Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor — Uredniški odbor časopisa: Anton Miklavčič — predsednik, inž. Franc Indihar — namestnik. Člani: Marija Lambergar, Tine Rojina, Rina Lupša, Darinka Fajdiga, Anica Rozman, Meri Kadoič, inž. Alenka Korce, Peter Gunčar, Ivan Mauser, Miloš Štempihar in Jože Javornik. Teief. št. 2881 do 2884. Tisk: ČP Gorenjski tisk v Kranju LETO VI. • 17. IX. 1963 tekstilec GLASILO D ELOVNEGA KOLEKTIVA TEKST'ILINDUS — KRANJ Poslovno poročilo za I. polletje Zaradi obsežnosti poročila ne objavljamo v celoti, temveč le tista poglavja oziroma podrobnosti, ki so splošno zanimiva za vse člane kolektiva, in o katerih je potrebno, da jih člani kolektiva vsaj deloma poznamo in razumemo. Sem spada: — KOLIČINSKA IN VREDNOSTNA IZPOLNITEV PLANA PROIZVODNJE — DOSEŽENA STORILNOST — GIBANJE ZAPOSLENIH — PREGLED NOMINALNIH MESEČNIH ČISTIH OSEBNIH DOHODKOV V ZADNJIH LETIH NA POVPREČNO ZAPOSLENEGA. — INVESTICIJSKA DEJAVNOST — KOMERCIALNO POSLOVANJE — FINANČNO POSLOVANJE — SPLOŠNA SITUACIJA (Nekatera teh poglavij objavljamo v celoti, kot jih navaja poročilo, od nekaterih pa le izvlečke). DOSEŽENA STORILNOST Analiza dosežene storilnosti za prvo polletje tega leta v primerjavi z istim obdobjem lani, kaže naslednji uspeh: VREDNOST PROIZVODNJE PO PLANSKI LASTNI CENI Na IZVRŠENO EFEKTIVNO URO: V I. polletju 1963 din 1.897 — 107,1 % V I. polletju 1962 din 1.774 — 100,0% DVIG STORILNOSTI ZNAŠA TOREJ - 7,1 % VREDNOST PROIZVODNJE PO PLANSKI LASTNI CENI NA POVPREČNO ZAPOSLENEGA: V I. polletju 1963 din 2,121.697 — 107,7 % V I. polletju 1962 din 1,970.684 - 100,0%. DVIG STORILNOSTI ZA 7,7 % Nasproti lanskemu letu smo torej letos dosegli za 7,7 % večjo storilnost. Glavni činitelji za ta uspeh so: zadovoljiv način razdeljevanja osebnih dohodkov, izboljšave tehnološkega procesa na raznih delovnih mestih in nekateri ukrepi v razporejanju proizvajav-cev. (Razlika v odstotku dosežene povečane storilnosti na število povprečno zaposlenih nasproti doseženi na vložene efektivne ure nastopa zaradi različnega obsega raznih izostankov in opravljenega nadurnega dela v istem obdobju lanskega in letošnjega polletja.) GIBANJE ZAPOSLENIH Naslednja razpredelnica prikazuje stanje zaposlenih* na začetku leta, zadnjega junija, povprečno število zaposlenih v posameznih ekonomskih enotah in planirano kvoto za enote. FLUKTUACIJA JE NASLEDNJA: Vstopilo je v tem obdobju 215 ljudi in izstopilo 239. VZROKI IZSTOPOV: Lastna odpoved — 27, redna odpoved s strani podjetja — 4, sporazumna — 38, poizkusni rok — 8, odsluženje kadrovskega roka — 41, upokojitve — 69, samovoljna zapustitev — 32, disciplinski odpust — 4, ostalo — 16. V tem obdobju torej ni bilo izrazitejših problemov okrog za-poslevanja. Se pa v zadnjih mesecih fluktuacija znatno povečuje, in sicer rastejo lastne odpovedi in samovoljne zapustitve. Takšne IZ VSEBINE • Poslovno poročilo za prvo polletje • Otroci iz Skopja v našem domu v Fiesi • Tekstilni mojstri iz Maribora na obisku • Vprašanja, ki zahtevajo odgovore • Osnova za prihranek na materialu • Ponovno o poteku nesreče v plemenitilnici I • Potrebne priprave za skrajšani delovni čas • Obvestilo • Uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja v tujini • polletno statistično poročilo o nesrečah • MODA — tokrat za moške • Kako je v Novigradu • Pokal v Preboldu • Čas dopustov je za nami KOLIČINSKA IN VREDNOSTNA IZPOLNITEV PLANA PROIZVODNJE Ekonomske enot». stanje 1. 1. stanje 30. 6. povprečno zaposlenih Tu si oglejmo diagrame, ki prikazujejo izpolnjevanje količinskega plana proizvodnje za posamezne mesece od januarja do julija in kumulativno za prvih šest mesecev v posameznih ekonomskih enotah. Vsi podatki so izraženi v odstotkih!. (tudi na 2. strani!) Diagrami kažejo, da ekonomske enote postavljeni proizvodnji plan v globalu izpolnjujejo še kar zadovoljivo. So pa nastale določene razlike pri izpolnjevanju asortimenta pri preji in tkaninah (Glej izpolnjevanje plana asortimenta in vrednostno!), kar je večidel nastopilo zaradi objektivnih ovir, deloma pa tudi zaradi subjektivnih činiteljev. Tako so premik asortimenta v predilnicah od proizvodnje česane preje na mikano zahtevale predvsem razmere v tkalnicah, ki zaradi vključitve novega strojnega parka — avtomatskih statev KOVO — še niso bile sposobne dovolj hitro doseči predvidene proizvodne rezultate v asortimentu in kvaliteti. Poslabšani asortiment pri tkaninah nasproti planiranemu je nastal predvsem iz naslednjih vzrokov: pri vpeljavi proizvodnje na novih avtomatskih statvah Kovo so nastopile večje težave, delno je izpadla produkcija v drugi izmeni v filmski tiskarni zaradi nepopolno urejene šabloname, zaradi izpada proizvodnje sanforiziranih tkanin, ker je prišlo do tehničnih ovir, in končno zaradi narekovanega asortimenta tkanin za izvoz. Tu bo v prihodnje treba omejiti takoimenovano rezervno proizvodnjo preko zahtevanih izvoznih količin na minimum, ker ta rezerva vnaša v asortiment proizvodnje dokajšnjo zmedo, hkrati pa povzroča pri kašne j ši prodaji na domačem tržišču velike težave. Te težave plasiranja so posebno velike, če gre za naročene vzorce, kakršnih domače tržišče sploh ne prenese. Kljub nedoseganju plana sor-timenta pa so letošnji rezultati mnogo boljši od lanskih, v drugi polovici tega leta pa se bodo še izboljšali. Predilnica I Predilnica II Tkalnica I Tkalnica II Plemenitilnica I Plemenitilnica II Gravura Vzdrževalni obrati Kalorična centrala Splošna uprava Skupaj Od tega je vajencev 340 312 323 321 250 239 237 238 981 952 956 958 724 723 720 725 401 410 400 410 135 136 133 131 37 38 38 40 235 254 257 263 36 38 37 40 264 265 268 265 3383 3367 3369 3391 40 37 39 Tekstilni mojstri iz Maribora na obisku Otroci iz Skopja v našem domu v FIESI Katastrofalni potres, ki je konec julija tega leta hudo prizadel mesto Skopje, je razen veliko človeških žrtev povzročil tudi ogromno materialno škodo. Preko 100.000 ljudi je izgubilo streho in vse svoje imetje. Ker je bilo preko tri četrtine stanovanjske površine uničene oziroma onesposobljene za uporabo, je bilo takoj po potresu potrebno evakuirati iz Skopja vse tiste, ki niso mogli biti vij učeni v reševalno akcijo obnove mesta in gospodarstva. Tako je bilo nastanjenih v raznih krajih naše države tudi več tisoč skopskih otrok, ki so ob tej katastrofi izgubili svoje domove in mnogi tudi svoje starše. Tudi naša republika je sprejela večje število teh otrok, ki so bili preko poletnih mesecev nastanjeni v raznih dijaških domovih in delno tudi v šotorskih taboriščih. Z nastopom jeseni pa je bilo treba to vprašanje na novo urediti. Po eni strani ni možno bivanje pod šotori preko zime, po drugi strani je treba izprazniti dijaške domove, da lahko prično z rednim poukom slovenske šole. Končno pa je potrebno tudi za te makedonske otroke organizirati redni šolski pouk. Z ozirom na to je republiški sekretariat za šolstvo pripravil načrt, da se zbere vse te make- donske otroke v Sloveniji v tri centre — od katerih bi bil eden v Fiesi pri Piranu. S tem da se skoncentrira vse te otroke, ki so (dalje na izadnji strani) Člani sekcije tekstilnih mojstrov iz Maribora so obiskali naš kolektiv. Ob prihodu v obrat I jih je pozdravil predsednik sekcije tekstilnih mojstrov tov. Križnar. Mojstri iz Maribora so si z velikim zanimanjem ogledali obrat I. Od tu so se odpeljali v obrat II. Zelo so se zanimali za avtomate »Kovo«, ki so že v pogonu. Po ogledu v obratu II so se gostje iz Maribora v spremstvu domačih mojstrov napotili v sejno dvorano, kjer jih je v imenu DITISA pozdravil predsednik tov. Čare. Ker so se tovariši še posebej zanimali za produktivnost »Kovo« avtomatov, sta jim to na kratko pojasnila tehnični dir. tov. Čare in obratovodja tkalnice II. tov. Slokan. Po končani diskusiji so tovariši iz Maribora odšli na kosilo v obratu II, ki ga je njim na čast priredil kolektiv »Tekstilin-dusa«. Po kosilu so se mojstri iz Maribora v spremstvu 5 članov sekcije tekstilnih mojstrov iz Kranja odpeljali na kratek izlet po Gorenjski. Obiskali so Bled, Drago in Begunje. Od tod so se peljali v grad Podvin, kjer jim je sekcija tekstilnih mojstrov kot svojim tovarišem pripravila skromno zakusko. Ob 18. uri zvečer je prišel čas odhoda. V imenu mojstrov iz Maribora se je predsednik tov. Grosman zahvalil za gostoljubnost, ob- (dalje na zadnji strani) dosefeuc \ v % Poslovno poročilo za I. polletje .(dalje s 1. strani) da niso razveseljive. Vsekakor bo tem letu tudi za opremo in za uč- razmere so vladale v našem pod- treba poiskati vzroke, da bi se ne- pripomočke Izobraževalnega jetju že pred petimi leti, in seve- razmere ponovno normalizirale. centra. O OSEBNIH DOHODKIH NE BI PONOVNO PISALI, KER SMO JIH OBJAVILI ZE V ENI PREJŠNJIH ŠTEVILK. Objavljamo zato le prikaz nominalnih mesečnih čistih osebnih dohodkov za leta od 1961 do 1963, in to: Leta po spisku % odnos na mestu % odnos 1961 26.810 100 28.350 100 1962 27.430 102,3 29.020 102,4 1963 (I. polletje!) 29.880 111,5 31.680 111,8 (če vzamemo lanski indeks lista. Omenili bi le, da je bila ta 100 %, potem znaša letošnji odsto- —„----- — tek po spisku 109,0 in na mestu priprave za kompleksno rekon-109,2). strukcijo in avtomatizacijo obra- Ta prikaz pove, da se osebni tov tkalnic, kar bomo realizirali dohodki gibljejo v skladu z do- v drugem polletju letos in v na-sežki podjetja na področju obsega slednjem letu. Delne investicije pa proizvodnje, storilnosti in kvali- je zahtevala tudi priprava za pre-tete izdelkov. delavo sintetike. Kot vsako leto je bilo dokaj in-INVESTICIJSKA DEJAVNOST vesticijskih sredstev porabljenih Tudi to poglavje smo obširneje za gradnjo novih stanovanj, za obdelali že v predzadnji številki ureditev počitniških domov, in v KOMERCIALNO POSLOVANJE Prodaja in izvoz: Prodaja na domačem tržišču je potekala dokaj ugodno, nasproti lanskemu letu pa veliko ugodnejše. Na domači trg in v izvoz smo prodali 98 % ustvarjene proizvodnje. Seveda pa podjetje težijo še lanske prekomerne zaloge gotovih izdelkov, vendar so izgledi, da se bo stanje do konca leta še popravilo. V prvem polletju smo tako prodali na domačem tržišču 79 % od planirane količine, 21 % pa v izvoz. Letno planirano izvozno zadolžitev v višini okoli 9 milijonov tekočih metrov tkanin, v skupni vrednosti 1,8 milijona dolarjev, je podjetje pokrilo s 4,615.000 metri izvoženih tkanin, v vrednosti 947.000 dolarjev ali z 52 odstotki. Nabava in uvoz: V splošnem nabava ni imela posebnih problemov, razen že obi- čajnih pri nabavi osnovnih surovin preko Matreza. Pregled zalog kaže naslednjo sliko: podjetje je sorazmerno slabo založeno z osnovnimi surovinami in pomožnim izdelavnim materialom, malenkost preveč z režijskim materialom, medtem ko predstavljajo zaloge gotovih izdelkov in še posebno nedovršene proizvodnje pereč problem, ki ga bo v doglednem času treba zadovoljivo rešiti. Ta problem povzročajo predvsem nastale tržne razmere in deloma tudi notranje težave. Tu bi omenili, da imamo prekomerne zaloge surovega blaga Višina ostanka za proste sklade podjetja (vzeta iz delitve celotnega dohodka) dovolj jasno kaže težave, v katerih se nahaja naše podjetje in vzporedno vsa tekstilna industrija, ker je pretirano obremenjena z administrativno gospodarskimi posegi v primerjavi z ostalimi vejami industrije. (Po delitvi ima podjetje samo 146 milijonov dinarjev prostih skladov). SPLOŠNA SITUACIJA Dosežene rezultate gospodarskega poslovanja v prvem polletju tega leta lahko ocenimo kot ugodne, saj so dokaj večji od doseženih v istem obdobju lani. Postavljeni proizvodni plan smo v globalu izpolnili in enako tudi družbeni plan. cJìaqrato) /a/zt/JM?#. I izvrsi/oi, /oro/£Voc/nensPt exot/ ' Pka/n/cp T /* fkaJx/oq £ cN 1 t 4/o ioc Z JtZp prc/žl/oc/H&zpa p/OHG po krc - Oi H/ r pOSGHieZuZh r»ekc h kuni u/6/ioho aa Z fio/Zep't o pPohosP/P eucfap pfomtH/Zz/H/co Z z* £ A 05,1 X \ ' \ \N X X n,u jamar 38,0 41,1 februar Z i ZZ % p 404,4? Jnar pa smo morali dalje, tudi sedaj. Majhen listič je vabil je padel legendarni -Pohorski bata- Naš zadnji postanek je bilo me- MODA - tokrat za moške Tudi moška moda prinaša letos gumbi, spredaj pa ima širok pre-spremembe pri oblekah in pri šit rob. udeleže izleta na Poharje. Priznati tudi moram, da nekateri niste niti malo pomišljali, dmgi pa ste imeli kar preveč pripomb češ: »Kaj pa je takle izleti« Pa vam rečem, da izlet ni bil dolgočasen, pač pa prav prijetno razvedrilo in užitek za udeležence. Bila je nedelja. Težki oblaki so prekrivali nebo in cesta, hi vodi do ‘obrata I, je bila vse prej kat lepa. Pravi pravcati slalom maraš opraviti, da se lahko prebiješ med kapico luž in lužic. No, končno smo po dolgih mukah in težarvdh le prišli do avtobusa in se stlačili vanj. Tu je takoj prevzel komando naš vodja tov. Likozar, ki je vsakemu odredil sedež v splošno zadovoljstvo vseh. Kljub slabemu vremenu je bil kaj Židane volje. Tudi meni je rad dovolil, da sem ga (slikal) *pritisnil«. To vkrcavanje v našo cestno ladjo pa ni šlo kar brez ovir. Neka tovarišica iz obrata II je namreč pozabila naravnati budilko, in ker nismo hoteli motiti njenega preveč zasluženega spanja, smo se odpravil kar brez nje. Bila je pa še zgodnja ura in temu primerno razpoloženje naših predragih mornarjev (tovarišev) torej nič prida. Končno so prevzele pobudo tovarišice. Posebno se je odlikoval njihov kvartet, ki je že na začetku posamezne spomenike. Po in obveščal člane kolektiva, da se Ijon. Ogledali smo si kraj in pa VELENJE. In kaj naj vam povem o Velenju? Vse premalo bi bilo, če napišem, da je zelo, zelo lepo mesto. Je to mesto, ki te prevzame na prvi pogled. Velike, lepe in sončne stolpnice, urejena sprehajališča, lepi trgi in ulice, lepo urejeni parki, otroška igrišča, jezero, skratka je čudovito in edinstveno. Vse prekratek je bil postanek, da bi se človek lahko naužil lepote tega rudarskega mesta. Ze hitimo zopet nazaj prati Trojanam, kjer ne najdemo niti prostorčka za naše najbolj lačne in žejne tovariše. Hitimo dalje, ustavimo se še enkrat, dvakrat, povsod zasedeno in že hržimo proti Kranju. Mimogrede smo se ustavili še v Lahovčah, kjer so nas pogostili hitreje kot kjerkoli v Kranju. Prijazni »kelnarici« še plačamo zapitke in hajdi prati Kranju. Zopet se oglasi harmonika in pesem doni, čeprav brez prave melodije. Bolj ko se bližamo Kranju, bolj . gosto dežuje. T ejž srajcah. Ovratniki srajc s pristriženimi konicami se umikajo ovratnikom z dolgo konico ali lastavič-jim repom, kot nekateri te vrste ovratnike imenujejo. Letos pripenjajo konice ovratnikov z gumbi ali dvoglavo iglo. Čeprav nekateri kreatorji ne upoštevajo več belih srajc, jih drugi še vedno forsira-jo, saj je za svečane priložnosti in k temni obleki bela srajca najlepša. 1. Enobarvna ali bela moška srajca s podaljšanimi konicami in z gumbi pripetim ovratnikom. Otroci iz Skopja v našem domu v FIESI (dalje s 1. strani) skopskih otrok. V teh domovih prišli v Slovenijo, na ta tri me- bi organizirali tudi zasilne učilni- sta, bo možno organizirati redni ce in dnevne prostore ter skupno šolski pouk, kar bi bilo povsem kuhinjo. Prevzem počitniškega nemogoče, če bi otroci ostali raz- doma bi se opravil zapisniško in . . _______ treseni po raznih krajih, to še po sklenitvi ustrezne pogodbe, s po t szprazm s C Zaupam nai tembolj, ker primanjkuje make- katero se vsakemu posameznemu ' . * . /-lr\ncL-*»rTa ìipnpcrQ VaHrn notiic»tin np noHrvm**- domačega češnjevca. •vam le to, da je bil kvartet predstavnik nekega oddelka iz tkalnice I. Bolj ko -smo se bližali Trojanam, bolj je ta kvartet pešal. In ena izmed teh tovarišic je že od sobotnega dela \(privatnega) in pa seveda ob podpori ALKO-ta kmalu zaspala. In tako smo prispeli donskega učnega kadra. podjetju zagotovi ne le nadome- Tako je bil pripravljen načrt, stilo vsake škode, ki bi nastala za da se organizira posebna make- časa bivanja skopskih otrok, donska šola v Fiesi, katero bi marveč tudi plačilo primerne od- obiskovalo 400 do 500 makedonskih otrok. Ti otroci bi bili nastanjeni v počitniških domovih v Fiesi, ki preko zime itak stoje Makedonski otroci bi škodnine za rabo inventarja in ostale opreme. Ne bi bilo prav, če bi se pokazali gluhe za tovrstne prošnje oziroma predloge. Eno od osnovnih načel naše socialistične družbe je — pomagati sočloveku v nesreči. Naš delovni človek, ki je do naše prve postaje — gostilne Prazni- na Trojanah. Tam se je vsak od ostali v Fiesi do konca aprila pn- nas malo odpočil in pa seveda od- hodnjega leta, nakar bi se jih žejni. Harmonika je tudi nerazpo- Premestilo delno nazaj v Skopje, „ lozene spravila' v pare in ples je delno pa v druga inesta, tako da ob vsaki priliki pokazal dovolj bil tukaj. Tudi dmgi gostje so z bi delovni kolektivi v začetku smisla za človekoljubne akcije, odobravanjem spremljali naš kar rnaja zopet^ prosto razpolagali s bo - brez dvoma pritrdil sklepu, prekratek postanek. Po odhodu iz svojimi počitniškimi domovi in da se da počitniški dom za teh Trojan je .kvartet zamenjal velik, Ph uporabljali za letovanje. osem mesecev na razpolago za suh in obenem zelo prikupen V zvezi s tem naj omenimo gornji namen ter na ta način ne- »atek«. Med njegovim pestrim go- sklep Zveznega sekretariata za srečnim skopskim otrokom, ki so vorjenjem je že zinil kako neum- prosveto in kulturo, po katerem odtrgani od svojih domačih, zabost, pa je bil potem deležen se pouk na šolah za učence s pod- gotovi preko zime streho in šo- splošnega odobravanja prisotnih, ročja Skopja skrajša v tem šol-Upam, da mi ne bo zameril, če skem letu od 220 na 140 učnih njegovega imena ne izdam. dni. Občinska skupščina Piran bo Pot nas vodi naprej proti Celju, ustanovila poseben začasni di j a-kjer že srečujemo obira-vce zelene- skl ,dom v Fiesi> kl bo vodl1 vse ga zlata - hmelja. Velikokrat P°sl? v zvezi ,z nastanitvijo m smo jih bodrili kar skozi okna. Po oskrbovanjem skopskih otrok. Vsi strmi gozdni poti, ki vodi do koče Stroški se bodo krili iz sredstev na Osankarici, smo se bližali cilju Sklada za pomoč Skopju tako našega izleta. Tu velja napisati ne- da .delovni kolektivi ne prevza-kaj besed še o kažipotih, ki naj bi niejo v zvezi s to akcijo nobenih tujca pripeljali do koče in na kraj, finančnih obveznosti. fejer je padel Pohorski bataljon. Republiški sekretariat za šol- .......................... Kažipotov namreč ni in tako smo stvo se je obrnil na vsa podjetja, se poslovili od njih v imenu vseh tudi mi, kat mnogi drugi, krenili ki imajo v Fiesi počitniške domo- mojstrov in jim zaželeli srečno pot v nasprotno smer. Smo pa napako ve, s prošnjo, da jih stavijo za- ter še mnogo delovnih uspehov. kmalu odkrili, se vrnili in končno časno na razpolago za namestitev Anton Križnar lanje. Tekstilni mojstri iz Maribora na obisku (dalje s 1. strani) enem pa je zaželel, da se tudi mojstri iz Kranja kaj kmalu oglasijo v Mariboru. Predsednik sekcije teks. mojstrov iz Kranja in še štirje člani odbora, ki so jih spremljali po obratih in na kratkem izletu, so 2. Srajca iz vzorčastega popelina ali podobnega blaga s podaljšanimi konicami. 7. Sedanjim manšetam se pridružujejo še takšne ,kot jih prikazuje slika; so mehke in prosto-zapognjene nazaj. 3. Bela srajca z okroglo pristriženim ovratnikom, ki je pripet z dvoglavo iglo, je primerna za svečane priložnosti. 8. Končno še srajce, ki niso okusne. V našem podjetju pa tudi zunaj je videti, da moški uporabljajo za srajce tudi desene, ki so namenjeni izključno le v dekorativne potrebe, to se pravi: za razna pregrinjala in zavese. Takšni veliki dekorativni deseni iz raznih cvetnih abstraktnih in drugih podobnih motivov niso primerni za 4. Srajca iz vzorčastega blaga ali popelina s podaljšanimi konicami ovratnika, pripenjamo ga z gumbi. Spomenik ženskemu vodu na mestu, kjer je padel Pohorski bataljon 5. Srajca za svečane priložnosti je narejena iz rahlo vzorčastega ali progastega popelina. Ovratnik je za razliko od drugih bel in pripet z iglo pod kravato. 6. Enobarvna srajca z dolgimi konicami ovratnika, pripetega z moške srajce (kot tudi ne za ž ske obleke — o tem drugič). V ; šem podjetju izdelujemo toli različnih — za moške srajce ti primernih desenov, da lahko vs; ki želi srajco iz tiskanega bla; najde kaj primernega zase. Upa da vam bodo opisani primeri ui jali, čeprav je 'tokrat samo moške.