ČENSTOHOVSKA MARIJA — KRALJICA POLJSKE Poljaki so strogo katoliški narod, ki se je v vseh velikih stiskah in potrebah zatekal z najveejim zaupanjem k Materi božji v Čenstoliovi. Blizu 100.000 prebivalcev broječe čenstohovsko mesto leži na majhnem griču, na katerem je pozidan mogočen samostan pavlincev, naslednikov svetega Pavla Puščavnika. V samostanu je v majhni kapeliei, ob kateri je bila sezidana velika bazilika, shranjena črna podoba Marije, katera je znana vsemu svetu pod imenom »Kraljica Poljske«. Pavlinski samostan na Jasni gori je bil ustanovljen leta 1382 in dograjen pod poljskim kraljem Vladislavom Jagielonskim (1393 do 1414). Najstarejši del zgradb na Jasni gori je kapelica, v kateri je omenjena čudodelna podoba Marije. Češčenje čenstohovske Matere je začelo v 15. stoletju in je doseglo svoj višek ieta 1655, ko se je jasnogorska trdnjavica, katero je branila neznatna posadka z menihi, obranila oblege in navala Švedov, kar je tako ganljivo popisal poljski pisatelj Sienkiewicz v zgodovinski povesti »Potop«. Švedi so tedaj preplavili vso Poljsko tako, da je moral kralj zbežati iz domovine in je grozil vsej poljski državi pogin. Obramba jasnogorskega samostana je navdušila PoIjake, da so se zbrali vsi k obrambi domovine in je moral sovražnik pobegniti, v kolikor ga ni uničila poljska konjenica. Od označenega odločilnega zgodovinskega dogodka je postala Čenstohova Poljakom to, kar je nam Slovencem Brezje. Papež Klement XI. je poslal 8. avgusta 1717 zlato krono čenstohovski Materi. Odslej so evropski vladarji pošiljali na Jasno goro najdragoeenejša darila, katera pred- stavljajo večmilijonsko vrednost. — Censtohovska cerkev poseda 60 zvonov vseh velikosti. Jasnogorski samostan je parkrat pogorel. Zadnji požar leta 1900 je uničil stolp, katerega pa so koj obnovili. Malo pred vojno je dobil trdnjavski pas, kateri obdaja samostan, bronasti križev pot v nadnaravni velikosti. Po svetovni vojni so samostan celotno prenovili. Čenstohovo z opisanim samostanom in čudodelno podobo so osvojili Nemci v sedanji vojni kmalu po vdoru na Poljsko. Tudi sedaj je najhuje preizkušani poljski naroT v svojih gorečih molitvah in vzdihih pri »Kraljici Poljske«, katera je še vedno pomagala, ako je bila sila na višku.