Po podatkih statističnega urada se je število prebivalcev, starih 65 let in več, med letoma 2008 in 2019 povečalo za 52, in sicer s 674 na 726 (s 16,75 % na 18,15 % vsega prebivalstva). V tem obdobju se je opazno povečal tudi delež prebi- valcev, starih 80 let in več, in sicer s 137 (3,40 %) v letu 2008 na 197 (4,92 %) v letu 2019. V Markovcih so sklenili, da na ta trend odgovo- rijo z izgradnjo doma upokojencev oz. starejših občanov. Kupili so zemljišče, sedaj so storili naslednji korak, to je priprava investicijske dokumentacije. Iz nje izhaja, da naj bi dom starejših obsegal 6.291 m2, oblikovalo pa naj bi ga 65 dvop- osteljnih in 23 enoposteljnih sob. »Objekti so zasnovani kot sodob- na nizkoenergetska varčna hiša. Osnovni motiv je čisti volumen z ravno streho z leseno fasadno oblogo in osrednjim zastekljenim večnamenskim multifunkcijskim prostorom, ki je namenjen druže- nju in samooskrbi vsebnosti pros- tora,« je zapisano v dokumentu. Seznam ni zagotovilo za fi nanciranje! In še najpomembnejše vpraša- nje – viri fi nanciranja. Na občini se nadejajo, da bodo od države v okviru t. i. instrumenta za okreva- nje in odpornost prejeli devet mili- jonov evrov, iz EKO sklada dober milijon, 2,7 milijona evrov pa naj bi zagotovili sami. Optimizem za pridobitev držav- nih sredstev občini daje uvrstitev projekta na seznam 187 pomemb- nih investicij (oz. sedaj že seznam 314 investicij) za zagon gospodar- stva po epidemiji. A kot so pojasnili na okoljskem ministrstvu, je seznam pomemb- nih investicij sestavljen in name- njen hitrejši realizaciji investicij, ni pa namenjen njihovemu sofi nan- ciranju. »Ustrezno fi nančno kon- strukcijo morajo investitorji zago- toviti sami,« so dodali. Sicer pa je ena izmed možnosti, ki je predvi- dena v dokumentih, ki sta jih prip- ravila občina in ptujsko podjetje, tudi javno-zasebno partnerstvo. V tem primeru se predvideva, da ob- čina v projekt vstopi z zemljiščem in pripravo projektne dokumenta- cije, zasebni partner pa zgradi in opremi dom starejših občanov. Ne glede na vire fi nanciranja pa je že znano, da občina k projektu ne bo pristopila, če ne pridobi vsaj 50 % sofi nancerskega deleža pro- jekta, tako so vsaj odločili svetniki. Markovci  Na mizi svetnikov nove informacije o gradnji doma upokojencev Zanašajo se na sredstva, ki jih (še) ni Občina Markovci je v sodelovanju s ptujskim podjetjem Fima projekti pripravila investicijsko dokumentacijo za gradnjo doma starejših v Markovcih. Iz dokumenta izhaja, da je vrednost doma ocenjena na 13 milijonov evrov, streho nad glavo pa naj bi nudil 153 osebam. Nakazani so tudi viri fi nanciranja, osrednji naj bi bil in- strument za okrevanje in odpornost, ki pa ne na evropski in ne na državni ravni še ni potrjen. Foto: Občina Markovci Prikaz lokacije investicije Videm  Gradnja daljnovoda se nadaljuje Marinič o izkupičku redkobeseden Dober mesec dni po tem, ko je občina Videm na svojem ob- močju začasno blokirala dela na daljnovodu Cirkovce–Pince, so se z investitorjem dogovorili, za kakšno ceno se smejo za potrebe gradnje koristiti lokalne ceste. A nobena stran, ne občina in ne Eles, podrobnosti sklenjenega sporazuma ne razkriva. Videmski župan Branko Marinič je dejal, da je občina sporazum z Elesom sklenila 22. oktobra. »Opredelili smo obveznosti obeh partnerjev. Določili smo dovozne poti do posameznih gradbišč ter opredelili način ocenjevanja škode in upravičenost občine do odškodnine,« je bil kratek, več podrobnosti o doseženem dogovoru pa ni želel razkriti. Na Elesu so povedali približno enako: »Dogovorili smo se, katere konkretne ceste, ki so v lasti občine, koristimo za samo izgradnjo, na način, da se večine cest po nepotrebnem ne obremenjuje. Dogovorili smo se tudi, da med gradnjo in po gradnji izvedemo ugotovitev povzročene škode ter skladno s cenilnimi poročili za tovrstne cenitve pooblaščenega cenilca povrnemo povzročeno škodo, ki bo nastala zaradi dodatnega obremenjevanja cest.« Na Elesu so dodali, da pri vseh gradnjah daljnovodnih povezav zasledujejo prakso korektnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. »To prakso smo izvajali na vseh gradnjah v zadnjih letih. Tako smo tudi pri projektu gradnje daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince vsem občinam na trasi poslali osnutek sporazuma, v katerem se zavezujemo, da bomo vso škodo na lokalni infrastrukturi, ki bo v teku gradnje povzročena, poravnali in zagotavljali delovanje infrastrukture tudi med gradnjo. Zavedati se moramo, da koristimo ceste, ki so javno dobro in ima Eles za njih dovoljeno uporabo že s samim Državnim prostorskim načrtom in z njim izdanimi gradbenimi dovoljenji.« Foto: Črtomir Goznik Gradnja daljnovoda v desetih podravskih in pomurskih občinah bo v pri- hodnjih dneh stekla s polno močjo. Prvi stebri v Cirkovcah že stojijo Po uradnem začetku investicije, ki sta jo v Kidričevem simbolično naznanila predsednika vlad Slovenije Janez Janša in Madžarske Viktor Orban, se dela na terenu že intenzivno izvajajo. »Dela so se začela izvajati na celotni trasi daljnovoda in s tem tudi v vseh občinah Spodnjega Podravja. Gradnja daljnovoda bo trajala predvidoma do konca leta 2021, pri čemer smo začeli s poseki, pripravo dostopnih poti in izvedbo gradbenih del, izkopov, potrebnih za vstavitev jeklenih konstrukcij v betonska temeljenja, na določenih mestih se izvajajo globoka temeljenja s pilotiranji. Po končanju zemeljskih in betonskih del sledi postavitev stebrov in na koncu izvedba elektromontažnih del. Prvi stebri daljnovodna že stojijo, in sicer pred RTP Cirkovce. Postavili smo jih v minulem tednu,« so za naš časopis povedali na Elesu. Pokrajino ob Dravi in Muri bo »prerešetalo« 264 stebrov Na celotni potezi daljnovoda od Kidričevega skozi občine Spodnjega Podravja, Prlekije in Pomurja do meje s Hrvaško bodo zgradili 264 stebrov daljnovoda višine od 30 do 65 metrov. Trasa daljnovoda dolga je 80,5 kilometra. V sklopu projekta preurejajo tudi razdelilno transformatorsko postajo (RTP) v Cirkovcah. Vklop daljnovoda v mednarodno povezavo pri Elesu načrtujejo do konca prihodnjega leta, do leta 2022 bodo končali še okoljsko urejanje. Slovenski premier Janša je na slovesnosti ob začetku gradnje poudaril, da je daljnovod izjemnega pomena, ne le za Slovenijo, temveč za širšo regijo. Enako je dejal madžarski voditelj Orban in začetku gradnje pripisal celo zgodovinski pomen. Podravje  Vozniki avtobusov za varnejše delovno okolje Voznikom avtobusov je zavrelo Sindikat voznikov avtobusov Slovenije je že ob prvem valu epidemije covida-19 na delodajalce naslovil poziv, naj vozni- kom omogočijo varno in zdravo delovno okolje. Prav tako so predlagali, da se tistim, ki opravljajo delo v težjih pogojih, izplača dodatek v višini 50 % njihove urne postavke. Žal se nič od tega ni uresničilo v zadostni meri. »Z ogorčenjem opažamo, da se v praksi v cestnem potniškem pro- metu dogaja ravno to, na kar smo preventivno opozarjali že pri spro- ščanju javnega prometa maja,« so poudarili. Ukrepi za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja so, kot so izpostavili v sin- dikatu, padli izključno na pleča že tako preobremenjenih voznikov avtobusov. Delo voznika avtobusa je izje- mno specifi čno in nevarno, še po- udarjajo v sindikatu in dodajajo, da so vozniki poleg neugodnega de- lovnega časa, prisilne drže in osta- lih stresnih dejavnikov, ki jih prina- ša celodnevna vožnja, izpostav- ljeni tudi neposrednemu stiku z uporabniki javnega prometa. Pri teh pa opažajo porast verbalnih in celo fi zičnih napadov na voznike. »Že aprila lani smo predlagali ukrepe, ki so v tujini že zaživeli in so se izkazali kot učinkoviti pri zas- ledovanju varnejšega in bolj zdra- vega delovnega okolja za voznike – popolna fi zična ločenost vozni- ka od uporabnikov,« so poudarili in pristojne pozvali k ukrepanju. »Če v kratkem na tem področju ne bo prišlo do bistvenih premikov, bomo prisiljeni poseči po preosta- lih oblikah delavskega boja,« so zapisali. Foto: Arhiv Svet24 Primerjava stroškov glede na sprejeto investicijsko dokumentacijo v občinah Občina Markovci Ig Hrpelje – Kozina Moravče Vrednost 13.070.084 € 12.476.006 € 6.797.614 € 4.315.814 € Površina 6291 m2 5000 m2 5610 m2 4.200 m2 Št. postelj 153 120-150 82 80 Vir: Splet Kot izhaja iz dokumentacije, bo dom v Markovcih glede na predvide- no površino in vrednost gradbenih del med dražjimi. Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  3. novembra 20206 V središču V Dornavi in Juršincih brez dodatkov »V Občini Dornava dodatkov po kolektiv nismo izplačevali. Izplačil nismo izvedli, sa dopuste, občina je bila v času epidemije za zaposleni ima svojo pisarno in so jim bila n zaposleni na delovnem mestu niso bili izpo povedala direktorica občinske uprave Nad Tudi direktorica uprave občine Juršinci zaposlenim v prvem valu epidemije leto sp Enako je storilo še nekaj dru- gih vodilnih v občinah Spodnjega Podravja. Med drugimi županja in direktor občinske uprave občine Sv. Andraž Darja Vudler Berlak in Miran Čeh ter župan Destrnika Franc Pukšič. Nobenega posebne- ga dodatka zaradi izrednih razmer tudi niso prejeli župani, ki funkcijo opravljajo nepoklicno. Sploh no- benih dodatkov za delo v izrednih razmerah nikomur od zaposlenim niso izplačali v občinah Dornava in Juršinci. Direktorjem občinskih uprav dodatka po kolektivni po- godbi občine niso izplačevale, saj jim ne pripada. So pa nekateri v žep pospravili lep kupček evrov po zakonu o interventnih ukrepih. Razlike med najnižjimi in najvišjimi izplačili med prejemniki dodatkov so ogromne. Pripravili smo podro- ben pregled izplačil po občinah, vsi prikazani zneski so v bruto vrednostih. Ptuj: najmanj čistilki, največ podsekretarju Na ptujski občini dodatka po kolektivni pogodbi niso izplačali vsem 71 zaposlenim. Za marec ga je prejelo 64, april 46 in za maj 64 sodelavcev. Tako kot v vseh občinah dodatka niso dobili tis- ti zaposleni, ki niso bili prisotni na delovnem mestu. Za dodatek po kolektivni pogodbi je ptujska občina za vse tri mesece skupaj namenila nekaj manj kot 18.000 evrov. Najnižja izplačila so znašala od tri do 24 evrov, najvišja so pre- segla tisočaka. Marčevsko najvišje izplačilo dodatka je bilo 919 evrov, aprilsko 1.300. Tudi po interventnih ukrepih do izplačila niso bili upravičeni vsi zaposleni. Skupna vrednost tega dodatka je bila glede na število za- poslenih zelo nizka: za vse preje- mnike skupaj 1.148 evrov. Izplačali so ga za marec in april. Najnižji do- datek (25 evrov marca in 53 evrov aprila) so izplačali čistilki. Najvišji mesečni izplačili dodatka, 141 in 200 evrov, je prejel podsekretar. Kidričevo: najvišji dodatek županu Občina Kidričevo je dodatek po KPJS za marec in april izplačala sedmim zaposlenim. Vsem sku- paj so nakazali 677 evrov, najnižji izplačili sta bili 6,91 in 4,93 evra, obe za delovno mesto višji refe- rent. Najvišji izplačili dodatka po KPJS sta znašali 55 in 101 evro, obe za delovno mesto višji svetovalec. Dodatke po zakonu o inter- ventnih ukrepih so nakazali petim zaposlenim, prav tako za marec in april. Direktor občinske uprave Damjan Napast je povedal, da so ta dodatek prejeli tisti zaposleni, ki so bili najbolj izpostavljeni tve- ganju za zdravje in prekomerno obremenjeni. Skupni znesek izpla- čil je znašal 4.866 evrov. Za marec je najnižje izplačilo znašalo 49 evrov, najvišje 554. Aprila je bil naj- nižji izplačani dodatek 172 evrov, najvišji 1.019 evrov. Najnižja zen- ska sta bila nakazana zaposlene- mu na delovnem mestu referent, najvišja pa županu. Hajdina: najmanj vzdrževalcu, največ direktorici Občina Hajdina je v času spo- mladanske epidemije dodatek po KPJS izplačala sedmim zaposle- nim, skupno so za to odšteli 1.207 evrov. Najnižje izplačilo je bilo marca izplačano na delovnem mestu vzdrževalec (26 evrov), aprila pa svetovalec (57 evrov). Najvišje izplačilo je bilo marca iz- plačano na delovnem mestu sve- tovalec (63 evrov) in aprila na ena- kem delovnem mestu 260 evrov. Dodatek po zakonu o inter- ventnih ukrepih so prejeli vsi uslužbenci, izplačilo za vse skupaj je znašalo 1.494 evrov. Marca je najnižje izplačilo dodatka iz tega naslova prav tako prejel vzdrževa- lec 25 evrov, aprila pa svetovalec 44 evrov. Najvišje izplačilo je bilo nakazano na delovnem mestu di- rektor: marca 192 evrov, aprila pa 326 evrov. Videm: direktorju 2.825 evrov Občina Videm je dodatek po KPJS za vse tri mesece izplačala 15 oziroma 14 zaposlenim, skupno 24.255 evrov. Najnižja izplačila so bila za delovno mesto komunalni delavec; marca 58, aprila 195 in maja 331 evrov. Najvišje zneske dodatka po kolektivni pogodbi je prejel zaposleni na delovnem mes- tu višjega svetovalca: marca 665, aprila 960 in maja 1.431 evrov. Po 71. členu Zakona o inter- ventnih ukrepih je dodatek za celotni čas razglašene epidemije dobil izplačan direktor občinske uprave. Za vse tri mesece je prejel 2.825 evrov. Žetale: dela od doma ni bilo Dodatek po kolektivni pogodbi so prejeli štirje zaposleni, skupno 1.296 evrov za celotni čas epide- mije. Najnižje plačilo v znesku 89 evrov je prejela čistilka, največ, 174 evrov, pa zaposlen na delovnem mestu višji referent. Po zakonu o interventnih ukre- pih je dodatek prejelo vseh pet za- poslenih, in sicer v skupnem zne- sku 2.427 evrov za polovico marca in mesec april. Najnižje izplačilo je prejel hišnik (168 evrov) in največ (650 evrov) direktorica občinske uprave. Kot so še pojasnili, so bili do- datki izplačani zato, ker so vsi delo opravljali na delovnih mestih in so bili zaradi tega izpostavljeni večjemu tveganju okužbe. »Delo od doma zaradi onemogočanja računalniškega sistema ni bilo mogoče,« je povedala direktorica občinske uprave Simona Bauman. Majšperk: največja haloška občina skromna z izplačili Na podlagi kolektivne pogod- be je bil dodatek izplačan osmim zaposlenim v majšperški občinski upravi, ki so skupaj prejeli 1.051 evrov. Najnižje izplačilo je bilo 32 evrov za delovno mesto čistilke, najvišje 138 za delovno mesto vzdrževalec. Po interventnem za- konu je dodatek pripadel enemu zaposlenemu, in sicer direktorju občinske uprave, ki je za delo pre- jel 184 evrov dodatka. Podlehnik: vsem izplačali 4.500 evrov Na podlagi kolektivne pogodbe je v Podlehniku dodatek za ne- varnost in posebne obremenitve prejelo osem zaposlenih v sku- pnem strošku 2.411 evrov. Najnižji dodatek je bil marca in aprila izpla- čan za delovno mesto komunalni delavec, in sicer v višini 158 evrov in 116 evrov. Najvišji dodatek je bil v obeh mesecih odmerjen za delovno mesto strokovni sodela- vec (marca 428 evrov in aprila 381 evrov). Ob tem so v Podlehniku devetim zaposlenim nakazali še dodatke po zakonu o interventnih ukrepih, ki so skupaj znesli 2.105 evrov. Najnižji dodatek je bil v marcu in aprilu izračunan za de- lovno mesto komunalni delavec, to je 161 evrov in 219 evrov. Najvišji dodatek v višini 524 evrov je mar- ca prejel strokovni sodelavec in aprila direktorica občinske uprave – 720 evrov. Spodnje Podravje  Občinarji so si za dodatke v času spomladanske epidemij Čistilkam napitnina, visokim ur Zaposleni v javnem sektorju so lahko za delo v času spomladanske epidemije prejeli dva doda izplačala večina spodnjepodravskih občin, razen občin Juršinci in Dornava. Dodatke so prejel občinami je zaposlenim izplačala občina Videm. Ptujčani so glede na velikost občine z izplačil Izplačilo dodatkov po občinah je bilo zelo različn dobesedno drobiž (le nekaj evrov), so tisti na bolj A tudi med direktorji občinskih uprav so velike pretiravali. V nekaterih občinah so samo enemu zaposlenemu, na primer direktorju občinske upra namenile skupaj vsem zaposlenim. Slovenija  Podjetja v času epidemije Velika podjetja (še) brez večjih težav Večja proizvodna podjetja v Podravju, pa tudi širše v Slove- niji, ne ustavljajo proizvodnih procesov. O tem bodo razmiš- ljali, če upadejo naročila ali ob bolniških odsotnostih večjega števila zaposlenih. V kidričevskem Talumu so se že v prvem valu epidemije hitro soočili z okužbo, zato po lastnih besedah v drugi val vstopajo pripravljeni. Proizvodnja aluminija ima pri tem nehvaležno lastnost – proizvodnjo je težko ustaviti, ko pa je enkrat ustavljena, jo je drago zagnati. V Talumu za zdaj s polno paro Proizvodnjo so v Talumu organizirali tako, da so »ohranili neprekinjeni proizvodni proces za zagotavljanje dobav v oskrbovalni verigi ter odprem kupcem. Vse ostale aktivnosti so se izvajale zgolj v minimalnem obsegu, da se je vzdrževala raven proizvodnje.« Ocenjujejo, da so prvo bitko izbojevali, vendar pričakujejo, da bo druga precej težja, »saj se soočamo z večjo odsotnostjo sodelavcev, ne toliko zaradi obolenj s covidom-19, ampak zaradi samoizolacije ali karanten, ker so bili v stiku z okuženimi osebami. Zato že zdaj delujemo v preventivnem načinu organizacije dela z zmanjšanim številom sodelavcev v podjetju«. Trenutno še ne čutijo gospodarskih posledic drugega vala epidemije, saj še vedno izpolnjujejo naročila, ki so se poleti pomnožila. »Soočamo (se) z zelo kratkoročnimi naročili, kar zahteva od nas še bistveno večjo fl eksibilnost proizvodnega procesa kot v normalnih okoliščinah,« ugotavljajo. V skupini Impol so na svoji spletni strani poslovnim partnerjem zagotovili, da poslovanje poteka nemoteno. Zaposleni, ki jim narava dela to omogoča, delajo od doma. Foto: ČG SIJ in Lek brez upada naročil Tudi v Slovenski industriji jekla (SIJ) ne čutijo upada naročil, posledično ne razmišljajo o ohlajanju proizvodnje. »Poslovne procese oziroma proizvodnjo bomo prilagajali le v primeru povečane odsotnosti zaposlenih,« izpostavljajo in dodajajo, da jim prisotnost zaposlenih omogoča nemoteno proizvodnjo. V Leku, ki je del skupine Sandoz, proizvodnje ne bodo umirjali, saj »trenutno obratujejo vsi Novartisovi proizvodni obrati, zagotavljanje proizvodnje življenjsko pomembnih zdravil pa je ob upoštevanju vseh ukrepov za zajezitev koronavirusa naša primarna naloga«. V Krki vsi delavci na delovnem mestu Nemoteno preskrbo z zdravili kot svoj ključni cilj navajajo tudi v skupini Krka. »Omejitev gibanja in socialno distanciranje deloma vplivata na marketinške procese, ki pa smo jih prilagodili z uporabo novih tehnologij in informacijskih orodij,« odgovarjajo. »Dela od doma ni mogoče preprosto uvesti zaradi prepletenosti vseh delovnih procesov, ki potekajo v podjetju. Glede na procese dela, ki zahtevajo neposredno sodelovanje sodelavcev na vseh področjih (proizvodnja, delo v laboratorijih), je potrebna njihova prisotnost na delovnem mestu.« Dela od doma v Krki niso predvideli, saj »v proizvodnji učinkovin poteka delo vse dni v tednu, z delom v proizvodnji pa so povezani tudi drugi poslovni procesi«. HiSense Gorenje: okužene nadomeščajo z dodatnimi zaposlitvami V HiSense Gorenje že od februarja izvajajo stroge preventivne ukrepe (obvezno nošenje mask, redno razkuževanje rok, razkuževanje delovnih površin, vzdrževanje razdalje, merjenje temperature na vhodu, delo od doma za režijske službe ...), da preprečijo širjenje okužbe znotraj podjetja. Dodajajo, da storijo vse, kar je mogoče, da preprečijo okužbe znotraj podjetja, vendar ne morejo vplivati nanje zunaj podjetja. Zaposlene, ki ostajajo doma iz preventivnih razlogov oziroma čakajo na rezultate testiranja, nadomeščajo z dodatnimi zaposlitvami. Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  3. novembra 2020 7V središču V Dornavi in Juršincih brez dodatkov vni pogodbi in interventnem zakonu aj so zaposleni nekaj časa koristili aprta za fizični dostop strankam, vsak na voljo razkužila ter maske, zato ostavljeni nevarnosti z okužbo,« je da Kolednik. Saša Golob Hodnik je povedala, da pomladi niso izplačali nobenih dodatkov. Zavrč: dodatki od 54 do 675 evrov Dodatek po KPJS so izplačali pe- tim zaposlenim v skupni vrednosti 5.109 evrov. Posameznim zaposle- nim ni pripadal, ker so bili odsotni zaradi bolniškega dopusta. Naj- nižji dodatek v marcu je znašal 169 evrov, ki ga je prejel zaposleni na delovnem mestu svetovalec. Najnižje izplačilo v aprilu je prejel vzdrževalec (358 evrov), najnižji dodatek v maju, v višini 54 evrov, pa svetovalec. Najvišji mesečni dodatki s tega naslova so znašali: marca 659, aprila 675 in maja 649 evrov, za delovna mesta svetova- lec in višji svetovalec. Na podlagi zakona o inter- ventnih ukrepih so dodatek izpla- čali šestim zaposlenim v skupni višini 2.794 evrov, izplačali so jih za marec in april. Marca je najnižji znesek dodatka prejel zaposleni na delovnem mestu svetovalec (65 evrov), aprila pa vzdrževalec (138 evrov). Najvišje marčevsko izplačilo je bilo 329 evrov in aprilsko 250 evrov, obe za delovno mesto višji svetovalec. Cirkulane: direktorici 2.300 evrov V občini Cirkulane je v spomla- danskem valu epidemije izplačilo po KPJS prejelo sedem zaposlenih v skupnem znesku 4.512 evrov. Občina je dodatke izplačala za ma- rec, april in maj. Marca je najnižje izplačilo znašalo 55 evrov, aprila 271 in maja 98 evrov, prejel jih je hišnik. Tudi z najvišjimi izplačili so marca in aprila nagradili zaposle- nega na delovnem mestu hišnika. Marca je nakazilo znašalo 247 evrov, aprila 486. Maja je najvišji dodatek po 39. členu KPJS prejel višji svetovalec (200 evrov). Dodatek po 71. členu zakona o interventnih ukrepih so marca in aprila prejeli vsi zaposleni na ob- čini Cirkulane. Skupno je občina za izplačilo namenila 4.078 evrov. Najnižji znesek tega dodatka je prejel hišnik (21 in 104 evre), naj- višji pa direktorica občinske upra- ve (1.381 in 981 evrov). Markovci: najvišji dodatek županu V Markovcih po kolektivni po- godbi za javni sektor dodatkov niso izplačevali, so jih pa izplačali na podlagi interventnega zakona, za kar naj bi sredstva v celoti za- gotovila država, je pojasnila direk- torica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko. Dodatek v skupni višini 4.126 evrov bruto so tako prejeli štirje zaposleni, in sicer za marec in april. Najmanj je marca prejel delavec, zaposlen na delov- nem mestu vzdrževalec, in sicer 63 evrov, aprila komunalni dela- vec – 422 evrov. Najvišji dodatek je v obeh mesecih prejel župan: mar- ca 558 evrov in aprila 931 evrov. Gorišnica: direktorju skoraj toliko kot vsem drugim skupaj Občina Gorišnica je dodatek po KPJS za marec in april izplačala vsem zaposlenim, razen direktor- ju, prejelo ga je šest sodelavcev. Skupni znesek izplačila dodatka je znašal 1.841 evrov. Za marec je naj- nižje izplačilo prejela računovod- kinja (46 evrov), enako aprila (139 evrov). Najvišji dodatek je prejel vzdrževalec, 190 in 462 evrov. Dodatek po zakonu o inter- ventnih ukrepih je občina za ma- rec in april izplačala direktorju ob- činske uprave, skupaj za oba me- seca 1.663 oziroma 624 za marec in 1.039 evrov za april. Ormož: dodatki od 9 do 1.185 evrov Na občini Ormož so v spomla- danskem delu epidemije dodat- ke za nevarnost in obremenitve po KPJS izplačali 33 zaposlenim, skupno 6.700 evrov, najvišji doda- tek v tem obdobju je znašal 1.044, najnižji pa 9 evrov na mesec. Prav tako je 33 uslužbencev pre- jelo dodatek na podlagi zakona o interventnih ukrepih, skupni zne- sek je znašal 11.844 evrov, zneski so se gibali med 18 in 1.185 evrov na mesec. Župan Danijel Vrbnjak je za meseca april in maj prejel skupno 1.881 evrov (71. člen Zako- na o interventnih ukrepih). Najvišji znesek v celoti (po Zakonu in ko- lektivni pogodbi) pa je bil izplačan inšpektorju III. v višini 2.145 evrov. Sveti Tomaž: 80 evrov delavcu, ki je razkuževal prostore »Po kolektivni pogodbi je doda- tek za nevarnost in obremenitve v znesku 80 evrov prejel samo de- lavec, ki je opravljal razkuževanje poslovnih prostorov, to je vzdrže- valec « je navedla Zinka Hartman, direktorica občinske uprave. Na podlagi Zakona o inter- ventnih ukrepih so bili dodatki za marec in april izplačani vsem zaposlenim v skupni višini 1.573 evrov. Najvišje izplačilo 560 evrov je prejela direktorica občinske uprave, najnižje pa zaposlena na delovnem mestu snažilke (56 evrov). Župan je po interventnem zakonu prejel dve nakazili dodat- ka, in sicer marca 175 ter aprila 291 evrov. Središče ob Dravi: samo dodatki po interventnem zakonu Zaposleni so dodatke prejeli zgolj iz naslova interventnega za- kona, za marec in april v skupni višini 3.847 evrov. Najvišji dodatek v vrednosti 570 evrov je bil izpla- čan županu Juriju Borku v aprilu. Za marec je župan prejel dodatek v znesku 372 evrov. Destrnik: županu dodatka niso izplačali Po KPJS so na občini Destrnik za april in maj dodatek izplačali še- stim zaposlenim, in sicer v skupni vrednosti 2.437 evrov. Najmanj, 188 evrov, je v tem času prejel svetovalec, največ, 466 evrov, pa administrator. Šest delavcev je prejelo tudi do- datek iz naslova interventnih ukre- pov. V marcu in aprilu jim je bilo skupaj izplačanih 2.214 evrov. Naj- nižji znesek v višini 51 evrov so mar- ca nakazali svetovalcu, 126 evrov pa aprila komunalnemu delavcu. Najvišja zneska sta tako za marec kot april pripadla višjemu svetoval- cu, in sicer 255 in 454 evrov. Župan, ki svojo funkcijo opravlja poklicno, ni prejel nobenega dodatka, kakor ne tudi tisti, ki so bili takrat na bol- niškem dopustu. Sveti Andraž: komunalnemu delavcu več kot pisarniškemu Dodatek po KPJS so izplačali trem zaposlenim. Med njimi ni bilo ne direktorja občinske uprave ne županje. »Za marec in april smo skupno iz tega naslova izplačali 1.072 evrov, najnižje izplačilo za marec je znašalo 72 za svetovalca in najvišje 170 evrov za komunal- nega delavca. Tudi aprila je naj- nižje izplačilo pripadlo svetovalcu, prejel je 111 evrov, najvišje pa ko- munalnemu delavcu, in sicer 244 evrov,« je povedala županja Darja Vudler Berlak. Na občini Sveti An- draž dodatka po interventnem za- konu niso izplačevali. Trnovska vas: najbolj nagradili komunalnega delavca Možnost izplačila dodatka po kolektivni pogodbi so v času prve- ga vala epidemije izkoristili za se- dem zaposlenih, ki so za marec in april skupaj prejeli 2.434 evrov. V marcu je znašalo najnižje izplačilo 88 in aprila 45 evrov, prejela sta ju zaposlena na delovnih mestih sve- tovalcev. Najvišje izplačilo je tako marca s 190 kot aprila s 382 evri pripadlo komunalnemu delavcu. Sedem trnovskih javnih usluž- bencev je prejelo tudi dodatek po interventnih ukrepih, in sicer v skupni višini 337 evrov. Najniž- je izplačilo v marcu je znašalo 23 evrov, v aprilu pa 19 evrov, v obeh primerih za delovno mesto komu- nalni delavec. 36 evrov je bil najviš- ji marčevski in 32 evrov aprilski do- datek za delovno mesto referent. je izplačali 119.000 evrov adnikom, direktorjem in županom tisočaki atka: po 39. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) in po 71. členu Zakona o interventnih ukrepih. Dodatke je svojim zaposlenim li tudi nekateri župani: Anton Leskovar, Milan Gabrovec, Danijel Vrbnjak, Mirko Cvetko in Jurij Borko. Najvišji skupni znesek med vsemi lom dodatka kar varčevali. Odpovedala sta se mu tako županja Nuška Gajšek kot direktor občinske uprave Alen Jevtovič. Foto: ČG no, prav tako izplačilo po posameznih delovnih mestih. Medtem ko so nekateri prejeli jših delovnih mestih k plači dobili dobrega tisočaka (ali pa še več) dodatka. razlike pri izplačilih, nekateri dodatkov sploh niso prejeli, drugi z višino izplačil niso Foto: Dreamstime/M24 ave ali županu, izplačali več, kot so druge občine Izplačila dodatkov zaradi epidemije v občinah Spodnjega Podravja Občina Vsa izplačila (€) Najvišji dodatek (€) Izplačilo županu (€) Videm 27.080 1.747, direktor 0 Ormož 18.544 1.185, inšpektor III. 1.881 Ptuj 17.967 1.301, podsekretar 0 Cirkulane 8.590 1.381, direktorica 0 Zavrč 7.903 675, višji svetovalec 0 Kidričevo 5.543 1.019, župan 1.574 Destrnik 4.651 466, administrator 0 Podlehnik 4.516 720, direktorica 0 Markovci 4.126 931, župan 1.489 Središče 3.847 570, župan 942 Žetale 3.723 650, direktorica 0 Gorišnica 3.474 1.039, direktor 0 Trnovska vas 2.771 382, komunalni delavec 0 Hajdina 2.694 326, direktorica 0 Sv. Tomaž 1.653 560, direktorica 466 Majšperk 1.235 184, direktor 0 Sveti Andraž 1.072 244, komunalni delavec 0 Skupaj: 119.385 evrov Juršinci Niso izplačevali. Dornava Niso izplačevali. Slov. Bistrica 29.956 1.761, strokovni sodelavec 0 Vir: občine Najvišji dodatek pomeni najvišje enkratno (mesečno) izplačilo dodatka v obdobju treh mesecev, ko je bila od sredine marca do konca maja razglašena epidemija. Slovenska Bistrica: telefonistu sramotnih 25 centov dodatka V po številu prebivalcev in tudi površini največji občini Spodnjega Podravja Slovenski Bistrici je bil dodatek po kolektivni pogodbi izplačan 46 zaposlenim, a le tistim, ki so delo opravljali na sedežu občine. Skupen znesek izplačanih dodatkov za tromesečje je znašal 23.827 evrov. Marca je najnižje izplačilo prejel telefonist-informator, in sicer vsega 25 centov, najvišje 1.141 evrov strokovni sodelavec. Aprila je najmanj prejel višji svetovalec 2,73 evra in največ 1.761 evrov ponovno zaposleni na delovnem mestu strokovni sodelavec. V zadnjem mesecu epidemije je najmanj dodatka na račun prejel telefonist-informator, to je 8,25 evra dodatka, največ pa višji svetovalec – 719 evrov. Po zakonu o interventnih ukre pih je bilo do dodatka upravičenih 12 sodelavcev, skupni znesek izplačila je znašal 6.129 evrov. Najnižji dodatek so odmerili dokumentalistu in vzdrževalcu. Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  3. novembra 20208 Kmetijstvo Da imata lokalno pridelano sad- je in zelenjava visoko vsebnost vlaknin ter zaščitnih in bioaktiv- nih snovi, ki krepijo zdravje ljudi, zaradi krajšega časa med pridelo- valcem in potrošnikom pa še višjo hranilno vrednost, poudarja Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Njegova kolegica Vida Turk Fajdiga pa do- daja: »Zaradi slabe prehranske pismenosti le malo otrok pa tudi odraslih podrobneje pozna pri- poročila za uživanje sadja in zele- njave. Oboje skupaj naj bi uživali vsak dan v količini od 450 do 600 gramov. Potrebna je tudi previ- dnost, saj sadni smutiji, sokovi, jogurti, sladkani kompoti, pretira- no prekuhana zelenjava in drugi predelani izdelki niso ustrezno nadomestilo.« Niti polovično samooskrbni Na NIJZ še dodajajo, ljudje vedo, da sta sadje in zelenjava ko- ristna za zdravje, manjka pa zna- nje, koliko ju pojesti na dan, zakaj je bolj pomembno uživati sveže, sezonsko in nepredelano sadje ipd. Zato so prepričani, da je treba ukrepati na več področjih, in sicer tako na področju cenovne dostop- nosti do lokalno pridelane hrane, kakor na področju izobraževanja za spodbujanje zdravega prehra- njevanja. In prav tem ciljem naj bi med drugim sledila pravkar začeta promocijska kampanja. V Sloveniji sta sadovnjakom, tako intenziv- nim kot ekstenzivnim, namenjena približno dva odstotka vse kme- tijske zemlje v uporabi. Lani so površine sadovnjakov obsegale 10.764 hektarjev, kar pomeni, da so v primerjavi z zadnjim desetle- tjem porasle za 17 %. Ekstenzivni sadovnjaki so obsegali 6.500 hek- tarjev ali 60 % vseh sadovnjakov, intenzivni sadovnjaki pa rastejo na 4.300 hektarjev površin. Skup- no so sadjarji lani pridelali 89.023 ton sadja, od tega s 64.232 tona- mi največ jabolk, pa vendar gre za številke, ki so za 30 % nižje od desetletnega povprečja. Slovenci smo lani porabili 75,6 kilograma svežega oziroma 128,9 kilograma svežega in predelanega sadja na prebivalca. Stopnja samooskrbe s svežim sadjem je pri nas 43,7-od- stotna, s kakršnimkoli sadjem, torej bodisi svežim bodisi prede- lanim, pa 29,6-odstotna. Lani smo uvozili 228.700 ton sadja, od tega 27.936 ton jabolk, obenem pa iz- vozili 114.945 ton sadja, od tega 29.310 ton jabolk. Slovenska jabolka na voljo vse leto Da sadje velja za domače zdravi- lo, so nas že kot otroke učile naše babice. »Če bomo vsak dan jedli sadje, pa to seveda ne pomeni, da ne bomo nikoli zboleli, sadje žal tudi ne prepreči okužbe s covi- Slovenija  Skupna kampanja MKGP ter slovenskih sadjarjev Najboljše sadje imamo na voljo doma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je skupaj s slovenskimi sadjarji zasnovalo nacionalno kampanjo za promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov iz sektorja sadja. Kampanja je na- menjena tudi promociji sadja in izdelkov iz sadja z znakom Izbrana kakovost – Slovenija, ki zagotavlja nakup sadja, pridelanega in predelanega v Sloveniji, kratke verige med pridelovalcem in potrošnikom ter večjo prehransko neodvisnost v izrednih razmerah, ki smo jim trenutno priča. Foto: MKGP Sadje bolj priljubljeno od zelenjave Raziskava z naslovom Različni vidiki prehranjevanja pre- bivalcev Slovenije, ki so jo lani izvedli na NIJZ, je pokazala, da je sadje bolj priljubljeno od zelenjave. Sveže sadje dnevno uživa v povprečju vsak drugi prebivalec. Bolj pogosto ga uži- vajo starejši (68,5 %), najmanj pa mladostniki (48,1 %). Tudi spol pomembno vpliva na pogostost uživanja sadja, saj ga vsak dan ali večkrat tedensko uživa več žensk kot moških, pri malčkih pa na uživanje vpliva stopnja izobrazbe matere. Sadja nikoli ne uživa manj kot odstotek prebivalcev. Slovenija  Finančna pomoč govedorejcem To je le obliž na rano Predsednik Zveze govedorejcev Pomurja Branko Buček oce- njuje, da je odlok o fi nančni pomoči v prireji govejega mesa, ki je v veljavi od prejšnjega petka, le obliž na rano govedore- je, ki je v zelo težkem položaju. Po odloku, s katerim država zagotavlja 4,2 milijona evrov nadomestila, lahko dobi rejec, ki izpolnjuje pogoje, 100 evrov pomoči na žival. Odlok, ki ga je država sprejela za obdobje 1. junija do 30. septembra letos, je težko stanje v govedoreji nekoliko ublažil, je dejal Buček. »Ampak to ni rešitev. Slovenska politika bi se morala vprašati, ali še želi imeti slovenske izdelke slovenskega kmeta, kajti s pristopom, kot je sedaj, bo v nekaj letih propadlo še nekaj kmetij, predvsem govedo- rejske,« je opozoril. »Prav tako so v težkem položaju prašičerejci in poljedelci, kajti cene kmetijskih pridelkov so padle, reprodukcijski material se draži, razko- rak na tem področju je vedno večji,« je dodal. K slabemu položaju je prispevala tudi epidemija, kar so po besedah Bučka izkoristili trgovci in mesarji. Medtem ko je odkupna cena govejega mesa padla za več kot en evro za kilogram, se mesni izdelki v trgovinah dražijo, je dejal. Kmet za bika 1.200 evrov, trgovec 3.200 »Vprašati se moramo, kdo pobira dobiček,« je opozoril. Kot je še spomnil, je študija, ki jo je opravil Sindikat kmetov Slovenije, pokaza- la, da dobi kmet za bika, ki da 400 kilogramov mesa, 1200 evrov, tr- govci in mesarji pa 3200. Rešitev vidi v tem, da za mizo skupaj sedejo kmetje, pridelovalci, posredniki, mesarji in trgovci ter »enkrat rečemo bobu bob in naredimo razrez te pogače«. Kmetje namreč že dolgo vztrajajo, da je treba pripraviti masne bilance, »da bi se točno vide- lo, kakšen delež in dobiček ima kdo«. »Vendar ne moremo pridobiti trgovcev, da bi pristopili k tej rešitvi,« je opozoril. Foto: Črtomir Goznik Slovenija  Kmetijsko ministrstvo v času epidemije Posebna kontaktna točka Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec oktobra vzpostavilo posebno kontaktno točko, dostopno prek telefona in elektronske pošte. Kot so sporočili, zaradi ukrepov za zajezitev okužb namreč priča- kujejo povečano število vprašanj posameznikov in podjetij. Na mini- strstvu pričakujejo povečano število vprašanj z vsebinskih področij, ki sodijo pod njihovo okrilje. V ta namen vzpostavljajo dežurno te- lefonsko številko in elektronski naslov, prek katerih bodo sodelavci ministrstva poskušali pomagati s pojasnili. Klicni center bo dostopen prek telefonske številke 040 390 016 med 8. in 16. uro. Vprašanja pa je mogoče poslati tudi na elektronski naslov cz.mkgp@gov.si. Foto: Dreamstime/M24 Približno 300 certifi ciranih sadjarjev Znak Izbrana kakovost – Slovenija smejo uporabljati izključno certificirani pridelovalci in predelovalci sadja, pri katerih pridelavo in predelavo dodatno nadzoruje neodvisni certifikacijski organ. Certifikat potrošniku zagotavlja, da je kupil živilo višje kakovosti slovenskega porekla, da gre za lokalno pridelano sadje, ki ni bilo pripeljano čez pol Evrope, in da je bilo obrano v optimalni zrelosti, ki se jo določi preko merjenja zrelostnih parametrov. Doslej je certificiranih približno 300 sadjarjev, od tega je večina, torej več kot 95 %, takšnih, ki imajo individualni certifikat. Po statističnih podatkih za leto 2019 je v shemo Izbrana kakovost vključenih 1.829 hektarjev sadovnjakov, kar je 44,3 odstotka vseh površin intenzivnih sadovnjakov. Na drugi strani je delež sadjarjev v shemi le 6,6 odstotka (oziroma 239 sadjarjev) glede na vse sadjarje v Sloveniji. To kaže, da so trenutno v shemo vključeni pretežno večji sadjarji. Foto: MV Nenadziran uvoz Dodatno stanje poslabšuje nenadziran uvoz, saj se po mnenju kmetov uvažajo nenormalne količine mesa. Rejci se zavedajo, da so na enotnem evropskem trgu, a menijo, da bi morala država poskrbeti za prodajo domačih izdelkov ter zaščititi domače izdelke domačega kmeta. Kot je še dodal Buček, se je v zadnjih desetih letih število krav molznic, predvsem v Prekmurju, zmanjšalo za 10.000, kar pomeni 10.000 telet letno manj, zato teleta uvažajo. »Kmetje opuščajo rejo, ker je dela in stroškov ogromno, plačila za to pa ni. Povpraševanje po govejem mesu se je dvignilo, ampak vpra- šanje je, kaj se prodaja pod oznako slovensko,« je še opozoril predse- dnik Zveze govedorejcev Pomurja. dom-19, zagotovo pa redno uživa- nje sadja pripomore k lažjemu po- teku neke bolezni oz. preprečuje, da bi bili večkrat bolni,« se strinja Robert Veberič, redni profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti. Za pestro prehrano je treba uži- vati različno sadje, to pa je najbolj kakovostno, ko je sveže obrano. Večina sadnih vrst po obiranju namreč ne prenaša dobro daljše- ga skladiščenja in ga je mogoče uživati le kratek čas. Za druge sadne vrste pa je značilno, da jih z ustreznimi postopki lahko tudi dalj časa skladiščimo in pri tem ne iz- gubljajo kakovosti. Kot je razvidno iz tabele, so slovenska jabolka na razpolago čez celo leto in njihova kakovost ni nič drugačna, če jih uživamo jeseni ali spomladi. Zato so odličen vir za zdravje koristnih snovi preko zime. V spomladan- skem, poletnem in jesenskem času pa je koristno, da v prehrano vključimo sadje, ki takrat zori in je bogato z antioksidanti. Poleg jabolk so nam skoraj vse letno dostopne tudi domače hruške, do marca do novembra jagode, večji del leta pa lahko uživamo tudi lu- pinarje, predvsem orehe, lešnike in mandlje. Promocijska kampanja Najbolj- še imamo doma bo trajala do kon- ca prihodnjega leta, ocenjena pa je na je 897.700 evrov, od katerih bo država zagotovila 642.000, sektor sadja pa 255.700 evrov. Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  3. novembra 2020 9Podravje Zanimalo nas je, kaj o izvolitvi Žvegliča in neizvolitvi Podobnika menijo kmetje in akterji na lokal- nem kmečkem političnem par- ketu, vendar se je večina zavila v molk, le redki so komentirali nove razmere v zbornici. Zbrali smo ne- kaj odzivov. Treba bo strniti vrste »Mi delujemo kot javni zavod, sicer pod okriljem zbornice, a kot strokovno telo. Konec mandata običajno prinaša spremembe, mi lahko samo spoštujemo odločitev članov. V vsakem primeru pa novo vodstvo zbornice čaka ogromno dela in veliko izzivov, kajti kmetij- stvo je zahteven resor, še posebej v trenutnih razmerah. Kar se tega tiče, ne bo lahko novemu predse- dniku Žvegliču, kakor tudi ne bi bilo Podobniku, če bi on zmagal,« je prepričan Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-goz- darskega zavoda. »Sodelovanje, ki ga je napovedal Žveglič, je izredno pomembno, skrajni čas je, da se strnejo vrste v prehranski verigi, ministrstvu in zbornici, če hoče- mo, da bodo kmetje še kmetovali. Letos so odkupne cene pridel- kov padle za 10 do 20 odstotkov, čeprav bi po neki logiki pričako- vali prav nasprotno, da se bodo namreč zvišale. Zdaj pa smo priča paradoksu, ko smo polni besed o pomenu samooskrbe, ko je epide- mija na vrhu, tisti trenutek, ko se zadeve vsaj malo umirijo, pa spet zapademo v stare tirnice prehran- ske verige, v kateri kraljujejo poce- ni uvoženi izdelki.« Zbornica brez pravega vpliva Z izbiro Romana Žvegliča za predsednika KGZS je zadovoljen ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. »Mislim, da je to dobra izbira, a posebnih sprememb za kmete kljub temu ne pričakujem. V kmetijstvu so ključne odkupne cene pridelkov, te pa niso odvisne od zbornice. Prav je, da jo imamo, saj zastopa številne kmetove inte- rese, podaja pripombe na zakono- dajne spremembe, bojim pa se, da ima na odločanje manjši vpliv kot neki državni sekretar ali okolje- varstveni funkcionar. To pravkar znova ugotavljam pri komasaci- jah, ki jih delamo, pri čemer nam je Društvo za opazovanje in preuče- vanje ptic Slovenije (DOPPS) pos- tavilo nemogoče pogoje. In to ne da bi si teren v živo sploh pogleda- li ali sestali z nami, da najdemo za obe strani sprejemljivo rešitev. Žal so pravi ekstremisti, zato se bojim, da bomo potegnili kratko, saj so glasnejši in močnejši. Tudi delitev denarja za kmetijstvo ni odvisna od zbornice. Predsedovanje KGZS je seveda politična funkcija, ne verjamem, da bi katerikoli kandi- dat prišel tja, da bi delal proti kme- tom. Mi pa niso všeč napetosti, ki so vladale med volilno kampanjo, zdijo se mi povsem nepotrebne.« Preveč mimo interesov kmetov Franc Obran, kmet iz Zabovcev v občini Markovci, ki rad pove kakšno krepko na račun kmetijske politike, se je tokrat presenetljivo pridružil zgoraj omenjenim, ki no- vega vodstva KGZS ne želijo ko- mentirati. »Za zdaj ne bom ničesar povedal, lahko pa ob priliki sedeva in kakšno rečeva na to temo,« je bil kratek. »Moje stališče je bilo zme- raj, da bi morala biti zbornica kme- tova, to ponavljam že leta. Žveglič sicer ni velik kmet, je pa kmet, kar torej pomeni, da je še upanje za to zbornico, da postane prava kmetij- ska zbornica, za kar je bila tudi us- tanovljena,« pa meni živinorejec in aktualni predsednik OE KGZS Ptuj Milan Unuk iz Zgornjih Jablan pri Cirkovcah. »Če bi zmagal Marjan Podobnik, bi šla zbornica gotovo še bolj v politično smer, čeprav je že zdaj več kot dovolj spolitizirana. Če pogledam gospodarsko zborni- co, se ta ukvarja predvsem z go- spodarstvom, naša pa preveč s po- litiko. Tu so razne stranke, različni interesi, ki gredo pogosto mimo interesov kmeta. A, kot rečeno, prevzel jo je kmet, zato verjamem, da je to prava pot.« Spodnje Podravje  Odzivi na novo vodstvo KGZS Še je upanje, saj je zbornico končno prevzel kmet Po vseh zapletih, ki so spremljali letošnje volitve v KGZS, je krovna zastopnica slovenskega kmetijstva le dobila novega predsednika, in sicer Romana Žvegliča, kmečkega sindikalista in nekdanjega poslanca SLS, ki je po dvodnevnem glasovanju ugnal v zmago že dolgo prepričanega Marjana Podobnika. Foto: Zarja Jana Ormož  Prepovedi prireditev terjajo nov davek Martinovanja letos ne bo V vinorodnem okolju, kjer domuje tradicija gojenja vinske trte in ljubezni do žlahtne kapljice, so se pred kratkim morali sprijazniti z neizbežnim dejstvom. Epidemija in z njo povezani ukrepi prepovedujejo poklon svetemu Martinu. Tako bo tradicionalno prazno- vanje odpadlo. »Martinovanje v Ormožu smo morali odpovedati, čeprav smo že imeli program, iz- vajalce glasbene animacije in oce- njevanje naj špricarja ter mladih vin,« je novica, ki jo je bil Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport, pred kratkim primoran oznaniti. Za po- nudnike vin in pridelovalce drugih domačih dobrot je odpoved tradi- cionalnega dogodka velik udarec, saj gre za največjo promocijo kraja in lokalnih izdelkov. »Posledice sprejetih ukrepov bodo najbolj občutili ponudniki, saj turistov od blizu in daleč, ki bi trošili, ne bo. Želim si, da bi bilo vsaj od de- cembra dalje vse odprto, da bodo ponudniki lahko preživeli zimo. Negativne posledice pa se bodo odrazile tudi v poslovnem uspehu zavoda, kjer pričakujemo manj pri- hodkov,« je napovedal Vršič. Na Zavodu je trenutno pet za- poslenih oseb, ki skrbijo za delo- vanje Zavoda, Turistično informa- cijske točke in za Hostel Ormož. Kljub črnogledim napovedim pa Vršič ostaja prepričan, da bodo delo tudi naprej opravljali v polni zasedbi. »Ne čakanje na delo ne odpuščanje ne bo potrebno. TIC Ormož je odprt vsak dan, torej je zagotovljena javna služba na po- dročju turizma. So pa zaposleni dobili nove naloge in zaposlitve, ki jih izvajajo v svojih pisarnah, tako da so stiki zelo omejeni.« Letos nov promocijski katalog, drugo leto izleti V septembru so na zavodu za- čeli uresničevati projekt ‚Naša Drava‘. Promocijo projekta so že izvedli, trenutno so v teku dogo- varjanja s partnerji, v prihodnjem letu pa načrtujejo študijske ture in prireditve. »Za letos imamo v načrtu izdajo petjezičnega prodaj- no-promocijskega kataloga Jeru- zalem Slovenija, kjer se bo oglaše- valo 30 ponudnikov iz Destinacije Jeruzalem Slovenija in Pomurja. Trenutno pripravljamo oglase in prevajamo besedila. To bo izve- deno ne glede na epidemiološko situacijo,« je povedal Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turi- zem, kulturo in šport. Foto: Arhiv JZTKŠ Andrej Vršič Ponudili bodo Martinovo, Jesensko, Miklavževo in Božično košarico Na zavodu se nadejajo, da bi z drugimi aktivnostmi le zajezili škodo, ki bo nastala zaradi ukrepov. Tako so v ospredje postavili druge projekte. Med njimi izstopajo skrbno pripravljene košarice dobrot. Kot prva bo na voljo Martinova košarica s skrbno izbranimi dobrotami, ki v času martinovanja sodijo na mizo. »Prodajo Martinove košarice bomo začeli v začetku novembra. Naročiti jo bo možno na dom ali na delovno mesto, načrtujemo pa, da jo bomo v dveh dneh dostavili po celi Sloveniji,« je pojasnil Vršič. Kmalu za tem bodo ponudili Jesensko košarico, po 25. novembru bo že na voljo Miklavževa košarica, v začetku decembra pa še Božična. Naročilo košaric bo možno preko telefona, spleta ali z osebnim dvigom v TIC Ormož. »Kulinarični izdelki so iz Destinacije Jeruzalem Slovenija in imajo znak Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, kar predstavlja najvišjo kakovost tega zaokroženega turističnega območja,« je zagotovil Vršič, prepričan, da bodo s tem podprli tudi lokalne ponudnike. Foto: Splet Fotografi ja je simbolična. Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  3. novembra 202010 Ljudje in dogodki Tako jih bodo predvidoma izved- li v letu 2021, ko naj bi izšel tudi al- manah ob 150. obletnici delovanja PGD Ptuj, je povedal predsednik PGD Ptuj Edvard Pušnik, ki je pono- sen, da uspešno nadaljujejo tradici- jo prednikov. Delo društva pa je v tem času zaznamovalo več mejnikov. Med novejše zagotovo sodijo preselitev na novo lokacijo, obnova gasilske- ga doma v letu 2010 in posodobi- tev voznega parka ter opreme. Zgodovinski dan za PGD Ptuj in šir- še okolje pa je bil 23. junij leta 2018, ko so v uporabo predali novo ga- silsko avtolestev, na katero so ča- kali vrsto let. Z novo pridobitvijo so operativni gasilci manj izpostavlje- ni, večja je varnost pri posredova- nju na objektih v primeru požarov, povečala pa se je tudi učinkovitost pri gašenju in reševanju z višin in iz globin. Dobra opremljenost in znanje varujeta življenje in premoženje „PGD Ptuj je osrednja gasilska enota v MO Ptuj in gasilska enota širšega pomena, ki je zelo dobro opremljena. Imamo deset vozil, najnovejša pridobitev je gasilsko vozilo s cisterno. Samo letos smo kupili 15 novih intervencijskih ob- lek in 20 prenosnih UKW-postaj za vse vodje intervencij. Z vsakolet- nimi nakupi nove opreme in načr- tnim usposabljanjem izboljšujemo varnost gasilcev ter učinkovitost njihovega posredovanja. PGD Ptuj je gasilsko društvo V. kategorije, kar je zagotovo velika obveza za društvo. Posredujemo v vseh inter- vencijah, pri nesrečah v prometu, požarih, reševanju iz vode, narav- nih nesrečah ter pomagamo vsem gasilskim društvom v Območni ga- silski zvezi Ptuj, ko gre za požare in druge dogodke. V svojih vrstah imamo pionirje, mladince, priprav- nike, operativnih članov je 59, vseh članov pa je 89, vključno z veterani in članicami. Vloga gasilcev je ved- no večja. Požarov, s katerimi smo se srečevali še pred leti, danes ni več. Tudi materiali, iz katerih se danes gradijo objekti, so drugač- ni, tako da gasilec pri notranjem požaru ne more več intervenirati brez uporabe dihalnega aparata in druge najsodobnejše zaščitne opreme, ki ga varuje pri interven- ciji,“ je PGD Ptuj v jubilejnem letu predstavil predsednik Edvard Pu- Ptuj  150 let Prostovoljnega gasilskega društva Praznovali bodo prihodnje leto, ko bodo izdali tu V letu, ko praznujejo 150. jubilej, so ptujski gasilci želeli izvesti več prazničnih dogodkov. 24. oktobra so načrtovali slovesnost z mimohodom, parado gas gasilska veselica. Že dan prej pa so želeli povabiti na slavnostno akademijo. Zaradi koronakrize so se letošnjim prazničnim dogodkom morali odpoveda Foto: Črtomir Goznik Gasilski podmladek PGD Ptuj z mentorjema pionirjev in mladine: Ano Mlakar in Brankom Mlakarjem. „Naša želja je, da čim več mladih obdržimo v svojih vrstah vse do vstopa med operativne gasilce,“ sta povedala. Strokovna delavka na CSD Or- mož Marina Novak dobro pozna socialne potrebe naše družbe v lokalnem okolju. Kot izvajalka vsebin gRajskega centra Ormož je pred leti predlagala, da se us- tanovi skupina za ženske, kjer bi predstavnice nežnejšega spola imele možnost v zaupnem okolju spregovoriti o svojih težavah v življenju. To naj bi jim pomagalo predvsem pri soočanju z osamlje- nostjo. Danes pa udeleženke sku- pine trdijo, da ima sodelovanje v skupini mnogo širše posledice na njihova življenja. »S pomočjo skupine sem živ- ljenje vzela v svoje roke. Največja sprememba je v tem, da sem se naučila, kako lahko sama obliku- jem svoje življenje in da mi ni treba se samo prilagajati in čakati, kaj bo. Veliko bolj srečno se počutim sedaj,« je dejala ena izmed udele- ženk. Podobno so povedale tudi ostale sodelujoče. Skupina je pomagala tudi pri boju z depresijo Udeleženke so se spominjale, kako je bilo na prvih srečanjih. Bremena življenj naj bi jih ob prvih obiskih mnogo bolj pestila, kot jih doživljajo sedaj. »Odkar sem se pred enim letom vključila, sem bolj vesela, pozitivna, več se sme- jem. Depresija postaja bolj blaga,« je navedla ena izmed udeleženk. Razlog je v čustveni opori, ki si jo na srečanjih nudijo, medtem ko se zaupno pogovarjajo o vseh življenj- skih prilikah. »V skupini se počutim varno in svobodno. Izkušnje dru- gih, izmenjavanje mnenj in pred- vsem pogovor mi veliko pomeni- jo,« je še dodala sogovornica. Prav v medsebojni opori pa po besedah Ivanuševe tiči namen ustanovitve skupine. »Izmenjava izkušenj z drugimi ženskami, ra- zumevanje in razbremenitev stisk, pridobivanje novih znanj ter izku- šenj doživljanja in ravnanja, ki so pomembna za osebnostni razvoj, zaradi vsega tega je bila skupina ustanovljena,« je povedala Ivanu- ševa. V okviru projekta pa imajo ude- leženke tudi možnost, da svoje ot- roke pripeljejo v varstvo. »Varstvo otrok se izvaja v prostorih gRajske- ga centra za družine Ormož. Srečanja so pogostejša V vsem tem času naj bi se pod- porne skupine udeležilo že večje število posameznic. Nekatere se po določenem času srečanj več ne udeležijo, zopet druge pa so stalne gostje. »Srečanj se redno udeležu- je približno dvanajst stalnih članic, nekatere pa se skupini priključijo samo občasno, glede na interes in potrebe. Med njimi je pisana pale- ta žensk, tako po starosti, izobra- ženosti, zaposlitvenem statusu, vse pa prihajajo iz širšega ormo- škega območja. Druži jih skupna želja po osebnostni rasti in pomoči pri reševanju problemov in iskanju odgovorov na vprašanja, ki jih pred nas postavlja življenje,« je poveda- la Ivanuševa. Udeleženke so zagotovile, da je skupina potrebna. Sprva so sreča- nja potekala enkrat na mesec, na podlagi velikega interesa pa so jim omogočili dve srečanji na mesec. Kljub večjemu številu srečanj je skupina za uporabnice brezplačna, vse skupaj pa se fi nancira v okviru projekta gRajskega centra za dru- žine Ormož. »Celoten projekt je fi nanciran iz naslova Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki prispeva okoli 24.000 evrov letno. Okoli 8.000 evrov na letni ravni pa za projekt prispeva še Občina Ormož.« Ormož  Ženska potrebuje prostor, kjer se lahko izrazi Osamljene tudi v sredini številčnih družin Vsakodnevni tempo terja, da prijateljstva obtičijo na stranskih tirih življenj. Sčasoma se odnosi ohladijo in posamezniki se znajdejo v različnih situacijah, ko bi potrebovali človeka za pogovor, pa preprosto nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali. »Moški pri tem v večji meri potrebujejo partnerje za debato in intelektualni pogovor, ženske pa čustveno podporo,« je prepričana Viki Ivanuša, direktorica Ljudske univerze Ormož. Prav z namenom, da ženskam ponudijo prostor, kjer bi se lahko izrazile, so pred dvema letoma ustvarili podporno skupino za ženske. Foto: Profimedia/M24 Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  3. novembra 2020 11Ljudje in dogodki šnik. Koronakriza ni samo presta- vila njihovih prazničnih aktivnosti, temveč tudi okrnila nekatere dru- ge aktivnosti, tudi tiste preventiv- nega značaja, kot gasilec v mestu. Po udeležbi na kvizu OGZ Ptuj so se aktivnosti mladih v PGD Ptuj ustavile, vsa tekmovanja, letova- nje in tabor mladine so bili odpove- dani. Mladinci bi se letos udeležili državnega tekmovanja v Celju. Še ped korono pa so izvedli prvi občni zbor mladine PGD Ptuj. Prevladujejo tehnične intervencije Vseh intervencij je bilo letos do 26. oktobra 127, je povedal Primož Korošak, poveljnik PGD Ptuj, ki je odgovoren za operativno delova- nje enote, njeno usposobljenost in opremljenost. Pri tem delu mu pomagajo tudi namestnik povelj- nika in dva podpoveljnika. Hkrati pa vsi skupaj tudi vodijo interven- cije oz. predstavljajo operativno sestavo vodstvenega dela. Osem intervencij je bilo povezanih z na- ravnimi nesrečami, pet z drugimi nesrečami, pet je bilo takšnih, ki dejansko niso potrebovale njiho- ve pomoči, v 16 intervencijah so imeli opravka z nevarnimi snovmi, požarov je bilo 24, pri 32 interven- cijah je šlo za tehnično pomoč (pokrivanje streh, odpiranje vrat, črpanje vode ...), 37 intervencij pa je bilo povezanih s prometnimi nesrečami. „Prevladujejo tehnične intervencije, kar pomeni, da ne gre za klasično gasilsko delo, nudimo pomoč s tehniko, ki jo imamo. Na nek način postajamo neke vrste obrtniki, da ljudem pomagamo s tistim, kar lahko in kar znamo. Kar zadeva požare, se število ne zmanjšuje. Pogosti so dimniški požari, do katerih prihaja v kurilni sezoni. V povprečju se v Sloveniji zgodi šest požarov na dan,“ je o letošnjih intervencijah gasilcev PGD Ptuj povedal Primož Korošak, ki se je gasilstvu zapisal že pred dvajsetimi leti kot pionir, udeleže- nec gasilskih tekmovanj. Tudi sicer si v PGD Ptuj prizadevajo, da bi h gasilcem pritegnili čim več mladih. udi almanah silcev in gasilskih vozil od Mestnega trga do tržnice, kjer naj bi potekala velika ati, četudi so imeli že vse pripravljeno, da bi jih izpeljali. Foto: Črtomir Goznik Člani UO: Edvard Pušnik (predsednik PGD Ptuj), Primož Korošak (poveljnik PGD Ptuj), Tadej Korošak (name- stnik poveljnika PGD Ptuj), Branko Tominc (strojni referent) in Rene Fekonja (gospodar). Gasilec si ali pa nisi Gasilstvo nosiš v srcu, si mu predan; dokler to delo opravljaš z veseljem, ga boš počel ne glede na to, ali ti bo to prineslo ugodnosti ali ne, je prepričan. Podobno razmišlja tudi vseh 140 tisoč prostovoljnih gasilcev, kolikor jih je registriranih v Sloveniji. Ni denarja, ki bi poplačal njihovo humano in požrtvovalno poslanstvo. Za gasilce bomo naredili največ, če jim bomo omogočili lažje delo s tehniko (zaščitna oprema, gasilska vozila), da ne bodo zaničevani, da bodo spoštovani v nekem okolju, da se jim bomo zahvalili s priznanji, poudarja Primož Korošak. Foto: Črtomir Goznik Primož Korošak, poveljnik PGD Ptuj, ki skrbi za operativno delovanje gasil- ske enote, za njeno usposobljenost in opremljenost. Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj med najstarejšimi v državi PGD Ptuj sodi med najstarejša gasilska društva v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo 3. marca 1870. Zasluga za ustanovitev društva gre pionirjem ptujskega gasilstva Francu Wibmerju, ki je bil tudi prvi predsednik društva, in Leopoldu Belanu. Ga- silsko območje, na katerem so delovali, je zajemalo mesto Ptuj ter pomembnejše dele občin Kaniža in Krčevina. Foto: Črtomir Goznik V novo zgrajeni gasilski dom so se ptujski gasilci preselili leta 1978. Leta 2010 so ga dogradili. Lani se je predbožičnih izletov s potovalno agencijo Supra udeleži- lo 7.000 potnikov, novo leto pa je v evropskih metropolah doživelo več kot 2.500 gostov. Najpogoste- je so se Slovenci in Slovenke ob de- cembrskih koncih tedna odpravili na Dunaj, v Bratislavo, Salzburg, Budimpešto in Zagreb, novo leto pa so najbolj množično pričakali v srbski, slovaški, češki in madžarski prestolnici. Kako bo letos z organizacijo izletov in potovanj, v Supri še ne vedo, znano pa je, da ne bodo dosegli lanskih številk. »Prodaja decembrskih aranžmajev se zač- ne sredi avgusta, letošnji trend je neprimerljiv z lanskim. Vprašanje je, kaj bo ob zelo zaostrenih pogo- jih mogoče sploh realizirati. V tem trenutku, če bodo ukrepi ostali taki, kot so, torej z vsemi omejit- vami, bo organizacija silvestrovanj izredno težka. Varnost in zdravje vseh prebivalcev pa sta na prvem mestu,« je dejal direktor agencije Pavle Kostadinović. Nove razmere s previdnim izbo- rom destinacij in prilagojenimi pro- grami nagovarjajo tudi v agenciji ATP. Sklenili so, da za decembrsko obdobje večdnevnih izletov ne bodo načrtovali. »Razpisali bomo enodnevne izlete le po Sloveniji in sosednji Hrvaški ter Avstriji, ali bodo izvedeni, pa je v celoti odvis- no od ukrepov.« Da trenutne raz- mere še poglabljajo krizo turistič- nih agencij, pa je izpostavil direk- tor Turistične agencije Sajko Milan Sajko. »Do konca leta bodo naše aktivnosti zreducirane na manjše število izletov v bližnjo okolico in krajše počitnice v Sloveniji, morda še na hrvaško Istro in Kvarner. Se- veda je vse odvisno od ukrepov v državi.« V Ljubljani čakajo na smernice NIJZ Organizacija European Best De- stinations je Ljubljano uvrstila na seznam 15 evropskih destinacij z najboljšim in najvarnejšim praz- ničnim sejmom letošnje zime. Ali sploh bo in v kašnem obsegu bo organiziran, v zavodu Turizem Lju- bljana še ne vedo. »Ljubljana vse- kakor bo praznično okrašena, gle- de ostalih prireditev pa si želimo, da bi jih lahko izpeljali, zavedamo pa se, da bomo morali nekatere ak- tivnosti prilagoditi epidemiološkim razmeram. Pri organizaciji dogajanja bomo upoštevali veljavne smernice NIJZ, ob tem pa pričakujemo tudi, da bo NIJZ podal natančne smernice gle- de organizacije sejmov in drugih prireditev za vse slovenske obči- ne.« Slovenija, Podravje  Agencije že prilagodile decembrsko ponudbo Predbožični izleti in silvestrovanja pod vprašajem Čeprav je še jesen, so mnogi v tem obdobju že imeli rezervirano potovanje oziroma načrt, s kom in kje bodo preživeli najdaljšo noč v letu. Mladi so se v preteklih letih množično odločali za evropske prestolnice, letos so množična silvestrska praznovanja na prostem pod velikim vprašajem, kakor tudi božični sejmi. Foto: Mojca Vtič Ponudba letošnjih decembrskih božičnih sejmov bo zaradi nevarnosti širjenja okužb s covidom-19 skromnejša. Eden izmed nam bližnjih znamenitih decembrskih sejmov je zagotovo graški, kjer so dnevno zabeležili tudi do 80.000 obiskovalcev. In medtem ko je tradicionalno v decembru po graških ulicah zadišalo po kuhanem vinu in punču ter ostalih kulinaričnih dobrotah, bo letos podoba tega tradicionalnega sejma močno spremenjena. Stojnic s kuhanim vinom in punčem ter s hrano namreč ne bo, prav tako bo obratovalni čas krajši, najverjetneje pa bo obvezna tudi maska oz. zaščita ustnega in nosnega predela, poročajo avstrijski mediji. Tudi na Hrvaškem zagotavljajo, da decembrsko dogajanje v prestolnici ne bo odpovedano. Bo skromnejše kot v preteklih letih, priznavajo, in prilagojeno epidemiološki situaciji. Za zdaj je znano, da bodo južni sosedje v samem središču Zagreba omejili število hišk, saj si želijo razbremeniti strogi center mesta, namesto tega načrtujejo, da bi decembrsko dogajanje razširili tudi na druge predela mesta. Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  3. novembra 2020Kultura12 Četudi so zaradi koronakrize koncert izvedle z manjšim števi- lom obiskovalcev, to ni zmanjšalo zadovoljstva ob jubileju, ob za- vedanju, da s svojimi nastopi oz. ljudskimi pesmimi ohranjajo slo- vensko ljudsko tradicijo, življenje in delo slovenskega človeka, ki ga je vedno spremljala pesem, tako ob veselih kot ob žalostnih trenutkih. Ljudsko pesem pa želijo ohranjati tudi v prihodnje, četudi so v teh dneh ostale brez pevke Milice Ci- merman, ki se je odločila zapustiti skupino. Hvaležne so ji za vse, kar so skupaj naredile v skupnih letih delovanja. Milica Čuš, Rozika Bol- car, Marjana Mohorko in Ana Šori, ki je tudi vodja skupine, pa si želijo, da bi lahko še naprej delovale, še naprej ohranjale ljudsko pesem in z nastopi bogatile dogajanje v do- mačem okolju in zunaj občine. Zato so se odločile, da bodo čim prej po- skušale najti novo basistko, četudi se zavedajo, da jim koronakriza ne gre najbolj na roko. Prepričane pa so, da je v ožjem in širšem okolju še veliko dobrih pevk, ki bi se že- lele pridružiti njihovi skupini, da bi tako lahko praznovale tudi 17., 18., 19. rojstni dan oz. še veliko več ju- bilejev. Trenutki ob lepi ljudski pe- smi so trenutki, ki polnijo dušo in srce, zato njihovo vabilo zagotovo ne bo ostalo brez odziva. Ptuj  Ljudske pevke Jezero V 17. letu delovanja iščejo novo pevko Ljudske pevke Jezero so 19. septembra letos proslavile 16 let svojega delovanja. Pri tem so se jim na odru pridružili Ljudski godci iz Kicarja, Fantje Pustroužeki iz Oplotnice z ljudsko glasbo in pesmijo ter Liza in Cila s skečem iz TD Podlehnik. Foto: Črtomir Goznik Ljudske pevke Jezero so 19. septembra zadnjič nastopile v stari sestavi. Pred dnevi jih je zapustila Milica Cimer- man. »Pred dvema letoma je padla odločitev, da je treba zgodovino Borla v 20. stoletju sistematično raziskati in objaviti. Čeprav je 20. stoletje po času najbližje današ- njemu, so viri zelo razdrobljeni, po- znavanje obdobja pa zelo pomanj- kljivo. Med ljudmi je mnogo raz- ličnih mnenj, kroži veliko zgodb, mnogo je ugibanj in tudi v virih je precej nasprotujočih si podatkov. V knjigi bomo odgovorili na števil- na zanimiva vprašanja, na primer: kje vse je oprema iz gradu, katera znana in plemenita imena najdemo vpisana v borlski knjigi gostov, kdo je živel na Borlu in opravljal nalogo ministra za trgovino na Dunaju, kako je potekalo življenje na gradu pred prvo svetovno vojno ter za- kaj je družina Wurmbrand Kübeck leta 1922 grad prodala in se izseli- la v Avstrijo. Zbrali smo podatke, katero svetovno znano podjetje je imelo vino in sadjevec v grajskih kleteh za proizvodnjo likerjev, za- kaj se je Borl leta 1931 znašel na naslovnicah evropskih časopisov, kdo so bili lastniki gradu pred dru- go svetovno vojno in kdo je bila skrivnostna Zora Weiss, ki se je še spominjajo nekateri domačini. Živ- ljenja Borla se bomo dotaknili tudi s turističnega vidika: zakaj so zaprli hotel, ki je slovel po celi Jugoslaviji in tujini, ter zakaj so igrišče za golf uredili na Hajdini in ne na Borlu,« je vsebino knjige na kratko predstavi- la predsednica DGB Sonja Golc. Še teden dni za prednaročila Avtorji prispevkov, ki bodo zbrani v knjigi, so Sonja Golc, Mira Petrovič (obe sta tudi ure- dnici), dr. Aleš Marđetko, Mateja Muršec, dr. Marjeta Ciglenečki, Barbara Lečnik, Franc Milošič in Monika Klinc. »Avtorji prispevkov so se odpovedali honorarjem, čla- ni društva pa vse delo opravljamo prostovoljno. Da bi zmogli stroške tiska in oblikovanja, smo se obrnili na ljubitelje gradov in še posebej Borla, da si s prednaročilom za- gotovijo svoj izvod, društvu pa omogočijo izdajo knjige. Avtor- jem, vsem, ki so knjigo že naročili, in vsem, ki so za knjigo prispevali podatke ali fotografi je, se iskreno zahvaljujemo. Trenutno imamo za- prto fi nančno konstrukcijo za 500 izvodov, zato vabimo vse, ki bi si še želeli zagotoviti svoj izvod knji- ge, da nam pišejo na grad.borl@ gmail.com do 10. novembra 2020. Po tem datumu gre knjiga v tisk.« Cirkulane  Nastaja knjiga o Borlu Borl v 20. stoletju V društvu za oživitev gradu Borl (DGB) se pripravljajo na izdajo knjige, v kateri bodo povzeli zgodovino Borla v 20. stoletju. Predstavili jo bodo na barbarno, 6. decembra. Tradicionalne prireditve ob godu farne zavetnice sv. Barbare letos zaradi epidemije korona virusa ne bodo izvedli, knjigo pa bodo javnosti predstavili na spletu. Foto: MZ Monografi ja o Borlu bo na več kot 200 straneh prikazala življenje gradu v 20. stoletju. Zbrani so tudi dokumenti in fotografi je iz arhivov številnih ustanov ter zasebnih arhivov iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške. »Kaj je lepšega kot 15-letnico društva proslaviti z izdajo knjige o borlski zgodovini. Vsem, ki jo boste vzeli v roke, želiva, da bi vas ob njenem prebiranju navdajalo veselje ob novih spoznanjih. Tako kot sva se urednici veselili in bogatili duha pri raziskovanju, zbiranju podatkov, pisanju prispevka in urejanju te knjige. Naj bo osupljiva zgodovina Borla v 20. stoletju spodbuda in motivacija za naše skupno še bolj aktivno iskanje rešitev za Borl v prihodnosti,« sta poudarili urednici knjige Sonja Golc in Mira Petrovič. Podravje  Rotary klub Ptuj, Radio-Tednik in Dana Pomoč zaposlenim v bolnišnici Po pozivu iz ptujske bolnišnice lokalnemu okolju po pomoči v obliki vode in sokov za zaposlene, ki skrbijo za bolnike s co- vidom-19, je med vikendom stekla akcija Rotary kluba Ptuj, družbe Radio-Tednik in podjetja Dana. V ponedeljek zjutraj ob 8. uri so tako pred bolnišnico že dostavili vodo in sokove Dana. Predsednik Rotary kluba Ptuj Srečko Kociper je dejal, da so se za hitro akcijo odločili na slavnostni seji kluba, ki so jo izvedli preko spleta. Vsi člani so se strinjali, da je treba stopiti skupaj in pomagati. ''Zaposlenim v ptujski bolnišnici smo predali 2.280 pollitr- skih steklenic vode, trideset kartonov pomarančnega nektarja, dvajset kartonov višnjevega soka in 480 steklenic vode z okusom,'' je pojasnil direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. ''Najlepša hvala Rotary klubu Ptuj in družbi Radio-Tednik Ptuj, ki sta s pomočjo Dane poskrbela za vodo in sokove za naše zaposlene. Gre za podporo širše skupnosti njihovemu delu in moram povedati, da smo res ponosni na vse naše zaposlene, ki skrbijo, da lahko zagotavljamo oskrbo bolnikom, okuženim s covidom-19. Verjamem, da tako čuti širša lokalna skupnost, saj smo poleg te donacije prejeli še druge in vsem smo zelo hvaležni. Ne gre za to, da bi bili naši zaposleni na delovnem mestu žejni ali lačni, temveč za širšo podporo pri njihovem delu, ki jo čutijo ob takšnih gestah podpore,'' je sklenila Užmahova. Foto: NŠ Slovenija  Spremembe vladnih odlokov Knjižnice so odprle vrata V drugem valu epidemije so nekatere knjižnice vzpostavi- le prevzemna mesta za gradivo, druge so bile zaprte vse do petka, ko je vlada z novo določbo tudi knjižnice uvrstila med izjeme, ki lahko poslujejo. Predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesna Horžen je povedala, da so v združenju kot pripravo na drugi val epidemije co- vid-19 oblikovali smernice za delovanje knjižnic v primeru njihovega za- prtja. »Predvidena je bila tako imenovana brezstična izposoja gradiva, ki ga uporabnik predhodno naroči po telefonu. Ob vseh zaščitnih ukre- pih in brez stika s knjižničarji bi gradivo uporabniki prevzemali na za to določenih mestih, npr. pred knjižnico, v predprostorih knjižnice ...,« je pojasnila. Smernice so predhodno posredovali tudi v vednost ministr- stvu za kulturo, ki nanje ni imelo pripomb. Zapletlo pa se je minuli po- nedeljek, ko so po besedah sogovornice na ministrstvo nekatere knji- žnice posredovale dopis z odločitvijo enega od poveljnikov Civilne zaš- čite iz določene regije, ki je odločil, da prevzem knjižničnega gradiva na zgoraj opisan način ni možen. Ministrstvo je po besedah Vesne Horžen v pojasnilu knjižnicam tej odločitvi sledilo in za združenje pripravilo od- govor, v katerem pojasnjujejo, da »izposojanja knjižničnega gradiva ne moremo šteti za osebni prevzem blaga, temveč je to storitev, ki se jo opravlja kot javno službo«. Zato poslovanja na prevzemnih mestih po mnenju ministrstva ni mogoče razumeti kot izjemo iz 19. alineje prvega odstavka 2. člena odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS, ki določa, da prepoved ponujanja blaga in storitev ne velja za »osebni prevzem blaga ali hrane na prev- zemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki med 6. in 21. uro«. Kljub temu so v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani, v Univerzitetni knjižnici Maribor in več drugih visokošolskih knjižnicah, pa tudi v nekaterih splošnih knjižnicah, še naprej delovali na prevzemnih mestih. Od tega tedna naprej pa so vrata knjižnic (seveda ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov) spet odprta. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 13 Motokros Ni bilo ponovitve lanskega dvoboja, šlo pa je na tesno Stran 14 Strelstvo Miklavžčani dvakratni prvaki, Ormožani z novimi odličji Stran 14 Futsal »Takoj se je videlo, da bo letos druga zgodba« Stran 15 Tenis Rola znova klonil proti kasnejšemu zmagovalcu Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Roko Prša je 24-letni igralec iz Hrvaške, rojen je bil v Sisku. Nje- gova športna pot je zelo zanimiva, bil je nekaj let tudi član mlajših se- lekcij zagrebškega Dinama. V do- ločenem trenutku se je odločil za študij in igranje nogometa v Ame- riki, izbral je univerzo v Bostonu. Koronakriza je botrovala njegovi vrnitvi v Evropo, na začetku letoš- nje sezone je po spletu naključij prestopil v ravenski Fužinar. V dresu koroškega drugoligaša je odigral osem tekem, na katerih je dosegel tudi dva gola. Ob koncu septembra je sledil prestop k Alu- miniju. »To je bilo zelo zanimivo, saj mi je prav Fužinar omogočil prilož- nost, da sem prestopil v klub iz 1. lige, v Aluminij. Tukaj sem hvaležen za vsako igralno minuto, mislim, da sem doslej tudi upravičil zaupanje trenerja,« je v uvodu povedal igra- lec zvezne vrste. Tvoja nogometna pot se je sicer začela v Zagrebu, pri Segesti. R. Prša: »Tam sem začel, nato je sledil prestop k NK Zagreb, ki je imel v tistem trenutku ob Dinamu najboljšo nogometno šolo na Hr- vaškem. Pri Zagrebu sem preživel štiri leta, potem pa sem naslednje tri igral za Dinamo. V članski ekipi sem prve prvenstvene tekme ig- ral v 2. ligi pri Segesti. Naslednja stopnička v karieri je bila Inter iz Zaprešiča, ki je član elitne hrvaške lige. Nato sem se odločil za študij v Ameriki, v Bostonu, kjer sem preži- vel 3,5 leta.« »Boston je prečudovito mesto« Kako si v Bostonu združeval študij in igranje nogometa? R. Prša: »To je bilo zame zelo zanimivo obdobje, ker sem bil v Evropi navajen na samo en, v ne- katerih primerih na dva treninga dnevno. Tam pa je bil cel dan za- seden od jutra do večera. Bujenje se je začelo ob 7. do 7.30, potem so bila na vrsti predavanja. Trenin- gi so bili okoli 11.00, takrat ni bilo predavanj, so se pa nadaljevala po treningih. Dan je bil zapolnjen v celoti, domov sem prihajal okoli sedme ali osme ure zvečer. To ob- dobje me je kar močno zaznamo- valo kot igralca in človeka.« Kakšna je bila smer študija? R. Prša: »Študiral sem poslovni menedžment. Na začetku nisem natančno vedel, za katero smer bi se odločil, po prvem letu pa sem izbral omenjeno smer. V zadnjem letu in pol sem imel zelo zanimive profesorje, iz njihovih izkušenj sem se veliko naučil o tem, kar sem moral vedeti pri predmetih.« Kako pa ste doživeli mesto Boston? R. Prša: »Prečudovito mesto! To je eno od najlepših mest, v katerih sem bil, ob bok Zagrebu. Moja vizija prihodnosti je ta, da bi se po nogometni karieri tja vrnil in tam živel nekaj let.« Pred reprezentančnim premorom še dva kroga Med redkimi aktivnimi športniki so nogometaši v 1. ligi. V sredini prejšnjega tedna so odigrali tek- me 9. kroga, na začetku tega je na sporedu 10. krog, za zaključek ne- koliko zgoščenega ritma pa bodo konec tedna odigrali še 11. krog. Temu bo sledil reprezentančni pre- mor. Po četrtini prvenstva je na vrhu ekipa Mure, ki je najbolje začela se- zono, po rahli krizi treh tekem brez zmage pa so nazadnje ugnali Ma- ribor. Zmaga je bila taktične nara- ve, črno-beli so pobudo prepustili vijoličastim, sami pa so (uspešno) pretili iz protinapadov. Varovanci trenerja Anteja Šimundža so se tako »vrnili h koreninam«, k borbe- ni in skrajno disciplinirani igri. Mu- raši so v prvi četrtini sezone prejeli najmanj zadetkov – le šest. Le enega več je prejela Olimpi- ja in je na drugem mestu. Trener Olimpije Dino Skender je bil po po- razu s Taborom na udaru kritik la- stnika in predsednika kluba Milana Mandarića, kar nedvomno pomeni tudi vsaj rahlo tresenje stolčka, a si je z zmago na derbiju prestolnice zagotovil nekaj dodatnega prepo- trebnega miru. Najprijetnejše presenečenje uvoda sezone je Tabor. So na tret- jem mestu, a ima njihova visoka uvrstitev manjšo »lepotno napa- ko« – vse točke so namreč osvojili na domačem igrišču, na tekmah v gosteh niso dodali niti ene same … Poraja se zanimivo vprašanje: kje bodo prvič presekali dosedanji na- čin zbiranja točk; s kakšno iz gosto- vanj, ali s kakšnim »spodrsljajem« na domačem stadionu v Sežani. Maribor je imel pred tekmo z Muro priložnost za skok na vrh, a je ni uspel izkoristiti. Uvodnih 20 minut tekme je nakazovalo drugače, a je en sam prejeti gol zamajal njihovo igro do te mere, da ponovna sestavitev vseh delčkov v celoto ni bila ve mogo- ča. Čeprav je četa Maura Camo- ranesija dosegla največ zadetkov med vsemi, je izkoristek prilož- nosti trenutno preslab. Na drugi strani je manjših lukenj v obrambi enostavno preveč, tudi poškodba Ilije Martinovića je nekaj pripo- mogla k temu. Je pa sistem 3-5-2, z Martinovićem, Mitrovićem in Peričićem v zadnji vrsti, prinesel določeno osvežitev, ki bi jo velja- lo izpiliti … Zgornji del lestvice je po če- trtini prvenstva zaključil Koper. Nekaj uvodnih krogov je potrebo- val za prilagoditev na prvoligaško sceno, že proti Aluminiju v Kidri- čevem pa je pokazal, da njihova igra dobiva primerno ostrino in čvrstost. Veteran Dare Vršič je še vedno srce ekipe, s tremi doseže- nimi goli in petimi asistencami mu v seštevku teh statističnih podat- kov ni enakega. Spodnji del sestavljajo Bravo, Domžale, Celje, Aluminij in Go- rica (Aluminij in Domžale imata REZULTATI 9. KROGA: Aluminij – Domžale (preloženo); Mura – Maribor 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Kouter (22.), 2:0 Bobičanec (88., z 11 m); Gorica – CB24 Tabor Sežana 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Cvijanović (24.), 2:0 Velikonja (29., z 11 m), 2:1 Stančič (90.); Koper – Celje 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Vršič (22.), 2:0 Vršič (42.), 3:0 Kraji- nović (84.); Olimpija – Bravo 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Vombergar (57.), 2:0 Samardžić (67.). 1. MURA 9 5 2 2 14:6 17 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 9 4 3 2 10:7 15 3. CB24 TABOR SEŽANA 9 5 0 4 14:13 15 4. MARIBOR 9 3 4 2 17:11 13 5. KOPER 9 3 4 2 13:9 13 6. BRAVO 9 3 2 4 10:14 11 7. DOMŽALE 8 2 3 3 11:12 9 8. CELJE 9 2 3 4 8:12 9 9. ALUMINIJ 8 2 3 3 6:11 9 10. GORICA 9 2 2 5 9:17 8 RAZPORED 10. KROGA, TOREK OB 16.00: Koper – CB Tabor Sežana, OB 18.00: Gorica – Olimpija. V ponedeljek, po sklepu redakcije Štajerskega tednika, sta bili odigrani tekmi Aluminij – Maribor in Mura – Celje, tekma med Bravom in Domža- lami pa je prestavljena zaradi številnih primerov okužbe s koronavirusom v ekipi Domžal. V živo navijal tudi za Celticse in Patriotse Si v Bostonu spremljal tudi dru- ge športe, morda košarko, hokej ali ameriški nogomet? R. Prša: »Veliko sem spremljal košarkarsko ekipo Boston Celtics, kar počnem še danes. Bil sem tudi na konferenčni fi nalni tekmi NBA lige med Bostonom in Clevelan- dom, za goste je igral tudi LeBron James – to je bila izjemna izkušnja. Spremljal sem tudi New England Patriotse s Tomom Bradyjem, ki je verjetno najboljši quarterback v zgodovini ameriškega nogometa.« Kakšna je bila nogometna liga, v kateri si igral? R. Prša: »To je bila univerzitetna liga (college league), v kateri je precej poudarka na fi zični moči. Veliko je bilo dolgih podaj, veliko dvobojev. Sam bi jo ocenil ranga nekje med 2. hrvaško in 2. sloven- sko ligo. Treningi so bili precej usmerjeni v krepitev fi zične moči, to Američanom res veliko pomeni. Njihovo mišljenje je, da bi moral biti evropski nogomet kot ameriški, da bi morali biti igralci pravi atleti, a Evropejci vemo, da ni tako, da je treba nogomet igrati tudi z glavo, taktično. V Ameriki je glede igranja posamezne ekipe veliko odvisno od trenerja. Sem pa zagotovo ve- liko napredoval v smislu igranja obrambe, saj veliko igrajo po siste- mu back ali forth (nazaj in naprej, op. a.) – to je največji napredek, ki sem ga dobil pri njih v smislu igre.« Kako pa je prišlo do vrnitve v Evropo, še posebej me zanima, kako si se znašel v Sloveniji, pri Fužinarju? R. Prša: »Zanimiva zgodba: imel sem ponudbo za drugo ameriško ligo, potem pa je prišel čas korona krize. Trenerji iz moje univerze so nam rekli, da je najbolje, da odide- mo domov, saj bo vse zaprto dlje časa. Tako sem res odšel domov na Hrvaško in ves čas treniral. Pri- jatelj iz Slovenije, ki sem ga spoz- nal v Ameriki, mi je preko agenta pomagal, da sem prišel do probe pri Fužinarju. Ostal sem en dan in na koncu ugotovil, da je to lahko zelo dobra izkušnja. Podpisal sem pogodbo, po dobrem mesecu pa je sledil že prej omenjeni prestop k Aluminiju.« Zdrava konkurenca in pozitivna energija Kako se počutiš pri Aluminiju in kako gledaš na prvo ligo? R. Prša: »Ekipa je super, imamo 'zdravo konkurenco', energija je pozitivna, veliko pa mi je pomenilo tudi to, da se me fantje že takoj na začetku lepo sprejeli. To mi je se- veda pomagalo, da tudi na igrišču pokažem svoje kvalitete. Všeč mi je način igre, ki ga igramo pri Alu- miniju, imamo pa še veliko rezerv za napredek. Lahko se še povzpne- mo proti vrhu.« Ko dosegaš gole, je vse še veli- ko lepše: sam si ga zabil na zadnji tekmi proti Bravu v Ljubljani. R. Prša: »Seveda je vedno lepo doseči gol, čeprav mi ga na igrišču niti ni uspelo primerno proslaviti. Takoj sem stekel po žogo, saj sem pričakoval, da bomo dosegli še ka- kšnega in tekmo dobili. Energija na igrišču se je čutila, kot da bomo osvojili tri točke. Nato se je zgodil tisti nesrečni rdeči karton (Mihael Klepač, op. a.), a smo brez težav zadržali remi in osvojili točko.« Jože Mohorič Nogomet  Roko Prša, NK Aluminij V živo spremljal tudi LeBrona Jamesa in Toma Bradyja Nogomet  1. SNL Po četrtini prvenstva najbolje kaže Muri Foto: Črtomir Goznik Roko Prša: »Ameriško mišljenje je, da bi moral biti evropski nogomet kot ameriški, da bi morali biti igralci pravi atleti, a Evropejci vemo, da ni tako, da je treba nogomet igrati tudi z glavo, taktično.« tekmo manj). Razlika med njimi je minimalna (tri točke), zgolj ena zmaga (ali poraz) lahko močno premešata vrstni red med ome- njenimi ekipami. JM Foto: Črtomir Goznik V ponedeljek je bila na sporedu tekma med Aluminijem in Ma- riborom. Šlo je za prvi obračun šumarjev in vijolic v sezoni, prva njuna tekma namreč ni bila odigrana. V lanski sezoni so Mariborčani dobili vse štiri medsebojne dvoboje. Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 14 V Strelskem centru Gaj-Prager- sko je SD Svečina v sredini sep- tembra organiziralo 30. državno prvenstvo v streljanju z malokali- brskim orožjem s puško in pišto- lo na 50 m. V poletnem vrhuncu domače sezone so z uspešnimi nastopi sezono sklenili strelci Ko- vinarja iz Ormoža in Jožeta Keren- čiča iz Miklavža pri Ormožu ter se s petimi odličji vpisali med enajst društev, osvajalcev odličij med 25 sodelujočimi društvi. Boštjan Simonič do petega naslova državnega prvaka Miklavška ekipa Jožeta Keren- čiča je ponovila velik lanski uspeh in z dvojnim zlatim odličjem posa- mično in ekipno imenitno sklenila sezono 2019/20. Aktualnega držav- nega prvaka Aleksandra Ciglariča je tokrat premagal njegov klubski kolega Boštjan Simonič, ki je s 532 krogi še petič osvojil naslov držav- nega prvaka in se tako na vrhu naj- uspešnejših strelcev v tej disciplini izenačil s Petrom Tkalcem, ki je tokrat manjkal zaradi nastopa na evropskem pokalu s pištolo na 25 m na Danskem. Boštjan Simonič je s tem naslovom osvojil svoje že deseto odličje na DP. Aleksander Ciglarič je dvema naslovoma dr- žavnega prvaka iz leta 2015 in 2019 tokrat dodal bron, ki ga je osvojil s 521 krogi in šele po manjšem števi- lu notranjih desetic moral priznati premoč mlademu Grosupeljčanu Amadeju Slaku. Uspešno je nastopil tudi ormoš- ki strelec Kovinarja Nenad Vignje- vić, ki je s 511 krogi osvojil šesto mesto ter izboljšal svojo do zdaj najboljšo uvrstitev iz lanskega leta, ko je bil osmi. Preostala ormoška strelca Žan Tomažič (486) in Tadej Horvat (461) sta osvojila 20. in 23. mesto. Preostala miklavška strel- ca Simon Simonič (498) in Miran Miholič (496) sta osvojila 13. in 15. mesto. Med Kidričani je bil najbolj- ši Matevž Mohorko (498) na 14. mestu, 18. Stanislav Golc (487) in 25. Jurček Lamot (452). V ekipni tekmi so Miklavžčani dru- gič zapored (2019, 2020) in skupno petič (2011, 2014, 2015) slavili naslov ekipnih državnih prvakov. Na večni lestvici ostajajo pred njimi s sedmi- mi naslovi le še Olimpija in Dušan Poženel Rečica pri Laškem. Ormo- žani Kovinarja, ki so slavili naslov dr- žavnih prvakov v letih 2016 in 2017, so tokrat osvojili četrto mesto, v odsotnosti Juršincev – trikratnih dr- žavnih prvakov (2007–2009) – pa so bili Kidričani šesti. Urška Kuharič z bronom in sedmim odličjem v trojnem položaju … V olimpijski disciplini trojnega položaja s puško je svoje tretje bronasto odličje po letu 2014 in 2019, trojnim srebrim v letih 2015, 2017 in 2018 ter naslovom držav- ne prvakinje v letu 2016 osvojila Ormožanka Urška Kuharič. Ta je s 1.153 krogi za osem krogov zao- stala za šestkratno državno prva- kinjo (2009, 2010, 2014, 2015, 2018 in 2019) in dvakratno olimpijko Živo Dvoršak (1161). Slednja je kot naša najboljša strelka na ISSF sve- tovni jakostni lestvici, kjer zaseda sedmo mesto, nepričakovano zaostala za odlično Grosupeljčan- ko Klavdijo Jerovšek, ki je s pičlo prednostjo kroga slavila svoj drugi naslov državne prvakinje po letu 2017. Odlično streljanje je pokazala tudi Rušanka Urška Hrašovec, ki je z osebnim rekordom 1.152 krogov za bronom in Kuharičevo zaostala le za krog. 7. Petra Vernik 1.103 in 8. Vesna Mele 1.068 krogov. … do šestega odličja še v ležečem položaju V ležečem položaju je Ormožan- ka Urška Kuharič (614,3) dvema naslovoma državne prvakinje v le- tih 2016 in 2018, enem srebrnem iz leta 2017, dodala še tretje bronas- to odličje po letu 2015 in 2019. Za- ostala je le za prerojeno Rušanko Urško Hrašovec, ki je s 618,2 kroga osvojila svoje prvo člansko odlič- je na DP 50 m, in suvereno Živo Dvoršak (622,2), ki je slavila svoj četrti naslov državne prvakinje. Jerovškova je tokrat s 611,9 kroga ostala brez odličja na 4. mestu, le desetinko slabša pa je bila Ormo- žanka Kovinarja Petra Vernik – si- cer dvakratna državna prvakinja v letih 2015 in 2017 na petem mestu. Strelki Tovarne sladkorja Ormož Vesna Mele (593,9) in Marta Tetič- kovič Ranfl (524,4) sta osvojili 9. in 10. mesto. Rajmond Debevec nepremagljiv, odličen šesti Aleš Pernat V trojnem položaju je Rajmond Debevec (1.165) slavil svoj 23. na- slov državnega prvaka pred Turniš- čanom Robertom Markojo (1.150) in Cerkničanom Erikom Kandare- tom (1.149). Ormožani Kovinarja – Tadej Horvat (1.095), Žan Tomažič (1.057) in Stiven Vočanec (1.004) – so osvojili 8., 10. in 11. mesto. Ormožani pa so bili podobno uspešni tudi v ležečem položa- ju, kjer so Tadej Horvat (604,8), Stiven Vočanec (593,5) in Žan To- mažič (577,3) osvojili 8., 19. in 25. mesto ter v ekipni tekmi osvojili bronasto odličje. S 1775,6 kroga so zaostali le za Olimpijo (1.826,5) in ekipnimi državnimi prvaki Štefana Kovača iz Turnišča (1.832,0). Ormo- žani Tovarne sladkorja Aljaž Čučko (588,2), Matija Ambrož (587,3) in Igor Ranfl (564,0) so osvojili 22., 23. in 27. mesto ter si v ekipni tekmi priborili peto mesto. Posamično zmago in 17. naslov državnega prvaka je slavil Rajmond Debevec (624,0) pred Avguštinom Maučecem (613,6) in Robertom Markojo (613,6). Svoj najboljši na- stop v članski kategoriji do zdaj je pokazal Kidričan Aleš Pernat, ki je s 607,0 kroga le za šest krogov zao- stal za odličjem (krog na serijo …) in osvojil visoko šesto mesto. Ljut- omerčana Jan Nagy (592,5) in Toni Križanič (566,9) sta osvojila 20. in 26. mesto. Med mladinci leže je Kidričan Ti- len Vuk (572,8) osvojil šesto mes- to, zmagal je rečiški strelec Nik Matek (610,9). Simeon Gönc torek  3. novembra 2020Šport14 Rezultati: Člani pištola, 50 m: 1. Boštjan Simonič, JKM 532 2. Amadej Slak, GRO 521 3. Aleksander Ciglarič, JKM 521 4. Rok Ivanc, GRO 517 6. Nenad Vignjević, KOR 511 13. Simon Simonič, JKM 498 14. Matevž Mohorko, KID 498 15. Miran Miholič, JKM 496 18. Stanislav Golc, KID 487 20. Žan Tomažič, KOR 486 23. Tadej Horvat, KOR 461 25. Jurček Lamot, KID 452 Člani pištola, 50 m, ekipno: 1. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 1549 2. SD Grosuplje 1529 3. SK Brežice 1524 4. SD Kovinar Ormož 1458 5. SD Olimpija 1451 6. SD Kidričevo 1437 Članice puška, 50 m, trojni položaj: 1. Klavdija Jerovšek, GRO 1162 2. Živa Dvoršak, OLI 1161 3. Urška Kuharič, KOR 1153 4. Urška Hrašovec, 1PB 1152 7. Petra Vernik, KOR 1104 8. Vesna Mele, TSO 1068 Članice puška, 50 m, leže: 1. Živa Dvoršak, OLI 622,2 2. Urška Hrašovec, 1PB 618,2 3. Urška Kuharič, KOR 614,3 4. Klavdija Jerovšek, GRO 611,9 5. Petra Vernik, KOR 611,8 6. Katarina Fevžer, SKO 609,8 9. Vesna Mele, TSO 593,9 10. Marta R. Tetičkovič, TSO 524,4 Člani puška, 50 m, trojni položaj: 1. Rajmond Debevec, OLI 1165 2. Robert Markoja, ŠKT 1150 3. Erik Kandare, CER 1149 4. Jakob Petelinek, CER 1141 8. Tadej Horvat, KOR 1095 10. Žan Tomažič, KOR 1057 11. Stiven Vočanec, KOR 1004 Člani puška, 50 m, leže: 1. Rajmond Debevec, OLI 624,0 2. Avguštin Maučec, ŠKT 613,6 3. Robert Markoja, ŠKT 613,6 6. Aleš Pernat, KID 607,0 8. Tadej Horvat, KOR 604,8 19. Stiven Vočanec, KOR 593,5 20. Jan Nagy, MLJ 592,5 22. Aljaž Čučko, TSO 588,2 23. Matija Ambrož, TSO 587,3 25. Žan Tomažič, KOR 577,3 26. Toni Križanič, MLJ 566,9 27. Igor Ranfl, TSO 564,0 Člani puška, 50 m, leže ekipno: 1. SD Štefana Kovača Turnišče 1832,0 2. SD Olimpija 1826,5 3. SD Kovinar Ormož 1775,6 5. SD Tovarne sladkorja Ormož 1739,5 Mladinci puška, 50 m, leže: 1. Nik Matek, DPR 610,9 12. Tilen Vuk, KID 572,8 Dirka za VN Trentina, rezultati: 1. Antonio Cairoli Italija KTM 22 22 44 2. Tim Gajser Slovenija Honda 25 18 43 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 15 25 40 4. Gautier Paulin Francija Yamaha 18 20 38 5. Jeremy Seewer Švica Yamaha 20 16 36 Skupni vrstni red v SP (16/18): 1. Tim Gajser Slovenija Honda 626 2. Antonio Cairoli Italija KTM 553 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha 535 4. Romain Febvre Francija Kawasaki 487 5. Jorge Prado Španija KTM 476 Foto: MXGP Tim Gajser se na progi v Pietramurati odlično znajde. Strelstvo  30. državno prvenstvo 50 m Miklavžčani dvakratni prvaki, Ormožani z novimi odličji Foto: SD Jožeta Kerenčiča Miklavž Miklavški strelci Jožeta Kerenčiča so s pištolo na 50 m znova osvojili dvojni naslov državnih prvakov, posamični naslov – že petega – je osvojil Boštjan Simonič. Aleksander Ciglarič je po lanskem drugem naslovu državnega prvaka tokrat osvojil bron. Miklavžčani so bili znova nepremagljivi tudi v ekipni tekmi s Simonom Simoničem, kjer so ugnali največje tekmece iz Grosuplja. Tim Gajser in Antonio Cairoli sta lani na prizorišču v Pietramurati uprizorila enega od njunih najbolj legendarnih dvobojev. V obeh vo- žnjah sta se »kolo ob kolo« borila za zmagi v obeh vožnjah, izvedla nekaj izjemnih prehitevanj pov- sem na robu limita zmožnosti, na koncu pa se je fantastičnih zmag v obeh vožnjah veselil Tim. Priso- tnih je bilo tudi približno dva tisoč slovenskih navijačev, ki so skupaj z domačini pričarali izjemno vzduš- je – enostavno dirka za motokros sladokusce in uvrstitev v anale mo- tokrosa. Nečesa podobnega letos ni bilo mogoče pričakovati, sploh zaradi korona ukrepov, ki navijačem ne dovoljujejo na prizorišča. Kljub temu sta bila znova v ospredju zgoraj omenjena akterja, ki se tudi letos borita za naslov svetovnega prvaka razreda MXGP. Dve dirki pred koncem je v veliki prednosti Tim Gajser iz Pečk pri Makolah. Na dirkališču v bližini Gardskega jezera je Tim tokrat osvojil drugo mesto, zmagal je v prvi in bil četr- ti v drugi vožnji. Zmagal je Italijan Antonio Cairoli, ki je tako zaosta- nek za Gajserjem v SP zmanjšal za eno točko, a branilec naslova ima še vedno 73 točk prednosti. Gajser se je zavedal, da bi lahko ob idealnem razpletu že v nedeljo postal prvak tudi za sezono 2020. A za kaj takega bi moral sam od- peljati še eno odlično dirko, nje- gov najhujši tekmec Cairoli pa na domačem terenu slabo. Razpletlo se je pričakovano, tako da boj za naslov še ni odločen. A Gajser je tudi s tem lahko zado- voljen, saj je prednost ostala skoraj enaka, do konca pa sta zdaj še dve dirki oziroma največ 100 točk, kar pomeni, da mu naslov za koronsko sezono lahko spolzi iz rok le še ob neverjetno slabem scenariju. Gajser je v Italijo prišel s 74 toč- kami prednosti v seštevku, zdaj pa jih ima še 73 (626-553), tretji je Švi- car Jeremy Seewer, ki je nedeljsko dirko končal na petem mestu, s 535. To pa so tudi vsi, ki še lahko teoretično računajo na skupno zmago. Francoz Romain Febvre (487) in Španec Jorge Prado, ki je po okužbi z novim koronavirusom moral izpustiti tudi prvo dirko od treh zaporednih v Pietramurati, s 476 točkami namreč zaostajata preveč, da bi še lahko prišla zra- ven. Prva nedeljska dirka se je za Gaj- serja iztekla odlično: po odličnem startu si je nabral varno prednost, nato pa prepričljivo vodil do cilja. »Odlično« Spet mi je uspel dober start, le na koncu sem imel malo težav s tekmeci, ki so zaostajali za krog. Lahko sem zadovoljen,« je vožnjo ocenil Gajser. V drugi vožnji mu start ni najbo- lje uspel, po dveh ovinkih je bil šele na 8. mestu. Prebijanje v ospredje je bilo težavno, po štirih uspešnih prehitevanjih je prišel do četrtega mesta. Ogrožal je tudi Gautierja Paulina na 3. mestu, kar bi pome- nilo zmago za veliko nagrado, a mu tokrat odličnega Francoza ni uspelo prehiteti. V osredju sta bila drugo uvrščeni Cairoli in belgijski veteran Clement Desalle, ki se je veselil letošnje prve zmage v posa- mični vožnji. Skupno je na dirki slavil Cairoli (44) pred Gajserjem (43) in Desal- lom (40). V sredo bo na istem prizorišču še predzadnja dirka letošnje sezone – VN Pietramurate. Če bo Gajser v obeh vožnjah skupno zbral vsaj 24 točk, bo že lahko slavil nov naslov svetovnega prvaka. sta, UR »Tim pokazal, da je najboljši na svetu« »Na splošno sem zadovoljen z dirko. Prva vožnja je bila skoraj po- polna, dobil sem 'holeshot' in potem takoj naredil razliko. Uspelo mi je v vsakem krogu povečati naskok in nadzirati vse. V drugi sem zamudil na startu in potem imel nekaj težkih trenutkov v prvem kro- gu. Hotel sem vse jemati mirno, nisem preveč hitel, da ne bi naredil napake. Na koncu je bilo četrto mesto dovolj za skupno drugo, če bi prišel na tretje, bi lahko zmagal, toda ni šlo,« je dirko za spletno stran svoje ekipe opisal Gajser. »V prvi vožnji je Tim še enkrat pokazal, da je najboljši na svetu. V drugi pa se je pokazalo, kako težko se je na tej stezi prebijati naprej, če imaš slab start. Čeprav ni skupne zmage na dirki, je bil dan odli- čen. Zdaj Tim potrebuje le še 27 točk na preostalih dveh dirkah. Ko- maj čakamo sredo,« je dejal vodja ekipe Marcus Pereira de Freitas. Motokros  Dirka za VN Trentina Ni bilo ponovitve lanskega epskega dvoboja, šlo pa je na tesno Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 15 torek  3. novembra 2020 Šport 15 Challenger turnir v Marbelli (Španiji), rezultati: 1. krog: Rola – Janvier (Francija) 4:6, 6:2, 6:4; 2. krog: Rola – Domingues (Por- tugalska) 6:3, 6:3; četrtfi nale: Rola – Martinez (Španija, 2.) 6:7(4), 6:4, 3:6. fi nale: Martinez (2.) – Munar (Španija, 6.) 7:6(4), 6:2. Dvojice: 1. krog: Rola/Diez – Gomez-Her- rera/Villela Martinez (Španija) 7:6(5), 6:2; četrtfi nale: Rola/Diez – Taber- ner/Zapata Mirales (Španija) 6:3, 6:0; polfi nale: Rola/Diez – Martinez/ Romboli (Venezuela/Brazilija, 3.) b. b. fi nale: Martinez/Romboli (3.) – Granolers/Martinez (Španija, 4.) 3:6, 4:6. Mariborčan Tilen Gajser (letnik 2000) je zadnji dve leti član ekipe FC Hiša daril Ptuj, je eden njenih najtrdnejših členov. V letošnji sezoni ekipa dosega odlične rezultate, na šestih tekmah je vknjižila prav toliko zmag, na vrhu lestvice strelcev 1. futsal lige pa je prav Tilen. Izključno s futsalom se ukvarjaš zadnji dve leti, nekaj več, prej si ig- ral nogomet za Pobrežje, Maribor in Malečnik. T. Gajser: »Nogomet sem igral do starostne skupine kadetov, pri mla- dincih pa sem že začel s kombinira- nim igranjem nogometa in futsala. V tem obdobju mi je futsal nekako bolj prirasel k srcu, predvsem pogo- ji za igranje v dvorani Tabor so bili odlični. Takrat je tudi padla odloči- tev, da bom v osnovi resno nada- ljeval samo še s futsalom in tako je zadnja tri leta. Ob tem resda igram tudi v medobčinski ligi Maribor za ekipo Marjete, a to je bolj za pope- stritev (Marjeta je na 5. mestu v 1. ligi MNZ Maribor, Tilen je zanjo v tej sezoni zabil tri gole).« Kaj je na koncu pretehtalo v ko- rist futsala? T. Gajser: »Omenil sem že pogo- je, nekaj je imel pri tem zagotovo vmes tudi moj oče (Vinko Gajser, op. a.), ki je močno vpet v futsal. Nivo igranja v Mariboru je bil tak- rat, ko sem začel resno trenirati futsal, izjemno visok. Sebe sem takrat videl v tej igri, vedel sem, da lahko nekaj dobrega naredim v tej smeri, tudi o reprezentanci sem razmišljal.« Kakšna je bila tvoja izkušnja z igranjem v ekipi Futurnet Mari- bor? T. Gajser: »Takrat sem bil star 17 let in sem bil res mlad za 1. ligo. Okoli mene so bili sami vrhunski igralci, dva sta imela tudi profesi- onalne pogodbe, z nami sta bila odlična Srba (Jovan Lazarević in Miloš Stojković, op. a.). To je bila dragocena izkušnja in takrat sem tudi dobil željo, da bi sam nekoč ig- ral na takšnem nivoju, kot so takrat igrali moji soigralci. Takrat smo tudi osvojili naslov državnih prvakov, igrala se je Liga prvakov … Tudi pozneje so bile v Mariboru še dobre ekipe, a ne več na takšnem nivoju.« Lani si prvo sezono nastopil na Ptuju. Kakšna je bila zate ta sezo- na, ki rezultatsko ni bila uspešna? T. Gajser: »V Mariboru je ekipa razpadla, zato je bila logična odlo- čitev nadaljevanje v bližnjem Ptuju. Tukaj je bil nivo nekoliko nižji, tudi pričakovanja so bila skromnejša, želeli smo si le obstanek. Trenira- li smo sicer dobro, a ekipa je bila enostavno premalo izkušena za 1. ligo, starost igralcev razen redkih izjem ni bila višja od 19 let. To se je videlo na igrišču in ravno zaradi tega smo bili pri dnu.« Letos je zgodba drugačna, na Ptuju se je zgradila precej okre- pljena ekipa, prišel je nov trener. Kako si sam videl ta razvoj? T. Gajser: »Že takoj se je glede na imena okrepitev videlo, da bo to povsem druga zgodba. Sicer se nismo dobro poznali med sabo, ampak smo to z nekaj treningi ta- koj popravili. Začutila se je druga energija in hitro smo postali dobra klapa. K vsemu pa je seveda veliko pripomogel trener Robert Grdov- ić.« Začetek vsake sezone je po- memben, vi ste v izenačeni tekmi na uvodu po preobratu ugnali eki- po Siliko Vrhnika. Je bil to doda- ten motiv za nadaljevanje sezone? T. Gajser: »Prva tekma v sezoni je vedno najtežja! Nismo še na- tančno vedeli postavitve, tekmec je bil močan, prvi polčas je bil – pošteno povedano – čista kata- strofa (0:2, op. a.). V nadaljevanju smo se pobrali, upoštevali smo na- vodila trenerja in takrat je enostav- Futsal  Tilen Gajser, FC Hiša daril Ptuj »Takoj se je videlo, da bo letos druga zgodba« Foto: Črtomir Goznik Tilen Gajser: »Proti Litiji smo se postavili nekoliko bolj obrambno kot na prejšnjih tekmah, taktično zamisel trenerja pa smo na koncu vrhunsko izvedli. Iz tega vidika bi rekel, da je bila to res naša najboljša predstava.« Na skrajnem jugu Španije, v Marbelli, je potekal challenger tur- nir z nagradnim skladom 45.000 evrov. Na njem je igral tudi Blaž Rola (152. na ATP). Med posamezniki je bil uspešen v prvih dveh krogih, ko je ugnal Francoza Maxima Janvierja (206.) in Portugalca Joaa Dominguesa (174.). V četrtfi nalu je bil v petek tekmec Ptujčana 2. nosilec, doma- čin Pedro Martinez (93.) – to je bil njun prvi medsebojni dvoboj. Glede na končni razplet je bil odločilen že kar prvi niz, ki ga je na koncu dobil domačin. Rola je sicer povedel 2:0, a je Martinez hitro izvedel rebreak za 2:1. V naslednji igri je imel 30-letni Ptujčan novih pet break priložnosti, a mu jih ni uspelo unovčiti in sedem let mlajši tekmec je izenačil na 2:2. V nada- ljevanju ni bilo več odvzemov ser- visov, tako da se niz zaključil v po- daljšani igri, kjer je bil boljši Španec z izidom 4:7. Blaž je v tem nizu os- vojil več točk kot tekmec (45:44), a je bila to bolj slaba tolažba. Dru- gi niz je ob številnih breakih šel na stran Slovenca. V tretjem nizu je Martinez izkoristil edino break priložnost in povedel 1:3, servis pa nato zadržal do konca. Pri izidu 3:5 je Blaž imel možnost za vrnitev v dvoboj, a je po dobrem servisu tekmeca njegov udarec končal iz- ven igrišča. Naslednje priložnosti več ni bilo … Pedro Martinez je v nadaljevanju turnirja slavil tudi v polfi nalu in fi nalu in osvojil turnir v Marbelli. Pri dvojicah je Rola zaigral sku- paj z 29-letnim Kanadčanom Ste- venom Diezom. To ni bilo njuno prvo sodelovanje, avgusta sta se uvrstila v polfi nale turnirja v Pragi. Z zmago proti dvema domačima dvojicama sta se v Marbelli prebila do polfi nala, tam pa nato brez boja predala dvoboj 3. nosilcema, Vene- zuelcu Luisu Davidu Martinezu in Brazilcu Fernardu Romboli. JM Vlada je podaljšala večino odlo- kov o omejitvi gibanja, med izje- mami pa ostaja vrhunski in poklicni šport, kot ga je opredelil vladni odlok o omejitvah športnih dejav- nosti po drugi razglasitvi epidemi- je novega koronavirusa. Dovoljeni so treningi in tekmovanja vrhun- skim športnikom, brez gledalcev, z omejitvami pa tudi rekreativnim. Vladni govorec Jelko Kacin je potrdil nadaljevanje veljavnosti izjem na novinarski konferenci. Ukrepe pa bo vlada prilagajala in sproščala glede na epidemiološko sliko v državi. »Vsi udeleženci tekmovanj morajo imeti s seboj potrdila z iz- polnjenimi podatki, tako kot vsi zaposleni, ki prehajajo občinske meje. Vrhunski šport tako ostaja del življenja, kot je bilo določeno z vladnim odlokom. Prosimo pa vse odgovorne v klubih in zvezah, da ravnajo odgovorno ter nadalju- jejo z doslednim izpolnjevanjem ukrepov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ),« je za STA pojasnil državni sekretar za šport Marjan Dolinšek. sta Tenis  Challenger turnir v Španiji TOP 100 igralec ugnal Blaža in nato osvojil turnir Šport Vrhunski in poklicni šport ostaja med izjemami za delovanje Foto: ČG Blaž Rola V reprezentanco vpoklicana Gajser in Bukovec Članska futsal reprezentanca bo z dvema prijateljskima srečanje- ma opravila še zadnji test pred prvo kvalifi kacijsko tekmo za uvrsti- tev na evropsko prvenstvo. V soboto in nedeljo, 7. in 8. 11., se bodo varovanci selektorja Tomislava Horvata pomerili z izbrano vrsto Bo- sne in Hercegovine. Del ekipe bosta tudi dva igralca ptujske ekipe, Jeremy Bukovec in Tilen Gajser. »Zelo sem bil vesel vpoklica na priprave, to čutim kot nagrado za dosedanje delo. Zame je to dodaten motiv za delo in za to, da vztrajam na začrtani poti,« je ob drugem vpoklicu (prvič je bil vpoklican v zelo okrnjeno sestavo) v člansko izbrano vrsto povedal Gajser. Prijateljski tekmi, Laško: Slovenija – BiH (7. 11. ob 20.00) Slovenija – BiH (8. 11. ob 17.00) Vabljeni igralci: Nejc Hozjan (A.S.D. FF Napoli ITA), Igor Osred- kar (Apfel Nov Vrijeme Makarska HRV), Kristjan Čujec (FK Dobovec), Žiga Čeh (FK Dobovec), Teo Turk (FK Dobovec), Klemen Duščak (FK Dobovec), Nik Zajc (KMN Bronx Škofi je), Igor Bratić (FC Litija), Matej Fideršek (FC Litija), Alen Fetić (SSD Acqua Sapone C5 SRL), Tilen Gaj- ser (FC Ptuj), Jeremy Bukovec (FC Ptuj), Nejc Berzelak (FK Siliko), Tjaž Lovrenčič (US Saint Pagano ITA). no steklo. Tekmo smo na koncu dobili z rezultatom 4:3.« Nanizali ste šest zaporednih zmag, zadnja proti Litiji je bila za- res izjemna. Je bila to vaša najbolj- ša predstava? T. Gajser: »Pristop pred tekmo je bil takšen, da ne bo nič narobe, če tekme ne zmagamo, saj je Li- tija izvrstna ekipa in je bila glede na igralsko zasedbo favorit v tem srečanju. Postavili smo se nekoli- ko bolj obrambno kot na prejšnjih tekmah, taktično zamisel trenerja pa smo na koncu vrhunsko izvedli. Iz tega vidika bi rekel, da je bila to res naša najboljša predstava.« »Pomembne so zmage ekipe, goli so samo dodatek« Na vrhu lestvice ste skupaj z ekipo Dobovca, ki je uspešno igra- la tudi v Ligi prvakov. Kaj vam to pomeni? T. Gajser: »Veliko, res se lahko veselimo našega medsebojnega srečanja. Sicer ne vemo, kdaj ga bomo odigrali, saj je trenutno zara- di korona ukrepov prvenstvo pre- kinjeno. Glede na vsa dejstva - gle- de kvalitete igralcev, uigranosti, tradicije, tudi glede na to, da so na dosedanjih šestih tekmah dosegli 51 zadetkov – so nedvomno izraziti favoriti. Znova se bomo poskušali postaviti trdno v obrambi, potem pa bomo videli, kako se bo razšlo.« Trenutno si najboljši strelec pr- venstva, na šestih tekmah si dose- gel 11 zadetkov? Kako gledaš na ta dosežek? T. Gajser: »Vedno govorim, da je to samo nek 'dodatek', dosti bolj pomembna je zmaga ekipe. Sem pa nedvomno vesel vsakega gola in ti so tudi določen dokaz, da de- lam dobro, da je forma prava, da ponavljam dobre igre – v končni fazi to potrjuje tudi vpoklic v repre- zentanco. Dobra strelska forma pa predstavlja tudi določen motiv za delo.« Veliko igraš skupaj z Jeremyjem Bukovcem, s katerim sta prijatelja tudi izven igrišč. T. Gajser: »Vedno sva se dobro razumela, že od vsega začetka, ko sva pred tremi leti skupaj začela z resnim treniranjem futsala. Vedno sva se držala skupaj, se zabavala, tudi v mlajših reprezentancah sva bila vedno skupaj, bila sva cimra. Lani je Jeremy igral v Italiji in že takrat sva se pogovarjala, da bi bilo fajn, če bi spet zaigrala skupaj. To se je tudi zgodilo in mislim, da bo najino sodelovanje še dolgo.« Kako doživljaš prekinitev sezo- ne in zadnje ukrepe, povezane s koronavirusom? T. Gajser: »V takšni situaciji je domala cel svet, pri tem ne more- mo veliko pomagati. Situacija se zdi resna, zato je bila prekinitev sezone kar pričakovana. To je za igralce seveda slabo, vse se ustavi, zato upam na čimprejšnjo vrnitev na parket.« Jože Mohorič sport@radio-tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  3. novembra 2020Na sceni16 ospotu. „Zato fantje, le zavrtite in zapojte jo kakšnemu dekletu. Mor- da pa je ravno to dekle vaše sanj- sko dekle,“ je njihovo povabilo k poslušanju skladbe in ogledu vide- ospota. Narodno-zabavno glasbo Blaž, Maja, Rok in Ahac izvajajo z vsem srcem in spoštovanjem do vseh tistih, ki so jo ustvarjali in jo še ustvarjajo. Radi izvajajo pesmi starejših in mlajših ustvarjalcev slovenske narodno-zabavne scene. „Imamo pa občutek, da mladi an- sambli velikokrat zaidemo v kom- binacijo narodno-zabavnih ritmov z zabavnimi, celo tujimi izvajalci,“ (samo)kritično ugotavljajo. V svo- jih skladbah pa želijo predvsem pustiti svoj pečat, poudarjajo. Ansambel Zažur najpogosteje nastopa v savinjsko-šaleški regiji in na Štajerskem. Nekajkrat pa so noči prebedeli skupaj z občin- stvom tudi že na koroškem in lju- bljanskem območju. „Eden izmed nastopov, ki se nam je najbolj vtis- nil v spomin, je bil Biergajbenlauf v Andražu nad Polzelo. Bila je to tudi naša premierna veselica, kjer smo dobili takšen 'fe- edback', kot si ga lahko samo želiš. In to ti daje pogum, energijo in željo, da nadaljuješ glasbeno zgod- bo, ki si si jo izbral,“ so zadovoljni mladi glasbeniki, ki se želijo tudi s svojo glasbo biti del bogate slo- venske skrinje narodno-zabavne glasbe. Ansambel Zažur je mlada štiričlanska zasedba iz okolice Žalca in Velenja, ki je skupaj od septembra 2017. Ansambel je plod prijateljstva. „Sestavljamo ga Blaž Planinšek (kitara, vokal), Maja Lobnikar (vokal, klaviature), Rok Arnšek (vokal, harmonika, bobni) in Ahac Pustinek (bas kitara, bariton). Dva člana ansambla sta še študenta (Maja in Blaž), trije (Ahac, Maja, Rok) pa svoje znanje že pridno uporabljamo tudi pri svojem pok- licu. Ime ansambla smo oblikovali na podlagi naše želje – zažurati na veselicah, zabavah in ob drugih priložnostih,“ so povedali mladi glasbeniki. Večino njihove glasbe predsta- vljajo narodno-zabavne skladbe, saj so narodno-zabavni ansambel. Pred dvema letoma pa so za pot- rebe privatnih zabav začeli izvajati tudi zabavne ritme. Pred dvema mesecema so izdali svojo prvo av- torsko skladbo z naslovom Moje sanjsko dekle. Besedilo in melo- dijo polke je napisal kitarist Blaž Planinšek. Nastala je v sodelovanju s snemalnim studiom Falant in vi- deo produkcijo Pratnemer. Polka govori o fantu, ki vztrajno išče pot do dekletovega srca. Pa njeno srce na koncu osvoji? Odgovor bodo ljubitelji njihove glasbe in drugi ljubitelji narodno-zabavne glasbe našli v njihovem premiernem vide- Četudi so še zelo mlad ansam- bel, na sceni so tri leta, se zavedajo pomena nar odno-zabavnih festiva- lov, ki so velik kazalnik kakovosti nekega ansambla. Še vedno so za vse, ki se želijo uveljaviti, velika priložnost, ki pomembno prispe- vajo tudi k prepoznavnosti glasbe- nikov oz. ansamblov. Z veseljem bi se udeležili ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe ter še katerega drugega festivala. To je tudi eden izmed njihovih ciljev v prihodnje. Lahko bi ga že izpolnili, če ne bi bilo te korona krize. Ob tem pa želijo ljubitelje narodno-zabavne glasbe razveseliti še z veliko lastni- mi skladbami, takšnimi, ki jih bodo ljudje prepevali in preigravali še dolgo. Kot pa pravi že samo nji- hovo ime, pa želijo še naprej „za- žurati“ na veselicah v domačem in širšem okolju. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Zažur Moje sanjsko dekle – prva avtorska skladba Foto: zasebni arhiv Ob dnevu Slovenske policije, praznični dan je sicer 27. junij, so jim podelili srebrni znak Slovenske policije za sodelovanje. Svečana podelitev je bila 22. oktobra na Policijski upravi Maribor, zaradi koronakrize so jo prestavili na je- senski čas. Vodja PU Maribor mag. Aleksander Thaler je ob tej prilož- nosti tudi pripravil krajši sprejem za prejemnike priznanj z območja Štajerske. V ZŠAM Ptuj vsa leta uspešno sodelujejo s Policijsko postajo Ptuj. Policisti sodelujejo pri skoraj vseh preventivnih akcijah, ki jih izvajajo. Vedno pa so tudi pripravljeni sodelovati pri sami organizaciji in načrtovanju samih prometno preventivnih dogodkov. Ob vsaki priložnosti tudi pohvalijo in se zah- valijo za zavzeto delo, ki ga člani ZŠAM Ptuj opravljajo na področju prometne preventive za večjo pro- metno varnost. „Za korektno sodelovanje se ob tej priložnosti tudi mi zahva- ljujemo policistom. Takšno sode- lovanje si želimo tudi v prihodnje. Sicer pa vzorno sodelujemo tudi s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, osnov- nimi šolami, z Medobčinskim re- darstvom SOU Spodnje Podravje ter šolo vožnje Prednost,“ je po- vedal predsednik ZŠAM Ptuj Janez Strelec. Lani opravili kar 580 prostovoljnih ur Zadovoljni so, da tudi drugi pre- poznavajo njihova prizadevanja za izboljšanje prometne varnosti na ptujskem območju. Člani opravlja- jo vse aktivnosti kot prostovoljci izjemno odgovorno in zavzeto. V letu 2019 so skupaj opravili 580 prostovoljnih ur in s svojimi avto- mobili prevozili okrog 4.000 km. „Vsem se za njihovo požrtvovalno in angažirano delo iskreno zah- valjujem. Vsem nam je cilj, da na naših cestah ne bi bilo nič mrtvih in hudo poškodovanih. Zelo pa si tudi želimo, da bi povečali število članov, k sodelovanju zlasti pozi- vamo vse tiste, ki želijo delati na področju prometne varnosti, da se nam pridružijo,“ je po prejemu srebrnega znaka Policije povedal Janez Strelec, predsednik Zdru- ženja šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Kljub koronakrizi so zastavlje- no delo za letos bolj ali manj us- pešno realizirali. Ni pa jim uspelo izpeljati izobraževanja za starejše voznike. Zdaj že tradicionalni dan odprtih vrat ZŠAM Ptuj so izpeljali po šolah. Letos izjemoma šolarjev niso povabili v svoje prostore na Ormoški cesti. Sicer pa za izboljša- nje prometne varnosti vsako leto izpeljejo številne prometno-pre- ventivne dogodke tako za mlade kot za starejše. Novo priznanje je samo potrdilo njihove angaži- ranosti za več prometne varnosti vseh udeležencev v prometu. V prihajajočem letu 2021 bodo praznovali že 70-letnico svojega delovanja, bogatih izkušenj na področju prometne varnosti, ki jih bodo po najboljših močeh skušali deliti z javnostjo, jim predstaviti še več iz svojega delovanja in priza- devanj za večjo prometno varnost vseh. Ptuj  Priznanje za Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj Zavzeto in odgovorno na področju prometne preventive Okrog 200 članov Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj je izjemno ponosno na novo priznanje, ki so ga prejeli za svoje uspešno delovanje na področju prometne preventive. Foto: zasebni arhiv Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj prejelo srebrni znak Slovenske policije za sodelovanje. Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj je pomemben člen v verigi organizacij, ki skrbijo za preventivo in varnost v cestnem prometu. Aktivnosti združenja so razporejene skozi celotno leto, njihovo delovanje pa je najbolj intenzivno v času varovanja otrok po vsakokratnih počitnicah, najbolj množično se akcije udeležijo štirinajst dni po začetku novega šolskega leta. Združenje se aktivno vključuje tudi v izvajanje preventivnih akcij Agencije RS za varnost prometa in Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Lani so tako izvedli enajst aktivnosti, poleg stalnih projektov tudi dva nova. Septembra so tako začeli izvajati brezplačne prevoze starejših na območju ptujske občine z električnim vozilom, poimenovanim Šoferko. Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  3. novembra 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 200 g kostanja, 1 limona, 3 dl čiste goveje juhe, 1,5 dl kisle smetane, sol, črni poper v zrnu. Kostanj po plošča strani plitvo zarežemo in ga pečemo na žaru ali v pečici približno 20 mi- nut. Odstavimo ga, stresemo v posodo in prekrijemo s kuhinjsko krpo. Stoji naj 10 minut. Nato ga olupimo in pristavimo kuhat z govejo juho in limono, narezano na tanka kolesca. Po- časi skuhamo do mehkega. Odstavimo, limono odstranimo, ostalo pa pretlačimo skozi gosto cedilo. Pristavimo, začinimo s soljo in sveže mlem črnim poprom ter zavremo. Nazadnje vse skupaj še enkrat odstavimo, vmešamo kislo smetano in segrejemo (ne zavremo!). Kostanje- va omaka s kislo smetano je odličen spremljevalec pečenega piščanca in pečenega purana. TOREK SREDA ČETRTEK golaž iz svinjskega mesa, polenta, mešani kompot milijonska juha, testenine s prekajenim mesom in jajčko, zeljna solata, puding kašnata klobasa, dušena repa, skutni zavitek PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK prežganka, ocvrt oslič, krompirjeva solata, rižev narastek zelenjavna juha, musaka, paradižnikova solata, jabolčni zavitek kostna juha, pečen piščanec, kostanjeva omaka s smetano, dušen riž, radič, čokoladni kipnik špargljeva juha, pire krompir, špinača, hrenovke, sadje Golaž iz svinjine Organska ali umetna gnojila? Gnojila delimo na organska in mineralna, lahkotopna gnojila, ki jim najpogosteje rečemo umetna gnojila. Organska gnojila so vsa tista, ki nastanejo v naravi, umetna oziroma bolj pravilno mineralna gnojila pa je naredil človek v želji, da bi bil pametnejši od narave. Kar nekaj desetletij so bili tudi strokovnjaki prepričani, da so mineralna gnojila čisto dober nadomestek naravnim gnojilom, zato uporaba organskih gojil ni več potrebna. A kako smo se motili. Organska snov v tleh je tisto osnovno lepilo, osnovna sestavina, ki naredi tla živa in rodovitna. Zato se na vrtu vedno odločamo samo za organska gnojila. Katera organska gnojila poznamo Najpogosteje še vedno uporabljamo hlevski gnoj. Vendar lahko na vrtu brez skrbi uporabimo tudi gnoj drugih hlevskih živali. Vedeti je treba samo, koliko posameznih hranil vsebuje, tako potem ustrezno zmanjšamo uporabo na primer svinjskega gnoja ali gnoja perjadi, saj vsebujeta veliko več hranil, posebej slednji. Vendar med organska hranila ne uvrščamo samo gnoja, organska gnojila so tudi kompost, ra- stline, ki jih zadelamo v tla (rastline za zeleni podor), tudi gnojevka ali gnojnica, prevrelke iz rastlin (rastline namočimo v določeno količino vode in pustimo na toplem, da se speni), pepel,organske zastirke in že omenjena kupljena organska gnojila. Po večini pa zdaj, v jeseni, gnojimo z gnojem, ostala organska gnojila pa uporabimo spomladi ali med rastno sezono. Gnojiti spomladi ali jeseni? Zeleni nasveti Gnojenje predstavlja še vedno velike težave na vrtu Jesen je dokaj na hitro, a zanesljivo prišla tudi v naše kraje. Letošnje leto je bilo za našo zemljo res naporno. Kljub vsemu pa je bilo na vrtu letos veliko pobrati. Mislim, da ste prav vsi zadovoljni s pridelkom. A s pridelkom zemlji odnesemo tudi hranila. Zato je gnojenje nujno in potrebno. Mišljenje, da v naravi nihče ne gnoji, pa vendar vse raste, je napačno. Saj z narave tudi zelo malo zelene mase odnesemo. Sestavine: 600 g svinjskega mesa, 400 g čebule, 100 g rdečega korenčka, 3 stroki česna, 50 ml rdečega vina, 2 žlici domače suhe mešanice začimb, 3 žličke soli (oz. po okusu), 1 žlička sladkorja, 5 žlic olja, poper po okusu, 1 žlička mlete rdeče paprike, 1 žlica paradižnikovega koncentrata, 5 zrn popra, majaron, lovorov list, 1 žlička gorčice, 1–2 dl vode. Meso narežemo na koščke poljubne velikos in ga prelijemo s 3 žlicami olja, posujemo z 2 žličkama soli, s sladkorjem, dodamo domačo suho mešanico začimb, gorčico in vse druge začimbe ter dolijemo vino. Vse skupaj dobro premešamo, posodo pokrijemo in shranimo na hladno vsaj za 1–2 uri. Nasekljamo čebulo in česen, naribamo korenček in malo posolimo (1 žlička soli) ter vse skupaj prepražimo na 2 žlicah olja, da čebula postekleni. Dolijemo malo vode (0,5 dl), in če nam v končni jedi koščki čebule niso všeč, lahko vse skupaj s paličnim sekljalnikom sesekljamo. V posodo s čebulo stresemo marinirano meso, dolijemo približno 1 dl vode, vse dobro premešamo, pokrijemo in kuhamo na zmerni temperaturi približno eno uro in pol oz. tako dolgo, da se meso zmehča in jed zgos. Vsake toliko časa golaž malo premešamo. Ko je golaž kuhan, ga lahko postrežemo takoj ali pa ga ohladimo in shranimo na hladnem za naslednji dan. Za odgovor je treba najprej nekoliko poznati svojo zemljo. Če imamo opravka s težko zemljo, bomo seveda prekopavali in gnojili v jeseni. Tako nam bo tudi zima pomagala, da težko zemljo spre- menimo tako, da jo bomo lažje obdelovali, da bo v njej dovolj zraka in bodo korenine rastlin lažje naš- le dovolj prostora za svojo rast. Če pa imamo na vrtu lažjo zemljo ali pa že dovolj humozno, prhko zemljo, lahko gnojimo spomladi ali jeseni. Mnogi ekološki kmetovalci celo menijo, da je prekopa- vanje spomladi bolj primerno. Vendar moramo v tem primeru obvezno uporabiti že kompostiran hlevski gnoj ali domač kompost ali kupljena organska gnojila. Razlika med odležanim, starim gnojem in kompostiranim gnojem je velika. Odležan hlevski gnoj potrebuje še nekaj časa, da razpade v rastli- nam dostopna hranila. Še vedno ločimo nastilj od živalskih iztrebkov, še vedno ima tudi drugačen vonj. Ker še ni pomešan z zemljo, lahko vpliva celo negativno na razvoj koreninskega sistema števil- nih vrtnin, prav posebej pa korenovk in gomoljnic. V zimskem in zgodnjem spomladanskem času se tak gnoj že kompostira v zemlji in pravočasno pride v fazo, ko se iz njega že sproščajo tudi rastlinam dostopna hranila. Če ga damo v tla spomladi, potem bodo hranila začela prihajati do korenin vrtnin prepozno. Kompostiran gnoj pa ima videz zemlje, tudi diši po sveži, rodovitni zemlji. Tak začne hitro razpadati v rastlinam dostopna hranila. Še nekaj, gnoj vedno zakopljemo v zemljo, ne puščamo ga na površini, kjer onesnažuje naše ozra- čje tudi s toplogrednimi plini. Gnojenje z gnojem Živalski iztrebki, gnoj, so najpogosteje uporabljeni kot organska gnojila. Pri njihovi uporabi mo- ramo vedeti dvoje: koliko jih uporabiti in to, da vse zelenjadnice ne reagirajo enako na neposredno gnojenje z gnojem. Nekaterim tako gnojenje celo škoduje. Kako torej gnojiti s hlevskim gnojem? Najboljše je, da vrt navidezno razdelimo na tri dele. Vsako leto pognojimo samo tretjino vrta, a vsako leto drugo. Ta del vrta imenujemo 1. poljina. Nanjo po- tem v naslednjem letu posadimo tiste vrtnine, ki potrebujejo največ hranil. To so na prvem mestu kapusnice, predvsem zelje, cvetača, brokoli, brstični in drugi ohrovti, kitajski kapus in še kaj bi se našlo. Tudi bučnice, kumarice, kapusnice in paradižnik, paprika in jajčevec so hvaležne za gnojenje z gnojem. Na ta del vrta sodi tudi krompir, a samo, če vrt še ni pregnojen. Sem lahko posadimo še blitvo in sladko koruzo. Gnojenja s hlevskim gnojem nikakor ne marajo čebulnice: čebula, šalotka in česen, ni pa potrebno tudi stročnicam: fi žolu, grahu, leči, soji in čičeriki. Te sadimo na tisti del, ki je bil gnojen pred dvema letoma, to je 3. poljina. Solato, korenček, peteršilj, zeleno, nadzemno kolerabo, črno redkev, rdečo peso, špinačo in por sadimo na 2. poljino, ki je bila gnojena v lanskem letu. Radič in endivija, pa tudi letne solate in motovilec lahko sadimo na 1. poljino, vendar naj sledijo kateri izmed vrtnin, na primer zgodnjemu krompirju ali zgodnjemu zelju ali cvetači. Čisto dobro bodo us- pevali tudi na drugi poljini. Predvsem korenček, rdeča pesa in peteršilj sta velikokrat na vrtovih na gredicah, gnojenih z gnojem, a zaradi tega je več pokanja korenov, krastavosti, korenček, pastinak in korenasti peteršilj imajo veliko bradavic, veliko manjših korenin, so razvejani, krastavi in tudi skla- diščenje je pogosto vprašljivo. Zato korenovk nikoli ne sadimo tja, kjer smo gnojili z gnojem. Hranila iz hlevskega goja so rastlinam na razpolago tri leta, zato naj vas ne skrbi, da bodo vaše rastline v nas- lednjih dveh letih, ko ne boste pognojili gredic, lačne. Spomladi ni treba dodajati še kupljenih gnojil, da bo bolje raslo. Ravno tako ni treba pognojiti naslednji vrtnini. To sta na primer endivija ali radič, ki ju posadimo po izkopu zgodnjega krompirja, nizkega fi žola … Pomembna prednost gnojenja z organskimi gnojili pred mineralnimi je namreč ravno ta, da so hranila v organski snovi še vezana in so rastlinam na razpolago postopoma, celo rastno dobo. Ne izperejo se z vsakim močnejšim dežjem, kakor se to zgodi pri mineralnih gnojilih. Kostanjeva omaka s smetano Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  3. novembra 2020Poslovna sporočila18 Naša super hrana, naše super sadje - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - En znak kot potrditev skladnosti s standardi - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - skladnost. Ko naša izbira obrodi dobre sadove - - - - - - - Najboljše sadje se ponaša z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« Znak »izbrana kakovost – preverjene kakovosti. Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  3. novembra 2020 Poslovna sporočila 19 www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana Najboljše imamo doma Raznolikost slovenskih pokrajin nam daje bogastvo sezonskega, lokalno pridelanega sadja, ki je skrbno obrano, ko je primerno zrelo in v najkrajšem času najde pot do naše mize. Uživajmo lokalno sezonsko sadje! IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 20 Dopoldne v službi, popoldne z družino Kot je povedala, Max in Oskar že kažeta zanimanje za glasbo. »Ja, obožujeta glasbo, starejši Max se je še lani učil igrati kitare, mlaj- ši Oskar je navdušen nad bobni in klaviaturami, velikokrat seveda tudi zaigramo in zapojemo skupaj, nismo pa še za na oder, hihihi ... V zadnjem času me petletni Oskar ve- likokrat želi spremljati na klaviatu- rah, tako da imava kratke nastope pred ožjo družino (babica Marika in dedi Zoran živita čez cesto). Naštu- dirala sva že Kuža pazi in Marko skače,« je ponosna. Kaj pa pevka sicer počne zdaj, ko ne nastopa? »Z možem imava družinsko podjetje, tu sem zaposlena v dopoldanskem času, popoldan je seveda posvečen skrbi za sinova, gospodinjskim op- ravilom, urejanju hiše, okolja, ima- mo psa, osemmesečnega beagla, do zdaj sva vsak vikend obiskovala šolo za pse … Ob vsem tem mi os- tane čas še za vsakodnevne spre- hode v naravo, rada pečem doma- če sladice in fotografi je teh delim na družbenih omrežjih.« torek  3. novembra 2020Križemkražem20 ESPLANADA - ploščad pred velikim poslopjem, NAM - jezero v Tibetu, JUHTA - mehko, nepremočljivo usnje iz goveje kože, NIOBA - Tantalova hči v grški mitologiji s številnim potomstvom KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (79.) Ko vulkanski pepel pokrajino posipa podobno kot sneg, domačini odprejo dežnike. Pepel zakrije sonce kot mistična megla, kar očara (ali prestraši) turiste, medtem ko domačini, že vajeni vsega, skomignejo z rameni. Temačen dim se vije iz mogočnega vulkana, od katerega smo oddaljeni približno tri kilometre. Zasidramo se v mestu Kagošima, ki leži zraven zloglasnega vulkana Sakurajima. Vroči stožec je simbol mesta, eden najaktivnejših vulkanov sveta in eden redkih, ki so neprestano dejavni. Iz njega se zmerom kadi – manjši izbruhi namreč potekajo večkrat na dan. Zadnji večji izbruh se je zgodil leta 1914. To je bil najmočnejši vulkanski izbruh na Japonskem dvajsetega stoletja (do tega leta je bil vulkan mirujoč več kot stoletje). Na srečo so zaradi več manjših potresov, ki so opozorili na izbruh, večino prebivalstva nekaj dni prej uspešno evakuirali. Spremljanje nepredvidljivega vulkana in napovedi izbruhov so izjemno pomembne, saj je vulkan na gosto poseljenem območju (mesto Kagošima, ki leži le nekaj kilometrov stran, ima skoraj šeststo tisoč prebivalcev). Vsako leto pride do več tisoč manjših eksplozij, kjer se pepel povzdigne v višine do nekaj kilometrov nad vulkansko goro. Zato mesto redno izvaja evakuacijske vaje, zgradili pa so tudi številna zatočišča, kjer se ljudje lahko skrijejo pred padajočimi vulkanskimi odpadki. Japonska ima več kot sto aktivnih vulkanov, po številu je takoj za Indonezijo in Islandijo in predstavlja približno deset odstotkov vseh aktivnih vulkanov sveta. A domačine, predvsem gospoda, ki mirno lovi ribe, medtem ko vulkan jezno hrope in nasršeno piha, očitno to prav nič ne moti. Fotografija: C. Diaconu Kagošima, Japonska Slovenija  Natalija Verboten aktivna tudi v času epidemije Z otroci prirejajo koncerte za družino Natalija Verboten tega časa ne preživlja na odrih kot običajno, zato pa je izdala novo pesem, posvečeno pivu, pesmi in veselju. Povedala pa je tudi, kako preživlja čase brez nastopov v krogu svojih najdražjih. Foto: Osebni arhiv Pevka Natalija je vsako leto me- sec oktober preživela na odrih, na številnih prireditvah Oktoberfest, ob prazniku pesmi, piva in veselja. Zdaj je z Mladimi korenjaki posne- la himno Oktoberfestu, saj letos zaradi posebnih razmer nastopov ni. »Večinoma Oktoberfeste – na svoje veliko veselje – doživljam na odru, glasba je po 27 letih prepe- vanja in nastopanja še vedno moja velika ljubezen. V ta namen sem si že pred leti kupila originalni dirndl, to je eden izmed mojih številnih kostumov za na oder, v katerih se počutim odlično. Da si ga v celoti nadenem, sicer porabim kar okoli 15–20 minut, saj imam precej dela z zavezovanjem in zapenjanjem de- tajlov,« nam je povedala Natalija, ki letošnje krompirjeve počitnice pre- življa doma s sinovoma, Oskarjem in Maxom. »Vedno smo jo mahnili vsaj na morje, če ne na potovanje, tokrat bomo peš naredili nekaj iz- letov po okoliških krajih, ki so tudi prekrasni, imamo cesto med vino- gradi v obliki srčka ...« Avstralija  Vrnitev po 3.000 letih Tasmanski vrag se je vrnil Tasmanski vrag, ki je do nedavnega živel le še na otoku Tasma- nija, se je po 3000 letih vrnil na avstralsko celino. V zadnjih mesecih je več organizacij za zaščito živali in narave v poseben rezervat severno od Sydneyja spustilo 26 teh črnih plenilcev, v prihodnjih dveh letih naj bi jih sledilo še 40. Skupina zaščitenih živali je svoj novi dom v divjini našla v 400 hek- tarjev velikem rezervatu severno od Sydneyja. »Za zdaj se vragi zelo dobro odzivajo, njihovo vedenje je divje in čudovito se razvijajo,« je njihovo stanje komentiral pred- stavnik organizacije Aussie Ark. Od 90. let preteklega stoletja je njihove vrste pošteno zdesetkala posebna oblika nalezljivega raka. Mesojedi vrečarji, ki tehtajo do osem kilogramov, imajo izjemno močan ugriz. Prepoznavni so tudi po rdečih ušesih, divjem vreščanju in neprijetnem vonju, ki ga širijo, ko so vznemirjeni. Od leta 1941 je tasmanski vrag zaščitena žival. Foto: Wikipedia Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 3. do 9. novembra 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €€  Bik  ☺☺ €€€  Dvojcka  ☺☺☺ €€  Rak  ☺☺ €€  Lev  ☺☺ €€€  Devica  ☺ €  Tehtnica  ☺☺☺ €€  Škorpijon  ☺ €€  Strelec  ☺☺☺ €  Kozorog  ☺ €€€  Vodnar  ☺☺ €€  Ribi  ☺ €  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 4 8 2 3 3 1 9 4 7 7 2 5 2 2 7 9 8 4 1 7 6 8 5 4 3 4 9 6 2 torek  3. novembra 2020 Za kratek čas 21 Najbrž ste že slišali za slovenski pregovor: ‚Pamet je draga.‘ No, nedavno smo lahko gledali na slovenskih televizijah in potem še prebrali na vseh družabnih omrežjih o tem, da je nekoga pamet stala 400 evrov. In najbrž še toliko partnerico, ki je bila z njim. Saj veste: afera rogljiček. Ki – pa četudi je bil polnjen z marmelado ali čokolado – toliko res ni vreden. Seveda je še manj vreden ta sporni dogodek, da okoli njega novinarji spletejo celo zgodbo. Kot da je to res nekaj, kar si zasluži objavo v osrednjih poročilih javne televizije. Ampak kaže, da so novinarski standardi padli že tako globoko, da bo počasi postala osrednja objava v TV- dnevniku, da so sosedovi črpali greznico. Iz tovrstnih novic smo se včasih norčevali, danes pa so očitno postale slovenski standard. Kot je postal slovenski standard, da če se le da, naredimo nekaj drugače, kot to počnejo drugi, in še zlasti, kot nam je nekdo priporočil ali predpisal. ‚Nam pa res ne bo nihče ukazoval!‘ Je že res, da se iz uporništva marsikdaj rodi tudi kaj pozitivnega, boljšega, vendar uporništvo za vsako ceno lahko povzroči tudi kak strošek. Kot ga je v aferi rogljiček. Za katero sicer ne verjamem, da se je zgodila ravno tako, kot nam jo skuša plačnik pameti prikazati ... Je pa to način, kako priti v medije po pet minut slave (kar je morda vredno 400 evrov). Kar so že zdavnaj spoznali slovenski poslanci. Če povedo kaj lepega o zdravstvu, o tem ne boste nikjer brali; če proglasijo zdravnike za mazače, so jih polni vsi mediji. Če nekoga obdolžijo, da se druži s kolesarji, to ni nič takega; če rečejo, da se druži s črnosrajčniki (ker imajo nekateri kolesarji pač oblečene črne srajce), je seveda ogenj v strehi. Bi bili tudi vi radi v medijih? Ste za akcijo? Z rogljičkom na ptujski tržnici (in brez maske) ne boste več originalni. Pa še: ne bomo vzpodbujali škodljivih dejavnosti. Kaj če bi medije pozvali, naj vas pridejo posnet, ko boste šli z masko na obrazu čez ptujsko tržnico? Nič posebnega? Bo, če boste imeli na sebi res samo masko – in nič drugega (no, mogoče še kondom, če ste moškega spola – da bo zaščita popolna). Za šankom Pamet je draga Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 9. novembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Tilen Hebar, Podgorci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Perutnina Ptuj je lani ustvarila 285 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot v letu prej in predstavlja doslej rekorden znesek. Leto je zaključila s skoraj 13,7 milijona evrov čistega dobička, kar je dvakrat več kot leto prej. Skoraj polovico izdelkov, ki jih proizvede v Sloveniji, je družba prodala na več kot 20 trgih po svetu. Skupina je od lani v lasti ukrajinske skupine MHP, ki je skupini Sij zanjo odštela približno 200 milijonov evrov. V skladu z zastavljeno strategi- jo krepitve internacionalizacije poslovanja so v začetku lanskega leta vstopili tudi na ameriški trg, kjer proizvodnja in prodaja tečeta v 23 zveznih državah. Med majhnimi in mikro podjetji je letos združeno priznanje pripadlo še enemu ptujskemu podjetju Logo-Tech, ki se ukvarja z industrijsko montažo in servisiranjem. Naj zaposlovalec minulega leta je postalo mariborsko podjetje Mikro+Polo, dobavitelj za laboratorije v Sloveniji, najbolj perspektivno pa prevozniško podjetje Ga+Gr Transport iz Mar- jete na Dravskem polju. Podravje  Naj podjetje Podravja 2019 Letos lovorika Perutnini Ptuj Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) in časopisna hiša Večer sta oktobra še petič razglasili najboljša podjetja podravske regije v preteklem letu, tokrat zaradi epidemioloških razmer v spletni obliki. Prvič doslej je bila za najboljše veliko podjetje razglašena Perutnina Ptuj, medtem ko je med srednje velikimi nagrada pripadla ruškemu Messerju. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  3. novembra 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Vsak torek! Ne spreglejte v novi Zarji Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. SEKS NA DALJAVO KAJ PA, ČE SE VMEŠAJO HEKERJI Infektologinja, ki je prebolela kovid 19 BOJIM SE, DA SE LAHKO ZNOVA OKUŽIM VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne TAIJI TOKUHISA Ko je izgubil vonj, je vedel ... GAŠPER RIFELJ MAJA KEUC SLOVENSKI ZVEZDNIKI DUHOVI Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  3. novembra 2020 Oglasi in objave 23 Vsako sredo ZA ZVEZDE Silva Žmauc, roj. Žmauc, Grlinci 22, roj. 1979 – umrla 23. oktobra 2020; Liza Kozar, roj. Vičar, Hlaponci 35, roj. 1939 – umrla 23. oktobra 2020; Stanislav Hameršak, Apače 280, roj. 1938 – umrl 25. oktobra 2020; Branko Šmigoc, Gradišče 3, roj. 1966 – umrl 24. oktobra 2020; Marija Hojnik, roj. Sok, Ptuj, Ob Grajeni 10, roj. 1929 – umrla 24. oktobra 2020; Terezija Prelog, roj. Rozman, Ptuj, Ul. Prvega maja 3, roj. 1933 – umrla 25. oktobra 2020; Marta Kosi, roj. Tominc, Sestrže 77, roj. 1933 – umrla 25. oktobra; Toni Šešo, Lovrenc na Dravskem polju 86, roj. 1952 – umrl 28. oktobra 2020; Marija Goričan, roj. Murko, Pobrežje 84, roj. 1945 – umrla 27. oktobra 2020; Angela Ehegartner, roj. Stopajnik, Pobrežje 155a, roj. 1933 – umrla 28. oktobra 2020; Marija Nahberger, roj. Merc, Pobrežje 14a, roj. 1933 – umrla 28. oktobra 2020; Peter Gabrovec, Paradiž 87a, roj. 1951 – umrl 29. oktobra 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE ERIK BRECELJ O drugem valu epidemije: Slovenci smo se obnašali idiotsko, ni kriva vlada PAVEL GANTAR Politična prognoza: volitve bodo prepozno, lahko se nam ponovi Madžarska KARL ERJAVEC Politično ozadje: zakaj se v resnici vrača na vrh Desusa DAN LENARD Na obisku pri slovenskem oblikovalcu najbolj prestižnih jaht v Benetkah Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM svinjo, težko 300 kg, in praši- ča, težkega 200 kg, cena po dogovoru. Tel. 051 245 621. PRODAM odojke po ceni 3 €/kg in pitan- ce 1,9 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. NESNICE, rjave, grahaste, črne in sussex, v 20. tednu, v začetku nesnosti, prodaja- mo, možnost odstave. Telefon 040 531 246. Rešek, Starše 23. RAZNO PRODAM peč na olje znamke Sime z go- rilnikom ter 1000 l plastični rezervoar z dobrimi 300 l kurilnega olja. Tel. 041 458 320. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče in povedati ti hoče, da pogrešamo te vsi, ki nekdaj skupaj smo bili. V SPOMIN 2. novembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Martin Forštnarič IZ STOJNCEV 151 Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje se je naučiti živeti brez njega. Hvala vsem, ki se ga spominjate in se z lepimi mislimi ustavite ob njegovem grobu, nam pa ste v pomoč in oporo. Žena Marija ter otroci Marija, Aleš in Gregor z družinami Hvala, moj Gospod, v naši sestri smrti, ki ji nihče v življenju ne uide. Gorje njim, ki umrejo v smrtnem grehu, a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetlejši volji, zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega. OSMRTNICA V 81. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi Feliks Glažar IZ PODLEHNIKA 22A Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopali- šču na Gorci pri Sveti Trojici. Žalujoči: žena Maja, sin Srečko z družino, hčerka Metka z družino, sestra Marica z družino ter družina Habjanič Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, praprababice in tašče Kristine Kolarič IZ SKORBE 49 HAJDINA Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za ustna in pisna sožalja, za darovane sveče in za svete maše. Prisrčna hvala ginekološkemu oddelku in oddelku podaljšanega bivanja SB Ptuj za požrtvovalno oskrbo, sodelavcem kirurškega oddelka SB Ptuj. Hvala gospodu kaplanu Primožu Lorbku za opravljen cerkveni obred in podjetju Mir. Tvoji najdražji Štajerski TEDNIK torek, 3. 11. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se bo pred- vsem na Primorskem zadrževala večji del dneva. Jutranje tempera- ture bodo od 4 do 9, na Primor- skem okoli 11, najvišje dnevne od 16 do 21 °C. V sredo se bo od vzhoda pooblačilo, na Primor- skem pa delno zjasnilo. V notran- josti bo občasno rahlo deževalo. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Po poročanju nemškega Kronen Zeitunga je najhuje v valonskem oziroma francosko govorečem delu države. Dokler je to še bilo mogoče, so bolnike premeščali v druge belgijske regije, v nekaterih primerih jih je sprejemala Nemčija, ki je zanje našla prostor predvsem v bolnišnicah obmejnega Aachna. Po navedbah oblasti je prejšnji te- den v bolnišnico v Liègu vsak dan prihajalo povprečno 500 okuže- nih, kar je 88 odstotkov več kot v tednu poprej, zato seveda poka po šivih, postelje z bolniki pa stoji- jo povsod, tudi po hodnikih. Skrbijo »le« za okužene bolnike Da bi vsaj malce olajšali delo še zdravim zdravnikom in medicin- skim sestram, so se v Liègu odlo- čili za drastično potezo: vpoklicali so namreč več deset s covidom-19 okuženih oseb. »Vem, da se sliši grozno, a znašli smo se v situaciji, ko je bilo treba izbrati med slabo in zelo slabo rešitvijo,« je dejal Philippe Devos iz belgijske zveze zdravniških sindikatov in vodja od- delka za intenzivno nego klinike v Liègu. »Slaba opcija je bila, da za bolnike skrbijo okuženi zdravniki, zelo slaba pa, da jih sploh nihče ne zdravi. Delo smo organizirali tako, da delajo samo tisti okuženi zdrav- niki in medicinske sestre, ki so brez simptomov bolezni, skrbijo pa izključno za okužene bolnike.« V regijskih bolnišnicah Valonije naj bi tako trenutno delalo več kot sto okuženih medicinskih sester, ki so jim, tako kot covid-19 pozitiv- nim zdravnikom, priskrbeli najbolj- šo možno zaščitno opremo, da je tveganje za okužbo »zelo nizko«. Okuženo osebje ima na voljo loče- ne sanitarije ter prostor za počitek in hrano. Se Slovenija bliža belgijskemu scenariju? Da v takih razmerah prav dol- go ne bodo več zdržali, se zaveda Devos. »Na oddelkih za intenzivno nego nimamo več prostora, tega tudi ni več zunaj oddelkov za in- tenzivno nego. Trenutno pacien- te, ki pridejo na urgenco, samo še stabiliziramo in nato prepeljemo v bolnišnico v fl amski provinci Flan- drija. A to bomo seveda lahko po- čeli le, dokler ne bodo povsem za- sedene vse bolniške postelje v Bel- giji. Glede na bliskovito naraščanje števila okuženih nismo več daleč do te kritične točke. Ko jo bomo dosegli, kar se bo zgodilo kma- lu, se bo kakovost zdravstvene oskrbe pomoči potrebnim močno zmanjšala. Scenarij, o katerem ne upam niti razmišljati.« Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je Belgija poleg Češke država z največ okužbami z novim koronavirusom v 14 dneh na 100.000 prebivalcev v celotni Evropski uniji. Kot je razvidno iz priložene ta- bele, je bila tako 14-dnevna inci- denca v Belgiji 28. oktobra najvišja na Češkem (1448,7), kot rečeno, ji je sledila Belgija (1424,2), Slove- nija pa je bila z vrednostjo 786,8 na neslavnem petem mestu, kar pomeni, da če ne uspemo zajezi- ti skokovitega naraščanja okužb morda to, kar beremo o dogaja- nju v belgijskih bolnišnicah, ni več tako daleč tudi od naše nove real- nosti. Belgija  Dramatične razmere v preobremenjenih belgijskih bolnišnicah Aktivirali celo okužene zdravnike Razpad zdravstvenega sistema, skrajna stiska v želji oskrbeti paciente ali napoved črnega scenarija, ki se bo ponovil tudi drugod? Iz Belgije prihajajo grozljive vesti o prepolnih bolnišnicah in pomanjkanju medicinskega osebja. Foto: Bobo/M24 Kljub okužbi z novim koronavirusom belgijski zdravniki in medicinske sestre še naprej delajo, a skrbijo samo za okužene bolnike. Rojstva: Janja Weingartner, Ulica Veljka Vlahoviča 66, Maribor – deček Filip; Natalija Munda, Skorba 36r, Hajdina – deček Miha; Larisa Šabeder, Loka 45, Starše – deček Mark; Urška Hacin, Gos- posvetska cesta 19 b, Maribor – deček Matevž; Olivija Fijan, Ul. Avgusta Hlupiča 14 – deček Noel; Irena Ferk, Selnica ob Muri 40, Ceršak – deček Mark; Maja Drevenšek, Kovaška ulica 12a, Orehova vas – deček Jaka; Katja Petek, Zagorci 24, Juršinci – deklica Zoja; Yaryna Chernyshova, Breg 18b, Majšperk – deček Adam; Monika Babšek, Zg. Hajdina 15, Hajdina – deček Filip; Mojca Tement, Gos- posvetska cesta 24, Maribor – deklica Iva; Nuša Kodela, Hardek 2a, Ormož – deklica Miša; Nina Šlamberger, Mariborska cesta 18, Rače – deček Anej; Gabrijela Milec, Bukovci 26, Markovci – dekli- ca Sofi ja; Katja Bezjak, Zabovci 24 a, Markovci – deček Kris; Vida Kaučič – deček Žak. Poroka – Ptuj: Franjo Međimurec in Lidija Hajdari, Sedlašek 53. Svetniki so namreč na oktobrski seji sprejeli novi odlok o parkiranju na javnih parkiriščih ter potrdili tudi cene parkiranja. Parkirišče na vstopu v Sveto Trojico je vedno precej zasedeno, med tednom za- radi dnevnih migrantov, ki se vozi- jo na delo v Ljubljano, Maribor in sosednjo Avstrijo, ob koncih tedna pa zaradi številnih sprehajalcev okoli Trojiškega jezera. Parkirišče bo vzdrževal občin- ski režijski obrat, vendar za zdaj ne bo ograjeno. »Načrtovali smo, da bomo postavili ograjo, dostop do parkirišča pa omogočili z avto- matsko zapornico, a to investicijo prestavljamo na boljše čase, do takrat pa bodo plačilo parkirnine, ta se bo poravnala z gotovino ali bančno kartico na parkomatu, nadzirali občinski redarji,« je po- jasnil trojiški župan David Klobasa. Parkiranje bo mogoče plačati za eno uro, za 24 ur, možna pa bosta tudi mesečni in letni najem parkirnega mesta. Ura parkiranja bo voznike osebnih vozil stala Foto: SD Sveta Trojica  Javno parkirišče pri Trojiškem jezeru poslej plačljivo Parkiranje za 50 centov na uro Uresničile so se napovedi vodstva občine Sveta Trojica, in sicer da bo za parkiranje na južni strani Trojiškega jezera, kjer so pred kratkim uredili tudi parkirišče za avtodome, po novem treba plačati. 14-dnevna incidenca okuženih s covidom-19 v EU, 28. oktober 2020 Država 14-dnevna incidenca Država 14-dnevna incidenca Država 14-dnevna incidenca Češka 1448,7 Poljska 381,7 Ciper 202,1 Belgija 1424,2 Malta 354,2 Litva 178,8 Lihtenštajn 854,7 Portugalska 343,6 Nemčija 156,2 Luksemburg 821,6 Avstrija 338,5 Danska 156,0 Slovenija 786,8 Italija 330,2 Švedska 147,4 Nizozemska 711,0 Irska 297,9 Latvija 106,9 Francija 659,9 Romunija 292,3 Grčija 90,4 Španija 470,1 Madžarska 257,4 Norveška 50,7 Slovaška 461,8 Islandija 253,8 Finska 48,3 Hrvaška 432,5 Bolgarija 241,8 Estonija 42,0 Združeno kraljestvo 424,1 Vir: ECDC 50 centov, za dnevno parkiranje pa bo treba odšteti pet evrov. Za mesečno karto za parkiranje bodo plačali 20, za letno pa 60 evrov. Določeni so tudi zneski za parki- ranje avtobusov in avtodomov ter postavitev šotorov. Poleg po novem plačljivega parkirišča na južni strani Trojiškega jezera pa ostajajo brezplačna parkirišča na njegovi severni strani, ob igriščih pri osnovni šoli, pri pokopališču in v trškem jedru.