Leto XDL, št. 220 LJubljana, četrtek 22. septembra 19>S Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25^—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št- 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Nemci na češkem Dasi novi angleško-francoski predlogi za rešitev sudetske krize še vedno niso točno znani, vztrajajo oficiozni organi v Londonu in Parizu pri svojih dosedanjih navedbah o njih. Tako piše pariški »Temps«, da se sme že z gotovostjo reči, da je Hitler v razgovoru s Chamberlainom zahteval »priključitev k tretjemu rajhu — brez predhodnega plebiscita — vseh sudetskih krajev z močno nemško večino«. V svojem londonskem poročilu pripominja isti list, da bi se za osnovni vidik morebitne odcepitve vzele letošnje občinske volitve v maju in juniju, in sicer tako, da bi se odcepili od Češkoslovaške oni okraji, v katerih je najmanj 750/o voli lcev glasovalo za Henleina, v okrajih z manjšim odstotkom glasov za Henleina pa naj bi se uvedla župna, odnosno kantonska samouprava po četrtem predlogu praške vlade. Ko laik presoja položaj, ga pred-vsem preseneča visoko število češkoslovaških Nemcev. Res je, da so Nemci v ČSR z izjemo Ukrajincev najmočnejša narodna manjšina v Evropi, saj jih je po uradnih podatkih iz leta 1030 nekaj nad 3 milijone 200.000, toda sama številčnost še ne tvori zadostnega obeležja za poznavanje dejanskega položaja te manjšine. Predvsem je dejstvo, da nis0 sud9tski Nemci v zgodovini nikdar tvorili in tudi ne morejo nikdar tvoriti države zase, ker ne tvorijo geografske enote, priključitve k Nemčiji vse do danes pa tudi niso zahtevali. Naseljeni so po večini v gorskih predelih klasične geografske enote Češke ter v severni hriboviti periferiji Moravske in Šlezije. vendar skoro nikjer strnjeno, saj se na mnogih krajih vrivajo v nemško ozemlje teritorialne cone Čehov in Slovakov, kakor se to jasno vidi iz narodnostnih zemljevidov, ki smo jih v zadnjem času par objavili tudi v »Jutru«. Strnjeno prebivajo Nemci samo v osmih okrožjih, ki pa medsebojno teritorialno niso zvezana. Skupno živi v teh osmih okrožjih okoli 2 milijona in pol Nemcev. Ostalih 700.000 jih prebiva v okrožjih s češkoslovaško večino kot lokalna manjšina. Poudariti pa je treba, da živi med Nemci tudi v onih osmih okrožjih, kjer so strnjeno naseljeni, pol milijona Čehov in Slovakov. Ob upoštevanju tega dejanskega položaja prihaja znani češkoslovaški manjšinski strokovnjak dr. Emil Sobota v knjigi »Narodnostna avtonomija v Češkoslovaški«, ki je izšla še pred sedanjimi sudetskimi razpravami, do zaključka, da Nemci v ČSR »ne morejo organizirati niti svoje samostojne države, niti avtonomnega teritorija v okviru republike«. Preostala bi potemtakem še tretja možnost, o kateri se prav te dni razpravlja: njih priključitev k tretjemu rajhu Praktično pa je po mnenju dr Sobote tudi ta priključitev neizvedljiva. Ako bi se namreč priključili rajhu obmejni predeM, kjer so Nemci strnjeno naseljeni, bi bila nova državna meja že upravno nemogoča. Razen tega bi bilo v tem primeru skupno z 2.3 milijona Nemcev prepuščenih rajhu tudi okoli 400.00Q Čehov, ki žive med njimi, v ostali ^Češkoslovaški pa bi kljub temu še vedri& ostalo nekaj nad 900.000 Nemcev. Akn pa naj bi se poleg strnjeno naseljenih nemških obmejnih okrožij upoštevali še nemški otoki, ki z nemškimi okrožji niso v teritoiialni zvezi, potem bi se z večino nemških okrožij morala priključiti tudi mnoga okrožja s češkoslovaško večino, tako da bi bilo izročenih rajhu tudi okoli 700.000 Čehov, v republiki pa bi še vedno ostalo enako število Nemcev. Ako bi se končno na isti način priključilo rajhu še okoli 170.000 Nemcev, ki žive ob bivši avstrijski meji pomešani s približno 41000 Čehov in Slovakov, bi se z Nemci povečalo tudi število rajhu prepuščenih Čehoslovakov, v republiki pa bi še vedno ostalo nad pol milijona Nemcev. Po mnenju dr. Sobote bi torej nemški problem v ČSR ne glede na odsto-pitev okoli 700.000 Čehoslovakov tudi po tej poti ne bil rešen. Kompliciranost manjšinskega problema v vsej srednji Evropi in ne samo v ČSR je prav v tem, da je »potegnitev takih mej, ki bi vse zadovoljile, sploh nemogoča«, kakor je v svojem znanem govoru pred rajhstagom dne 20. februarja 1938 priznal tudi sam Hitler. Spričo takšnega dejanskega položaja je razumljivo, zakaj se teza o priključitvi vseh Nemcev v ČSR trenutno sploh ne postavlja vsaj javno ne. Novi predlogi se omejujejo samo na delno odcepitev, pri čemer se skuša vzeti za osnovo glasovanje sudetskih Nemcev za Henleina ob priliki zadnjih občinskih volitev. Toda v tej zvezi opozarja znani češkoslovaški zunanjepolitični strokovnjak dr. Hubert Ripka na nove težkoče: Kaj naj se zgodi s sudetskimi Nemci, ki ne soglašajo s Henleinom? Ripka je prepričan, da bi se takoj po- Osamljena Češkoslovaška je pristala na suojo okrnifev Vdala se je silnemu pritisku Francije in Anglije, da prepreči neposredno grozečo vojno Dramatičen razvoj dogodkov — Nočna intervencija pri predsedniku republike Praga, 21. sept. h. Za češkoslovaški narod je danes napočil usodni dan. Vse do zadnjega trenutka je ves češkoslovaški narod z občudovanja vrednim mirom in samozavestjo pričakoval, da bodo zavezniki izpolnili svoje pogodbene obveznosti in mu priskočili na pomoč v borbi za ohranitev suverenosti in neodvisnosti mlade češkoslovaške države, ki bi bila z njihovo stvarno pomočjo lahko kljubovala sovražnim namenom. Evropski zapad je še enkrat pokazal, da so mu zveze z malimi srednjeevropskimi državami ljube, dokler so mu neposredno v korist, in da se jih zlahka odreče, čim mu to narekujejo njegovi trenutni interesi. Češkoslovaška vlada je bila danes pod pritiskom nasprotniških armad na svojih mejah prisiljena v celoti sprejeti Hitlerjeve zahteve, ki sta ji jih kot svoje predložili angleška in francoska vlada. Morala je tako pristati na okrnitev češkoslovaškega ozemlja, morala se je odreči stoletnim zgodovinskim in naravnim mejam svoje države. Usodna noč Dogodki so se razvijali danes z bliskovito naglico in med neprestanimi intervencijami zapadnoevropskih poslanikov, angleškega Newtona in francoskega Dela Croixa. Že ob 2 ponoči sta se oba poslanika zglasila na Hradčanih ter sporočila pisarni prezidenta, da je postal takojšnji češkoslovaški pristanek na angleško-francoski načrt nujno potreben. Sporočila sta, da je nemški kan-celar Hitler obvestil angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, da sta nemška in madžarska vojska koncentrirani na češkoslovaških mejah in pripravljeni na vdor na češkoslovaško ozemlje, če praška vlada v najkrajšem roku ne sprejme predloženega načrta. Od svojih vlad sta prejela nalog, naj nemudno prosita predsednika republike, da da nedvoumen odgovor na stavljena vprašanja. Na to intervencijo je bila nemudno sklicana češkoslovaška vlada, ki se je sestala na Hradčanih ob 4. zjutraj pod vodstvom prezidenta dr. Beneša. Seja je trajala vse jutro. Tik pred 9. uro je bila za četrt ure prekinjena, nakar se je spet nadaljevala in trajala v permanenci vse do 17. ure. V dopoldanskih urah sta angleški in francoski poslanik ponovno intervenirala, Angleški poslanik je bil obveščen, da je vlada načelno pristala na angleško-francoski načrt in da bo še tekom dneva podala formalno izjavo o tej stvari. Posvetovanja so potekala v izredno mučni in dramatični atmosferi. Obravnavale so se posamezne točke angleško-francoskega načrta do zadnje podrobnosti. Vsa seja se je vršila pod strašnim pritiskom vesti, da čaka na češkoslovaških mejah 24 nemških in 4 madžarske divizije na poslednji ukaz za vdor na češkoslovaško področje. Nobeden od članov vlade se zlepa ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi bilo vobče mogoče razsodno in pravilno presoditi položaj pod takim pritiskom. In še ko so proti poldnevu zadovoljili angleškega poslanika z načelnim pristankom na načrt, so se uro za uro posvetovali, kako bi bilo mogoče v zadnji minuti vendarle rešiti domovino. Angleški poslanik je kategorično izjavil, da pride ob 17. po formalni odgovor. Zares je bila seja dotlej zaključena in usoda Češkoslovaške odločena. Prve objave Zvečer je bil izdan komunike, ki podrobno obeležuje potek dogodkov in nemogoče okoliščine, v katerih so se razvijali. Ob 17., pravi komunike, je zunanji minister dr. Emil Krofta v zunanjem ministrstvu sprejel francoskega poslanika Dela Croixa in angleškega poslanika Newttona ter jima izročil de-finitivni pismeni- odgovor češkoslova" ške vlade na angleško-francoske predloge. S tem odgovorom so bile zahteve angleške vlade izpolnjene. Obenem je minister Vavrečka po radiu sporočil češkoslovaški javnosti spomenico, v kateri podrobno utemeljuje tragično odločitev češkoslovaške vlade, ki je bila prisiljena na neomejeni pristanek na angleško-francoske načrte v okoliščinah, v katerih v nobenem primeru ni bilo mogoče postopati drugače. ffOfilclS prebivalstvu Nujen poziv k treznosti in disciplini, h ohranitvi popolnega reda in miru Praga, 21. sept. br. Nocoj je minister Vavrečka objavil po radiu proglas, ki ga je izdala češkoslovaška vlada na narod in v katerem obeležuje in pojasnjuje pristanek na angleško-francoske načrte. Proglas pravi med drugim: Velika kriza, ki jo že nekaj let preživlja Evropa, je dosegla v zadnjem času vprav okrog nas v srednji Evropi svoj višek. Po 20 letih miru, reda in spokoja je bila naša demokratska država po te j krizi hudo zadeta. Po dinamičnih političnih strujah v soseščini je bila neposredno ogrožena. Zal se je pokazalo, da je evropska kriza takega značaja, da so nam naši prijatelji svetovali, naj pristanemo za ohranitev svetovnega miru tudi na teritorialne koncesije in žrtve, ker nam sami ne morejo pomagati. Naši ustavni organi so želeli, da bi se konflikt rešil pred mednarodnim razsodiščem. Tej želji češkoslovaške vlade in pre. zidenta republike ni bilo ugodeno. Francoska in angleška vlada sta s skupno de. maršo svojih diplomatskih zastopnikov pri predsedniku republike v pretekli noči obvestili češkoslovaško vlado, da takšna rešitev ne bi odvrnila grozečega spopada. Stali smo pred vojno, ki ne bi ogražala naše države samo v obsegu dosedanjih spornih vprašanj, nego tudi bistvo narodne eksistence in skupnosti Čehov in Slo. va'dovaki so odgovorili s tem, da so vrgli s»mo dve raketi. V Visu v chebskem okraju je kakih 50 napadalcev obkolilo carinarnico. Prekinili so telefonske zveze s Chebom. Nastal je boj in streljanje, ki je trajalo 30 minut. Nato so napadalci pobegnili. Ranjen je bil en češkoslovaški vojak. Po sledovih, Id so jih pustili napadalci, so tudi oni verjetno imeli nekaj ranjenih. V okolici Krasi ic je prekoračilo mejo 15 do 20 ljudi ter napadlo carinarnico. Streljali so s puškami. Straža je opozorila vojake z belo raketo. Oddelek orožništva je odgnal napadalce. V Wiesenthalu je bilo izstreljenih z nemške strani okoli 30 krogel iz pušk. V pisarno carinarnice je bila vržena ročna bomba. Cariniki niso streljali, ker carinarnica leži le pet korakov od meje. V Ašu je tolpa neznanih ljudi napadla tamkajšnjo carinarnico ter streljala z avtomatskimi samokresi in vrgla dve ročni bombi. Neznani zločinci so streljali na stražo ob meji. Straža je ta napad odbila. Streljali so tudi na carinarnico v Novi vesi pri RokitnicL Nanjo so vrgli tudi tri ročne bombe. En carinik je težko ranjen, carinarnica pa popolnoma razdejana. Ranjeni carinik je imel še toliko moči, da je nekajkrat ustrelil s puško na napadalce, ki so na begu streljali s strojnicami, Vaclav Klofač - 70 let Včeraj je poteklo 70 let, odkar se je v Nemškem Brodu rodil eden najodličnejših sodobnih politikov češkoslovaškega naroda, senator Vaclav Jaroslav Klofač. življenje tega izredno žilavega in delavnega moža, plamtečega Slovana, sijajnega organizatorja čeških delavskih množic, je nepretrgan niz borbe proti nasilju in za osamosvojitev češkoslovaškega naroda, v socialnem pogledu pa za zboljšanje položaja češkoslovaškega delavstva. Kot nadvse okreten novinar in nedosežen ljudski govornik je znal svojemu političnemu delu postaviti za program zahteve, želje in interese češkega delovnega ljudstva. Svojo politično in novinarsko pot je začel leta 1890. pri »Narodnih listih« kot pristaš takratne mladočeške stranke. Udejstvoval se je predvsem v delavskih progih, čeprav je bilo njegovo delo zelo težko, ker njegova stranka ni imela jasnega socialnega programa in je svojo borbo vodila samo na temelju zgodovinskih argumentov. Ko je Klofač videl, kako delavstvo zaradi tega bolj in bolj prehaja v tabor socialnih demokratov, ki so bili takrat še narodno mlačni in so stali popolnoma pod -vplivom nemške centrale na Dunaju, je začel misliti na lastno strokovno in politično organizacijo češkega delavstva na nacionalni podlagi. Svojo zamisel je izvedel leta 1897. ko so socialni demokrati začeli borbo proti češkemu državnemu pravu, dotakratni glavni osnovi češke nacionalne politike. Ustanovil je češko narodno socialistično stranko. Njegovi neumorni delavnosti in izredni organizatorni sposobnosti se je posrečilo, da se je v teku pičlih 10 let nova stranka razvila med najmočnejše češke stranke v bivši Avstriji in da se je je delavstvo oklenilo z zaupanjem in ljubeznijo. Krajevne edinice strankinih političnih in strokovnih organizacij so postavile nerazrušen jez nadaljnjemu ponemčevanju češkega delavstva. Mladi Klofač. na vrhuncu svoje telesne in duševne moči. je kakor apostol hodil iz kraja v kraj ter budil in navduševal zatirani češki delavski živelj. Privlačnost njegove politike je bila tako velika, da so se morali tudi socialni demokrati odreči svojemu in-ternacionalizmu ter se postaviti na osnovo češke nacionalne politike. Češka narodno socialistična stranka si je seveda ustanovila tudi svoje glasilo, še danes izhajajoče »češke Slovo«. Zopet gre Klofačevi novinarski in organizatorski sposobnosti glavna zasluga, da se je ta list razvil v enega prvih čeških dnevnikov. Ves čas je ostal zvest svojemu osnovnemu programu slovanske solidarnosti in socialne pravičnosti. Danes je njegova večerna izdaja najbolj razširjeni češkoslovaški list, saj gre vsak dan v svet v skoro pol milijona izvodih. V dunajski parlament je bil Klofač prvič izvoljen leta 1901. Ostal je nato v njem ves čas do prevrata vedno prvi borec za pravice slovanskih narodov in posebej še za pravice češkega delovnega ljudstva. Kmalu po izbruhu vojne je nastopil znano pot slovanskih politikov, ki ga je vodila v ječo in koncentracijsko taborišče. Na svobodo je prišel z drugimi sotrpini vred leta 1917. Z nezmanjšanim pogumom se je vrgel vnovič na delo in prevzel že nekaj mesecev kasneje predsedstvo čsl. narodnega odbora, v katerem je bilo združeno vse delo za osvobojenje češkoslovaškega naroda. V osvobojeni domovini je bil Klofač član revolucijske narodne skupščine. Leta 1920. je postal minister narodne obrambe. Pri prvih rednih volitvah, ki so bile istega leta, je bil izvoljen v senat in je postal njegov podpredsednik, kar je še danes. V sedemdeset let Klofačevega borbenega življenja je padel marsikak težek dogodek, ki pa ga je češki narod premagal in prebolel. Tudi svoj življenjski jubilej obhaja zaslužni češkoslovaški politik v temnih, viharnih dneh. Iskreno želimo in trdno upamo, da bo vihar prešel tako. da bo Vaclav Klofač v jeseni svojega življenja lahko srečen in zadovoljen gledal na sadove svoje življenjske borbe in svojega življenjskega dela. Nove Mussolinijeve izjave o češkoslovaški Govor ob zaključku potovanja po Benečiji Trbiž, 21. septembra. AA. (Štefani). Danes popoldne ob 16. je imel predsednik vlade Mussolini s tribune na žitnem trgu krajši nagovor pred velikansko množico, ki mu je neprestano in z velikim navdušenjem vzklikala. V začetku svojega govora je Mussolini izjavil, da s tem svojim le prekratkim obiskom v tako ponosnem Trb:žu končuje prvi del svojega potovanja. Iz Trbiža in iz teh krajev, ki so imeli srečo videti, kako so italijanske armade izvo-jevale eno izmed največjih zmag v zgodovini sveta, bi želel povabiti vse Italijane, ki ga ta trenutek poslušajo, da ne glede na 201etnico bitke poromajo od bregov Piave do pobočij Krasa. Italijani bodo tamkaj videli, kaj je Italija v osvobojenih krajih ustvarila v 20 letih. Od Trsta do Gorice so tovarne, ladjedelnice in električne centrale, kakršnih nima svet. Razen tega bodo videli, da tudi prebivalci drugega jezika, male oaze velike slovanske množica, ki so nekoč prišle v te hribe, s svo- jimi spontanimi manifestacijami dokazujejo da v celoti sodelujejo v življenju italijanskega naroda. Zato lahko na neke žolčne in zlobne polemike z druge strani Alp pripomnimo, da je za ureditev nekaterih problemov treba ugotoviti zgodovinske okoliščine. Problemi morajo dobiti določene razsežnosti. Zakaj preživlja danes češkoslovaška ure. ki bi jih mogli imenovati usodne? Zato ker ni bila češkoslovaška. Bila je češko nemško poljsko madžarsko rumun-sko rusko malorusko slovaška. Jaz pa vztrajam na tem, da se ta problem, ko smo že prišli k njemu, popolnoma uredi. Ta trenutek je britanski ministrski predsednik, ki je prevzel politično pobudo, na poti. da spravi ladjo v pristanišče miru. Po poročilu francoske uradne agencije je češka vlada po posvetovanjih, trajajočih vso noč, davi pristala na francosko-bri-tanske predloge, določene na londonskem sestanku. Naknadne izjave Litvinova o stališču Sovjetske Rusije Govor na zaključni seji skupščine DN — češkoslovaška se je baje obrnila na Rusijo šele pred tremi dnevi ____j t ; Ženeva, 21. sept. o. Danes je bila v ženevi zaključna seja, na kateri so posamezni delegati zavzeli svoje stališče. Besedo je imel med drugim tudi francoski delegat Paul Boncour, ki se je pa odpovedal svojemu govoru in je v zadnjem hipu sklenil, da se ne vmeša v debato. Zato je izzval veliko zanimanje govor ruskega delegata Litvinova. Litvinov je preciziral stališče ruske vlade v daljšem govoru, pri čemer je orisal šibkost Društva narodov in zapadnih velesil. Med drugim je poudarjal v svojem govoru, da je po priključitvi Avstrije predložil sklicanje konference velesil. toda predlog ni bil sprejet. Rusija se je vzdržala vsake intervencije v praških pogajanjih, ker je po njenem mnenju šlo za čisto notranje zadeve ČSR. Vprašanje eventualne vojaške pomoči Rusije češkoslovaški je bilo načeto prvič od fran- coske vlade malo pred odhodom Litvinova v ženevo. Rusija je predlagala sklicanje skupne seje francoskega, češkoslovaškega in ruskega generalnega štaba. Istočasno je Rusija v svojem odgovoru nagla-sila. da bi se morale najti vse možnosti mirne rešitve, eventualno na mednarodni konferenci, češkoslovaška se je komaj pred tremi dnevi obrnila na Rusijo z vprašanjem, ali je pripravljena v sporazumu s Francijo nuditi dejansko tvorno pomoč Češkoslovaški. Na koncu je Litvinov izrazil svoje obžalovanje, da so bili proglašeni drugačni ukrepi. Na to izjavo javljajo iz polsluzbemh francoskih krogov, da je Litvinov s pre-ciziranjem svojega stališča čakal na trenutek, ko se je zdelo kot sigurno, da bo češkoslovaška sprejela londonske predloge. Madžarski računi V Budimpešti se nadejajo, da bodo madžarske revizio-nistične zahteve energično podprle Nemčija, Italija m Poljska kajti medtem sta stopili na prizorišče še Madžarska in Poljska. Budimpešta, 21. sept. o. Službeni krogi kažejo največje zadovoljstvo z rezultati obiska Imredyja in Kanvje pri Hitlerju. Hitler je pokazal polno razumevanje za samoodločbo madžarske manjšine v ČSR ter obljubil polno pomoč Nemčije za rešitev tega vprašanja. V odločilnem trenutku se bo Nemčija energično zavzela za madžarske zahteve. Ravno tako računajo Madžari na vso podporo Italije in Poljske. Budimpešta. 21. sept. br. Ministrski predsednik lmredy je danes izjavil novinarjem glede na svoj včerajšnji polet v Berchtesgaden, da bo madžarski vlada, ki se zaveda svoje nacionalne dolžnosti, zastavila vsa razpoložljiva sredstva da doseže za Madžare na Češkoslovaškem pravico do samoodločbe v enakem smislu, kakor se bo priznala pripadnikom nemške manjšine. Berlin. 21 sept. AA. (DNB) Nemški Listi pišejo da je z zahtevami za samoodločbo madžarske im poljske maiiišiiie v CSR nastopil nov moment, ki bo še pospešil razvoj češkoslovaške krize. Ce je res. da .ie dr. Beneš pristal na londonske predloge, pravi »Boreen Zeituegc, je treba dodati da je dr. Beneš predolgo premišljeval o svojem odgovoru in da so ti prvotni predlo, gi dejan-ko po svoji vsebinJ že aastarefi, Poljske in madžarske demarše London, 21. sept. AA. (Reuter) V Londonu trde, da je britanska vlada dobila od poljske in madžarske vlade informacijo, da želita ti dve državi za svoje manjšine v CSR iste pravice, kakor jih dobe sudetski Nemci pri ureditvi svojega vprašanja na podlagi angleško-francoskih predlogov. London, 21. septembra. AA. (Reuter). Diplomatski urednik Reuterja je zvedel, da je poljski poslanik na svojih zadnjih obiskih v zunanjem uradu orisal stališče svoje vlade, da je treba v zvezi z odstopom Sudetov Nemčiji, kakor določajo angleško-francoski predlogi, zavzet, enako stališče tudi do poljskih zahtev glede Tešina in Karvina. Izvedelo se je. da so enako stališče zavzeli tudi poljski poslanik v Parizu, Berlinu in Rimu Prav t?ki se je zvedelo, da je včeraj obiskal madžarski londonski poslanik lorda Halifa.\a in ga seznanil s stališčem madžarske vlade, da se ima z vsemi češkoslovaškimi manjšinami enako ravnati kakor z nemško. Beležke Posvetovanja združene opozicije Beograjski voditelji združene opozicije imajo zadnje dni zopet številne sestanke, na katerih razpravljajo o politični situaciji in o svoji agitacijski akciji. Med drugim so sklenili, da bodo v začetku oktobra priredili vrsto političnih shodov v Črni gori in v bivšem Sandžaku. Senator Košutič v Franciji Kakor poročajo listi, je odpotoval podpredsednik HSS senator inž. Avgust Košutič v Francijo. Ostal bo nekaj časa na zdravljenju v znanem francoskem kopališču Vichy. Z njim je odpotoval tudi poslanec HSS dr. Cajkovec. Shod Mirka Komnenoviča Staroradikalski prvak nar. posl Mirko Komnenovič, ki je bil nekaj časa minister v vladi dr. Stojadinoviča. je sklical za nedeljo v Kotoru politični shod. »Samouprava« piše o tem shodu med drugim: »Eden glavnih govornikov na shodu bo upokojeni kmetijski referent Tomo Dolanj-ski, priseljenec iz Hrvatske Ta Dolanjski jc ob priliki nekega koncerta zagrebške filharmonije v Kotoru izročil Zagrebčanom lovorjev venec s hrvatskim trakom in je rekel, da je srečen, ker more pozdraviti Hrvate iz Zagreba na periferiji Hrvatske, v Boki Kotorski. To je v vseh nacionalnih krogih izzvalo revolt, sedaj pa je isti Do-lanjski z istimi političnimi nazori glavni govornik na skupščini g. Komnenoviča. o katerem je znano, da je stoodstotni Srb.« Mačkovski poslanec v Srbiji Na nekaterih zborovanjih združene opozicije. ki so bila zadnje dni v Srbiji, je nastopil kot govornik tudi poslanec HSS Mihovil Pavlek Miškina, ki je znan tudi kot hrvatski kmečki pisatelj. Nastopal je kot odposlanec dr Mačka Vsebine njegovih govorov listi ne navajajo. HRS Hrvatski radnički savez, delavska organizacija v taboru dr. Mačka je imel v nedeljo v Zagrebu glavno skupščino. Po poročilih, ki so jih podali člani vodstva, ima HRS 171 podružnic. V preteklem letu se mu je baje posrečilo skleniti 47 novih kolektivnih pogodb in poboljšati 169 že prej sklenjenih. Po zatrjevanju vodstva so se delavske mezde zaradi tega zvišale za 19 milijonov dinarjev na leto. V stavkah, ki jih je zaradi mezdnih borb vodil HRS, je sodelovalo 19.000 delavcev, stavke pa so skupno zavzele 1950 dni. »Hrvatski dnevnik« posveča HRS in njegovi skupščini svoj včerajšnji uvodnik. V njem našteva uspehe delavske organizacije in dokazuje da so bili uspehi mogoči predvsem zaradi tega. ker tvori HRS sestaven del mačkovskega tabora. Narodne manjšine v Srednji Evropi Diplomati pri predsedniku vlade Beograd. 21. sept. AA. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu turškega poslanika na našem dvoru Haj-darja Aktaja, zatem grškega poshrgUa Raula Bibico Rosetija. poljskega poslanika Romana Dembickega ter odpravnika poslov rumunskega poslaništva Dana Geblc-sca. Zopet hujši boji v Španiji Salamanca, 21. septembra. AA. (DNB) Uradno porečilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na bojišču pri Ebru so nacionalistične čete zavzele v torek sovražne postojanke v širini več kilometrov. Odpor sovražnika je popolnoma zlomljen. Bojni plen je zelo velik. V teh bojih so nacionalisti sestrelili eno sovražno letalo. Republikanci so izvedli na andaluzijskem bojišču nekaj brezuspešnih napadov. Saint Jean de Luz, 21. sept. AA. (DNB) Poročilo republikanskega poveljstva pravi, da sovražnik na bojišču pri Ebru močno pritiska ter da so nacionalistične čete zavzele neki hrib severozapadno od San Juana. Na teruelskem bojišču so republikanski oddelki nadaljevali s prodiranjem na odseku Manzanere ter zavzeli tri višinske postojanke. Na andaluzijskem bojišču so republikanci tudi napredovali in sicer na odseku Villa del Rio. Španska vlada bo odpustila dobrovoljce Ženeva, 21. sept. AA. (Reuter) Zastopnik Španije Negrin je izjavil, da je španska republikanska vlada sklenila odrediti brez odloga odhod vseh vojakov, ki niso Spanci. Ta ukrep se bo izvajal pri vseh tujcih, ne glede na njihovo narodnost, vštevši tudi tiste, ki so sprejeli špansko državljanstvo od začetka državljanske vojne na Španskem. Negrin je podčrtal, da pomeni ta sklep prispevek španske vlade k splošni pomiritvi. Bančni moratorij v ČSR Praga. 21. sept. h. Vlada je izdala danes važen ukrep o bančnem moratoriju, ki bo veljal za vse denarne zavode, hranilnice in zavarovalnice Po uredbi jc izplačevanje vlog znatno omejeno V neomejenem obsegu se bodo upnikom izplačevale vsote, ki so jim potrebne za plače nameščencev, za najemnine in zakupnine, za socialna zavarovanja in zavarovalniške premije pri privatnih zavarovalnicah, za kritje sodnih, odvetniških in notarskih stroškov. Depoziti in vloge se bodo izplačevali do 25% skupne vrednosti, če bodo dvigi nujno potrebni za obrate upniških podjetnikov. V ostalem bodo zavodi izplačevali mesečno po 900 Kč pri vlogah preko 30.000 Kč, 3% pri vlogah od 5000 do 30.000 in po 150 Kč pri vlogah pod 5000 Kč. Za dopuščene vloge v septembru se bodo dvigi, izvrščeni do 21. septembra že všteli. Na račun odkupa vplačanih zavarovalniških premij bodo simele zavarovalnice izplačati eno četrtino odkupne vsote. Finančni minister je bU pooblaščen. da v danem primeru še nadalje omeji v uredbi navedene kvote. Dramatični razvoj sudetske krize je postavil v ospredje zanimanja problem narodnih manjšin zlasti v Srednji Evropi. Zamotanost problema je v tem da so v tem predelu sveta narodi tako pomešani, da med njimi ni mogoče potegniti jasne meje, posebno ne mej, ki bi ne puščale več nikakih narodnih manjšin v območju drugega naroda. Nadaljnja težkoča je v tem, da se jezikovne meje le redkokje krijejo s prirodnimi zemljepisnimi mejami. Srednja Evropa je bila v zgodovini torišče raznih narodov slovanskega, germanskega, romanskega in celo mongolskega izvora ter je zato še danes živ narodni mozaik. Po podatkih objektivnih znanstvenikov imajo srednjeevropske države naslednje narodne manjšine. Nemčija: 1,100.000 Poljakov, 160.000 lu-žiških Srbov, 140.000 Cehoslovakov, od tega v bivši Avstriji 120.000. dalje 15.000 Dancev, 8.000 Frizov in 6.000 Litovcev, k temu pa še na ozemlju bivše Avstrija 120.000 Slovencev in Hrvatov ter 18 009 Madžarov. Češkoslovaška: 3,230.000 Nemcev, 690.000 Madžarov, 540.000 Rusinov in 60.000 Poljakov. Poljska: 4.200.000 Rusinov, 1,200.000 Be- lorusov, 850.000 Nemcev, 80.000 Litovcev in 30.000 Cehoslovakov. Madžarska: 480.000 Nemcev, 110.000 Slovakov, 80.000 Jugoslovenov in 20.000 Ru-munov. Rumunija: 1.000.000 Madžarov, 750.000 Nemcev, 450.000 Rusinov, 370.000 Bolgarov, 300.000 Rusov, 35.000 Poljakov, 48.000 Jugoslovenov in 27.000 Slovakov. Italija: 600.000 Jugoslovenov m 250.000 TTemccv Jugoslavija ima okrog enega milijona narodnih manjšin, od tega največ Nemcev in Madžarov, ki jih je vsakih okrog 400.000. Zadnje vesti ČSR naj odstopi ozemlje s tremi milijoni ljudi Po večernih pariških vesteh zahteva londonski načrt odstop vsega ozemlja, kjer so Nemci v večini Pariz, 21. septembra, p. Po vesteh nocojšnjih listov vsebuje angleško-franco-ski načrt naslednje določbe: Vse obmejno ozemlje, kjer tvorijo sudetski Nemci nad polovico prebivalstva, se odstopi Nemčiji. Za določitev razmerja prebivalstva v prizadetih krajih se ne razpiše poseben plebiscit, nego se vzamejo v poštev rezultati poslednjih občinskih volitev. Načrt določa tudi podrobne mo-dalitete o izvedbi te teritorialne amputacije, obenem pa tudi možnost za izmenjavo prebivalstva na obeh straneh. Po teh načrtih naj bi Nemčiji pripadlo ozemlje, na katerem živi Z in pol milijona sudetskih Nemcev ter okrog 600.000 Cehov. Cehi s sudetsko-nemškega ozemlja in Nemci s češkega ozemlja naj bi se izmenjali. Ti načrti so bili češkoslovaški vladi predloženi v obliki nekakega ultimata z rokom 48 ur. Demonstracije v Pragi Praga, 21. sept. p. Nocoj okrog 10. se je nagnetlo na Vaclavskem trgu in po sosednih ulicah več desettisočev ljudi, ki so manifestirali za nedotakljivost in neodvisnost Češkoslovaške. Mase ljudstva so skušale prodreti do angleškega in francoskega poslaništva, a močni oddelki policije na konjih in peš so jih zadržali, ne da bi nastali kaki resnejši spopadi. Demonstranti so navalili tudi na zgradbo češkoslovaške radijske postaje. Razbili so nekaj stekel na oknih. Manjša skupina je vdrla v zgradbo samo in poskušala objaviti po radiju svoje zahteve. Na nujne prošnje nameščencev je ta svoj namen opustila in eden od njih, ki je že začel govoriti v mikrofon, je sredi stavka nehal. Po Vaclavskem trgu valovi še ogromna množica ljudstva, ki neprestano vzklika. Policija se omejuje le na to. da prepreči izgrede. Ljudje jokajo od gneva in žalosti. Ves večer so se po radiju vrstili pozivi k miru in disciplini, da ne bi neredi neodgovornih elementov povzročili še hujše katastrofe. Sokolski proglas Praga, 21. sept. b. ČOS je po popoldanskem posvetovanju objavila na vse pripadnike sokolstva, kakor tudi na ostale državljane republike proglas, v katerem jih poziva, naj ohranijo disciplino in vzdrže povsod mir. Sokolstvo ima polno vero in zaupanje v voditelje države, ki bodo prav gotovo jx>izkusili vse, kar je v človeških močeh, da kar najbolj zavarujejo državo. Proglas se konča z besedami: »Če nas bodo zapustili vsi, sami sebe ne bomo zapustili!« Apel čsl. legionarjev Praga, 21. sept. h. Nocoj ob 21. je zveza češkoslovaških legionarjev izdala naslednji proglas: »Zveza češkoslovaških legionarjev poziva vse svoje člane in druge legionarje ter prebivalstvo sploh, da ohranijo mir in disciplino. Ne pozabite, da bi vas provokaterji radi zapeljali k dejanjem, ki naj bi dokazala potrebo, da tujec pri nas napravi mir. V teh dneh prave narodne žalosti, narodnega trpljenja, ko so nas zapustili vsi naši prijatelji, se strnimo moško v disciplinirano narodno enoto! Sleherni nemir bi pomenil vodo na mlin naših nasprotnikov. Legionarji, pričakujte nadaljnjih navodil od naših odgovornih voditeljev, ki so v vašem interesu in v interesu vsega naroda zmerom in budno pripravljeni. Ogorčenje v Parizu Pariz, 21. sept. p. Najnovejši dogodki v Češkoslovaški so izzvali v Parizu silno ogorčenje. Na stotisoče ljudi se zbira v pariških centrih in glasno protestira proti politiki francoskih odgovornih krogov. Od trenutka do trenutka pričakujejo padec vlade. Listi v posebnih izdajah ogorčeno napadajo Daladiera. Levičarskim listom sekundirajo pri tem celo glasila Tardieujeve desnice. Poslanec Keryl-lis pravi v nocojšnji »Epoque«, da je vsa češkoslovaška politika slonela na francoski zvezi in zaščiti. Do zadnjega dne so francoski državniki hrabrili Češkoslovaško in ji obetali vso pomoč. Kar naenkrat so ji obrnili hrbet. Situacija pa se spričo tega nikakor ni zboljšala. nego še poslabšala, čeprav bo morda začasno nastopilo navidezno olajšanje. „Tempsov" napad na poljskega ministra Becka Pariz, 21. sept. b. Današnji »Temps«, ki posveča svoj uvodnik češkoslovaški odločitvi o novih predlogih Anglije in Francije, ostro napada politiko poljskega zunanjega ministra Becka, kateremu očita, da je sedanji položaj v srednji Evropi v glavnem posledica njegove zgrešene politike nasproti Franciji. Nemci dobe tud 1 kolonije ? Na današnjem sestanku s Chamberlainom bo Hitler sprožil vprašanje povratka nemških kolonij London, 21. sept. br. Seja angleške vlade je trajala cele tri ure. O njej ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Ministrski predsednik se je nato z Downing Streeta podal v buckinghamsko palačo, kjer ga je kralj sprejel v avdienci. Chamberlain je kralju podrobno poročal o češkoslovaškem načelnem pristanku na londonski načrt in o pooblastilih, ki mu jih je dala vlada na popoldanski seji za jutrišnji razgovor s kancelarjem Hitlerjem v Godesbergu. Razgovor se ne bo nanašal le na češkoslovaško vprašanje, temveč na vsa aktualna mednarodna vprašanja. Po nekih vesteh naj bi se razgovor nanašal tudi na nemške kolonialne zahteve. Pariz, 21. sept. br. V tukajšnjih diplomatskih krogih so se v večernih urah razširile vesti, ki jih v Nemčiji ne zanikajo, da bo Hitler pri ponovnem sestanku s Chamberlainom med drugim načel tudi kolonijalno vprašanje. Zatrjuje se. da bo Nemčija zahtevala povračilo predvsem svojih nekdanjih afriških kolonij. Churchill in Eden protestirata London, 21. sept. b. Tudi v Londonu je nastala v javnosti silna reakcija proti postopanju valde. Nocoj se je vrnil iz Pariza Winston Churchill. Novinarjem je rekel, da zahteva takojšnje sklicanje parlamenta. Okrnitev Češkoslovaške pomeni popolno kapitulacijo zapadnih sil. Pohab-ljenje Češkoslovaške pomeni, da bo sedaj 25 nemških divizij sproščenih in lahko postavljenih na francosko mejo. V Stratfordu je imel nocoj bivši zunanji minister Anthony Eden na velikem zborovanju opozicionalnih konservativcev govor, v katerem je poudaril, da je treba najgloblje obžalovati, da so se demokracije znova umaknile. „Times" kažejo zopet odločnost London, 21. septembra. AA. »Times« v svojem uvodnem članku piše, da se ni moglo niti pričakovati, da bo Češkoslovaška sprejela končni sklep, dokler ne bo popolnoma točno proučila vsega in se seznanila s tem, kaj se od nje zahteva in kaj se ji nudi. Nemčija ima v tem trenutku manj pravice in manj razlogov, kakor kdorkoli drugi, da se vmešava z brutalnimi zahtevami. Možno je reči tudi to, da ima Nemčija malo upanja, da bi iz splošne vojne dobila kaj več kakor katerakoli druga država v Evropi. V interesu vse Evrope je, da se odstrani vsaka sabotaža Chamberlau nove misije, ki zadeva na velike težkoče in ki je toliko bolj pogumna, ker je površnim duhovom zelo lahko reči, da to ni nobena hrabrost. Poljske grožnje Varšava, 21. sept. AA. (Havas) Iz dobro poučenega vira se je zvedelo, da so poljska •ojaška oblastva sklenila obdržati pod zastavo letnik, ki bi imel biti odpuščen iz kadra po velikih manevrih, končanih te dni. Tudi rezervisti, ki jih vpokličejo vsako leto na te manevre, so ostali pod zastavami. Varšava, 21. sept. p. Vrhovni poveljnik maršal Ridz Smygli in zunanji minister Beck sta imela nocoj daljšo konferenco, po kateri je bil izdan kratek komunike, ki pravi, da so vojaške oblasti poskrbele, da bodo ostali v vojski vsi vojaki, ki so dovršili redno vojaško službo in bi se sedaj vrnili domov. Tudi rezervni oficirji in vojaki, ki so sodelovali pri pravkar zaključenih manevrih, ostanejo pod orožjem. Poljska vojska šteje sedaj 600.000 mož. Nocoj se je razširila vest, da pripravlja poljska vlada noto, ki bo še v tej noči poslana v Prago. V noti bo zahtevala, da Češkoslovaška odstopi Poljski tešinski okraj. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Vpliv toplega zraka se občuti v vzhodnih krajih države, kjer prevladuje oblačno vreme. V ostalih krajih je jasno in zjutraj megla. Temperatura je nekoliko narasla in je hila najmanjša v Tuzli, največja v Vran ju. Zagrebška: Stalno, vedro in suho vreme. Naši kraji in ljudje Prvi dobrotnik Vodnikove družbe Fran Seršen si je postavil najlepši spomenik w iji^lfiPfc % M m® mm Mili V Zagrebu, kamor je šel iskat zdravja, Je 16. julija t. 1. umrl g. Fran Seršen, trgovec in posestnik v Ljutomeru. Bil je eden izmed najkrepkejših stebrov nacionalnega življenja v Ljutomeru. Udejstvoval se je z velikim uspehom na gospodarskem polju, živahno delaven pa je bil tudi na kulturnem poprišču. Vzgojen v krepkem narodnem duhu, se je od mladih nog z vso ljubeznijo oklepal nacionalnih organizacij, zlasti pa mu je bil pri srcu Sokol, o katerem je bil prepričan, da je najidealnejša rarodna ustanova. Sokolu je posvetil dober del svojega dela in skrbi. Da je dobil Sokol svoj krov in si ga lahko primerno uredil. pripada v veliki meri zasluga tudi pokojnemu Seršenu. Vinko Zorko Sr. Andraž v Sslov. gor., septembra Kdor pozna Vinka Zorka m prisluhne itjegm.-/ krepki, besedi, ki se tolikokrat usta-x>i ob usodi naše domovine, ob herojskih horbuh junakov, ne more verjeti, da so mu leta nedavno vrisala na pleča že šesti križ. Doma je s Polenšaka pri Ptuju. Že z 18 leti je odprl trgovino pri Sv. Barbari v Halozah. lz\'en poslov je venomer tičal v knjigah. V glablral se je zlasti v zgodovino Slovanov in je že zgodaj dobil pridevek »srbo-fil«, ki je v začetku vojne postal zanj precej usoden. V Halozah se je Vinko Zorko menil. leta 1901. pa se je z družino preselil na idiličen hribček Svetega Andraža v Slovenskih goricah, kjer trguje in opravlja službo poštarja. Pri Sv. Andražu je prišel v neposredni stik z valovi germanske duhovne invazije, ki so se širili iz nemških šol pri Sv. Lenartu, Ptuju in drugod. Postavljal se je ob sleherni priliki v bran za naše narodne interese ter je bil trdo borbo z raznimi tujimi plačanci, kakor tudi s člani trgovskega gremija r Ptuju. Peti avgust 1914, ko so avstrijske oblasti jele zapirati zavedne Slovence, je zapisan v spominu Vinka Zorka s črnimi črkami. Mudil se je v Ptuju ter je bil priča razdejanja Mahoričeve hiše po razbesneli drhali. Znanec, ki ga je opazil v gneči, mu je svetoval, naj pobegne, da jih ne dobi še on. Šel je domov, ali doma ga je že čakala trojica žandarjev, ki so bili prebrskali vso hišo, prelistali sleherno knjigo, da bi se ovadba denuncianta-domačina podprla tudi z oprijemljivimi dokazi. Čeprav niso našli ničesar sumljivega, so ga odgnali v Ptuj, odkoder je moral kot izdajalec jezljive «ma-tere« Avstrije na graško divizijsko sodišče, kjer je presedel v družbi raznih »izdajalcev domovine« polnih devet mesecev. Iz zaporov so ga poslali na fronto, kjer je bil kot zaznamovanec (p. v.) izpostavljen stalni objestnosti svojih predpostavljenih, ki so skrbno pazili, da ni ušel, ali prišel kako drugače v stik z rušilci stare monarhije. Leto 1918. ga je našlo v vrstah generala Maistra, in po dolgi dobi je slednjič prišel na svoj dom, kjer je moral začeti gospodariti skoraj od kraja, zakaj življenje med vojno je bilo težavno, sedem nedoraslih otrok je zahtevalo kruha, nasprotniki pa so skrbeli tudi za oškodovanje njegove trgovine. Po vojni se ie z vso svojo mladostno vnemo posvetil trgovini, delo pa ga ni nikoli pritegnilo tako, da bi ne našel časa za sodelovanje v raznih društvih. Dal je pobudo za ustanovitev tamburaškega zbora, katerega prvi kapelnik je bil njegov sin Vinko, sedaj trgovec pri Sv. Benediktu; od ustanovitve Sokola je njegov zaslužni starosta, brez katerega si Sokola pri Sv. Andražu ne moremo misliii, in še toliko drugega. Pomaga z nasvetom tu, podpre gmotno tam, saj je srčno dober. Svoje otroke je vzgojil v strogo nacionalnem duhu ter odprl slehernemu izmed njih po raznih krajih Slovenskih goric trgovino. Že ves čas je zvest naročnik »Jutra«, Takšnih mož naš narod, zlasti zdaj in tu ob meji, potrebuje! Zato mu želimo še dolgo let sedanje čil osti. Zdravol Vnet za vse dobro in lepo, je bil tudi velik ljubitelj lepe knjige. Po skrbi in truda polnem delu je rad posegal po lepih knjigah, v katerih je našel razvedrila in često tudi utehe. Ko je bila ustanovljena Vodnikova družba, jo je pozdravil z odkritosrčnim veseljem, saj je bil prepričan, da je bila s to ustanovitvijo izpopolnjena velika vrzel v našem narodnem življenju. Postal je njen zvest član in knjige Vodnikove družbe, lepo vezane, so bile vedno na odličnem mestu v njegovi knjižnici. In V milijone gre škoda Prizadet© prebivalstvo s Ljubljana, 21. septembra V nekaterih srezih dravske banovine so v letošnjem letu povzročile vremenske nezgode veliko škodo. Nastopali so hudi nalivi in povodnji, padala je toča. a pomladi je mraz ponekod uničil skoraj vso mlado brst na sadnem drevju. Največja škoda je nastala po poplavah v srezih Ljutomer, Dolnja Lendava in Murska Sobota. Reka Mura je preplavila v teh srezih ozemlje v dolžini 70 km po 3 do 5 km na široko. Na poplavljenem ozemlju so uničeni vsi pridelki in živinska krma. Podrlo se je tudi več hiš. škoda se ceni skupno nad 10,000.000 din. Prizadeti so v glavnem kraji, kjer je naseljeno najrevnejše prebivalstvo. Ljudje nimajo že sedaj skoraj nikake hrane zase in za živino. V več srezih je napravila ogromno škodo toča. Največja je škoda v srezu Brežice, kjer je v občinah Bizeljsko. Sromlje in Pi-šece popolnoma uničila vse nasade in posevke. Ravno tako škodo je napravila toča v občini Sv. Peter pod Sv. gorami v srezu Šmarje pri Jelšah. Po prizadetih krajih kako je vzljubil Vodnikovo družbo, kako je bil prepričan o njenem blagoslovljenem, narodu posvečenem delovanju, je dokazal s tem, da se je je v svoji oporoki spomnil z izdatnim volilom v znesku 25.000 din. S tem je postal pokojni Fran Seršen prvi dobrotnik Vodnikove družbe. Sporočamo to slovenski javnosti, nade-jajoč se, da bo plemeniti zgled idealnega rodoljuba našel mnogo prav tako idealnih posnemovalcev. Franu Seršenu slava, ohranimo ga v trajnem in hvaležnem spominu! V Ljubljani, 21. septembra 1938. VODNIKOVA DRUŽBA po povodnjih in toči strahom pričakuje zime vlada med prebivalstvom veliko pomanjkanje in beda. Ti kraji so po večini že v ugodnih letih pasivni in so navezani na nakupovanje živeža. Zato je pomanjkanje sedaj še dosti večje, posebno, ker je ponekod že lansko leto povzročila toča veliko škodo. Kra'jeva banska uprava je ukrenila potrebno. da vsaj delema odpomore prizadetemu prebivalstvu. Razpoložljiva sredstva pa niti od daleč ne bodo zadostovala za kritje vseh najnujnejših potreb. Zato je nujno potrebno, da pomaga pri podpiranju oškodovancev vse prebivalstvo dravske banovine. To je tem potrebnejše, ker bo nastopilo pomanjkanje zlasti v zimskih časih. Mestno poglavnrstvv zbira v svrho pomoči po ujmah oškodovanim prispevke, ki jih bo izročalo bsmovirirkemu skladu za podpiranje po ujmi oškodovanih krajev. Zato vabi svoje občane, da prispevajo v ta fond. Položnice so na razpolago pri mestnem socialno političnem uradu v Mestnem domu. Sokolski prvaki nastopijo na Jesenicah Tekmovalna akademija bo v soboto, 1. oktobra Jesenice, 21. septembra Le pičli dve leti nas ločita od olimpiade, ki bo leta 1940. v Helsinkih na Finskem. Vsi kulturni narodi se že zdaj temeljito pripravljajo na to veliko svetovno prireditev, na kateri bodo merili svoje moči najboljši telovadci in športniki sveta. Tudi naši Sokoli so pričeli s pripravami za olimpiado. Vzpodbujeni po zgledu čeških sokolskih tekmovalcev, ki so se pripravljali v tesnih stikih s češko javnostjo za mednarodne telovadne tekme v Pragi, so sklenili, da bodo storili vse, da se tudi pri nas poveča zanimanje široke javnosti za vrhunsko telovadbo na orodju. Sklenili so, da bodo v raznih mestih priredili celo vrsto propagandnih nastopov v obliki javnih tekem, pri katerih bi občinstvo sproti pisalo ocene sodnikov sestavi posameznih telovadcev, ki so že tekmovali ali se pripravljajo za prihodnje mednarodne telovadne tekme in olimpiado. Prva telovadna akademija naših najboljših telovadcev m telovadk je bila v soboto dne 27. avgusta na letnem telovadišču v Ljubljani. Prireditev je vsestransko lepo uspela. Ustvarila je živahen stik med tekmovalci in občinstvom, ki je z velikim zanimanjem sledilo izvedbam tekmovalcev in beležilo ocene sodnikov v tabele. Druga tekmovalna akademija bratov in sester, ki so se udeležili tekem v Ljubljani, bo v soboto dne 1. oktobra ob 20. pod vodstvom br. dr. Murnika v Sokolskem domu na Jesenicah. Tekmovalci bodo razdeljeni v skupino A in B. V skupini A bodo nastopili tekmovalci, ki so se že udeležili mednarodnih tekem in' olimpiad, med njimi: Jože Primožič, Janez Pristov, Boris Gregorka, Miloš Skr- binšek. Janez Forenta, Janez Malnarič in drugI V aknpini B bodo tekmovati mlajši bratje, ki so dovršili enomesečni tečaj za vrhunsko telovadbo v Ljubljani. Poleg teh se bodo tekme udeležili gorenjski sokolski prvaki in sicer: Hinko Ule iz Kranja, Srečko Skrt iz Radovljice, Franc Noč, Bernard Svetlin, Cvetko Sorgo, Stane Oblak in Janko štefelj z Jesenic. Poleg tega bo nastopila na glavnih orodjih in z vajami s kiji vrsta članic, ki se je udeležila mednarodnih tekem v Pragi Tekma bo prva te vrste na Jesenicah. Videli bomo vrhunske sestave naših med-narodnikov na glavnih orodjih in mlado sokolsko gardo, ki se bo v doglednem času postavila ob bok naših najboljših. Prepričani smo, da bo gorenjska sokolska javnost razumela pomen te akademije in se je bo udeležila v častnem številu, železniške in avtobusne zveze so zelo ugodne. Konferenca mednarodne organizacije potovalnih pisarn na Bledu. V teku današnjega dne prispejo na Bled predstavniki potovalnih pisarn, ki so združene v Mednarodni zvezi AGOT. Zbralo se bo 15 delegatov, ki bodo nastajeni deloma v hotelu Toplicah, deloma v Park-hotelu. Jutri bodo imeli posvetovanja, prosti čas pa bodo porabili za izlete v blejsko okolico. V soboto bodo nadaljevali pot na Su-šak in pluli po Jadranu. Udeležbo so prijavili predstavniki prometnih pisarn: OEVB (Avstrija), MER (Nemčija), italijanski CIT, madžarski IBUSZ, češkoslovaški ČEDOK, rumunska Evropa, poljski Orbis ter Bolgarija in Švica. oŠ s „opO0\e' Velike Poljane z Grmado nas vabijo Krasno izletišče, torišče jadralnih letalcev In smučarjev Prijatelj, ko si morda pred nedeljo ali praznikom v negotovosti, da ne veš, kam bi se podal, v želji, da izven zatohlega mestnega ozračja preživiš v naravi nekaj prijetnih uric in se naužiješ svežega zraka — sedi v dolenjski vlak proti Kočevju in se popelji do Ortneka! Po dveh urah izstopiš na tej prijazni postaji, ležeči v stisnjeni dolini, obdani krog in krog z jelovimi gozdovi Nekaj minut od postaje zapustiš državno cesto ter kreneš po drevoredu mimo grajskih poslopij v Peklu in že se vzpenjaš navzgor po dokaj dobro urejeni občinski cesti. Dvajset minut te vodi pot skozi gozd, ko zagledaš pred seboj farno cerkev in prve hiše vasi Velike Poljane. Sem si bil namenjen. Na planoti, nagnjeni na jugozapadni strani v dolino, na severovzhodni strani pa obdani z vrhovi, leže Velike Poljane, lepe in ponosne. Kraj šteje 50 hišnih številk ter tvori z nekaj majhnimi naselji faro Velike Poljane, posvečeno farnemu patro-nu Sv. Jožefu. Do združitve občin so imele Velike Poljane samostojno občino, po komasaciji pa pripadajo občini Ribnici. Ima pa kraj več desetletij staro ljudsko šolo, na katero so Poljanci zelo ponosni. Trden, samozavesten in ponosen je naš Poljanec s posebnimi vrlinami: mravljično je priden in ljubi svojo zemljo nad vse. Kar je podedoval po očetu, to hoče izročiti nasledniku. neguje in obdeluje zemljo, ki mu pa dostikrat ostane dolžna. V sili se zateče v gozd, ki mu je poleg kmetijstva glavni vir dohodka. Nerad zapusti rodno grudo, ki jo v tujini nikdar ne pozabi ln ob prvi možnosti prihiti nazaj. Tako živi rod za rodom in bije neizprosen boj življenja. Ko si tako pokramljal z gostoljulaifcnt in dovtipnimi Poljanci ter se okrepčal pri vaškem krčmarju, zapusti vas in uberi pot na severno stran! Tri četrt ure zložne hoje in že si na vrhu Grmade. 887 m nadmorske višine ima. Bil si že na višjih in bolj znanih izletnih točkah, toda gotovo boš presenečen nad lepoto razgleda. Na južni strani se ti odpre ribniška dolina s Sv. Ano, Malo in Veliko Goro, na severovzhodni strani pod teboj leži dobre poljska kotlina, preko katere te poneso oči tja proti vrhovom, ob-dajajočim Kum, na jugozapadni strani ugledaš Bloško planoto z Javornikom tn Snežnikom, na severnozapadni strani pa nzreš preko vasi in vasic Sv. Ahaca, Ko-reščka in Krima slovensko metropolo 0 šmarno goro. Preko tega pa venec na£Eh gora z očakom Triglavom. Zadivil te bo razgled in nehote se boš vprašal, zakaj je ta prelepa izletna točka tako malo poznana. šele v zadnjem času postaja Grmada bolj znana in to po zaslugi peščice idealnih ljudi — naših jadralnih letalcev. Poizkusi in raziskovanja, dokazujejo, da ima Grmada s rrejim vetrovjem vse pogoje, da postane izhodišče izletov z jadralnimi te- Dr. Robert Kukovec, Zagreb: Suomi, dežela prihodnje olimpiade v skorajšnji bodočnosti bo Finska postala za ves športni svet središče, v katerega bodo uprte oči neštetih, ki se navdušujejo za olimpijsko misel. Prepričan sem, da bo tudi v Sloveniji mnogo njih, ki bodo olimpijadi vsaj v mislih prisostvovali, če že v resnici ne bodo mogli biti v Helsinkih. Ker sem letos imel sam priložnost spoznati finsko zemljo in finski narod, želim nekaj svojih opažanj priobčiti in tako povečati razumevanje in zanimanje za to lepo državo. Po mojem mišljenju je Finska danes prav za prav edina država v Evropi, ki uživa »splendid isolation«, na katero je do nedavna bila Anglija tako ponosna, ki pa je dandanes za njo samo še lep spomin, čeprav je Finska zvezana z evropsko celino s suho mejo, dolgo 1.500 km, jo ravno ta meja glede na to, da je soseda Sovjetska Rusija popolnoma izolira proti vzhodu. Nadaljnje meje Finske na suhem so proti Norveški v dolžini 150 km in proti švedski 600 km. Ta meja se spet vleče skoraj izključno nad polarnim meridianom ter za večji promet ne pride v poštev, če ravno je tu edina finska mednarodna proga, ki jo veže z švedsko in to na severnem koncu finskega morskega zaliva. Od vseh drugih strani je Finska obdana z morjem, in to povečini od vzhodnega morja, a na skrajnem severu od severnega ledenega morja. Tako preostane za pristop na Finsko edino zveza s parnikom in to ali iz Nemčije preko Stettina ali pa iz švedske preko Stock-holma. železniška zveza po prvi progi je daljša in mnogo dražja kakor parniška in tako se skoraj ves promet, potniški kakor tovorni, vrši po morju. To pa finski pripomore k njeni veliki izolaciji, ki je za deželo v Evropi v današnjih prilikah prava blagodat. V kratkih obrisih naj podam najznačilnejše podatke o tej deželi, ki pri nas gotovo niso vsem znani Krščanstvo so Fincem prenesli Švedi v XIII. stoletju. To priliko so Švedi izkoristili tudi za to, da so ostali na Finskem in jo vključili v svoje kraljestvo. Leta 1809. po miru v Tilzitu je Finsko dobil ruski car Aleksander I. od Napoleona za izredne usluge. Od takrat pa do ruske revolucije leta 1917. je bila Finska sestavni del ruske carevine s široko avtonomijo, katero so ruski carji po svoji uvidevnosti kratili ali pa ne. Da še danes stoji spomenik ruskemu carju Aleksandru II v Helsinkih, je pač dokaz, da so Finci pod Rusi doživeli tudi lepe čase. Kako široka je bila njihova avtonomija, se vidi najbolje iz tega, da so leta 1914. plačali Rusiji 20 milijonov finskih mark (21 milijonov dinarjev) in bili s tem oproščeni udeležbe v vojni. Leta 1917. so Finci ustanovili svojo republiko na demokratskih načelih, katera so znali do danes očuvati v najčistejši obliki. Kljub politični odvisnosti od Rusije je vendar prevladoval na Finskem vedno švedski kulturni vpliv. Ta je bil tako močan, da so šele pred 50 leti proglasili svoj jezik enakopraven švedskemu. Tudi dandanes vsak izobraženi Fi-1 nec govori tudi švedsko. Splošno mnenje je, da je Finska majhna dežela. To odgovarja resnici le v toliko, kolikor se tiče števila njenih prebivalcev. Ona danes šteje nepopolne 4 milijone ljudi Zato je pa površina zemlje ogromna. Finska ima 382.000 km2 in tako spada med največje evropske države. Naseljena je zelo redko, saj pride na 1 km2 samo okoli 11 ljudi. A naselitev je po položaju jako različna. Med tem ko je južni del Finske precej gosto naseljen, na severu včasih na sto in sto kilometrov ne najdeš prebivalca. Tod je domovina Laplandijcev, ki še živijo popolnoma nomadsko življenje ter se selijo s šotori, psi in velikimi čredami svojih severnih jelenov od kraja v kraj. Klima dežele je ista kakor v Skandinaviji Paradoksno je dejstvo, da na obalah Severnega ledenega morja voda ne zamrzne zaradi dejstvovanja Zalivskega toka, med tem ko vzhodno morje zamrzne. Ta se pozimi pridno poslužujejo ledolomilcev, da lahko vzdržujejo promet. Zime so zelo hude in dolge. Trajajo od konca novembra pa vse do začetka aprila, šele takrat se začne sneg topiti. Pomlad v našem smisla se zbudi šele v začetku junija. Zato ni čudno, da slavijo severnjaki 21. junij, najdaljši dan, na posebno slovesen način. To je doba, ko je poletje zmagalo in ko se pokaže v svojem najlepšem čaru. Poletje traja tri mesece in veljajo dnevi, kadar poskoči toplomer na solncu na 30® C, že kot zelo vroči. Posebnosti, ki odlikuje severno poletje in kar vsakega tujca posebno privlači, so dolgi svetli večeri. Saj ob 22. uri. še sije sonce. Nordijsko poletje je neraz-družljivo vezano na severno priodo. Drugo z drugim zvezano je veliko doživetje, nepozaben užitek. Zato Finska ne pokaže vse svoje lepote v svojih mestih, marveč v svo- tali. Na pristejn h mestih so o tem že obveščeni. Za trud in prizadevanje bodi našim jadralcem; zlrsti pa gg. Ambrožiču Ladu ;n Ludviku Stariču, izrečena najlepša zahvala. Njihovo delo zasluži pozornost m gmotno podporo vse javnosti. Je pa Grmada z bližnjim Petelinjem %rr> tudi idealen prostor za smučanje. V tem pogledu prekaša marshr?tero znano smuško postojanko, kar dobro vedo prijatelji bele opojnosti biižn'ih krajev, ki zadnja leta posečajo to okolico. Navžit krasnega razgleda in čistega, ostrega zraka, boš le nerad zapustil izlet-no točko ter ubral pot nazaj po vaseh ali za vasjo v dolino k večernemu vlaku. Mahneš pa jo lahko preko Bukovca v Velike Lašče, kamor prispeš v eni uri hoda. Pot te vodi čez Spodnje R"tje, kjer se za trenutek pomudiš, da vidiš rojstni dom našega duševnega velikana Frana Levstika. Že mnogokrat je bilo poudarjeno, da ne le Gorenjska, temveč tudi Dolenjski Kras nudi prelepe izletne točke, o čemer si se danes prepričal. Ali kakor rečeno, so žal premalo poznane. Poleg drugih vzrokov je tudi ta, da smo ljudje nejeverni Tomaži, ki tiščimo le na slavne izletne točke, čeprav nam mnogokrat ne nudijo toliko, kakor manj znani kraji Življenjski jubilej Vaclava Klofača Ugledni tn tod v raOh krajih znani češko« slovaški vodDnt politik Vaclav Jarasfa« Klofač Je obhajal vfceraj TtMetnieo svojegafr življenja. (Glej fltanefc na 2. strani) bodni prirodl Vedno ln vedno se opuiujs kot glavne posebnosti severne prirode: jezera in šume. Jaz osebno hi še dodal tretjo posebnost, čeravno je abstraktna: brezkraj-nost. Finska sama ima «3.000 jezer. Vsa so obdana od neskončnih šum, ki segajoi v sama jezera, ti človek res ne ve, ali se jezera prelivajo drugo v drugo, ali pa sq šume vse med seboj povezane, tako se prepletajo jezera, otoki, obale in šume in temu nikoli ni konca ne kraja. Samo tn in tam človeška naselbina. Naselj v našem smislu besede ni. Vsak kmet ima svoja hišo in potrebna gospodarska poslopja sredi posestva. Na deželi so večje naselbina zelo redke. Kvečjemu ob kakem kolodvoru oziroma okoli kake cerkve. Drugače stojijo hiše daleč druga od druge. Razdalje sosedov so po 20 km in še več. Promet med temi naselbinami se poleti vrši s kolesi vozovi in avtomobili po cestah, ki večinoma niso asfaltirane, ki so pa vendar v jako dobrem stanju. Drugo važno prometno sredstvo so čolni. Skoraj vsak kmet ima svoj motorni čoln. To ni luksuz, saj stane bencin samo 3 dinarje liter. Pozimi odpadejo vse te možnosti in se ves promet vrši na smučeh in saneh. Ni torej čudno, da je Finska domovina tako odličnih smučarjev. Večina prebivalcev na Finskem se pečal s poljedelstvom, čeravno je tudi industrija; jako razvita. Kako mogočno se je razvilo! poljedelstvo v zadnjih 20 letih, se vidi iz tega, da je Finska leta 1918. pridelala samo 10% spoje porabe Sta, danes pa proizvaja že skoraj 80%. Kmetje sami se ba-vrjo poleti s poljedelstvom, pozimi pa 3 gozdarstvom. Kmetije so za naše razmere precej velike, saj imajo najmanjše po 20 oralov. To je pa tucfi razumljivo, £e pomfc* TOMBOLA v KRANJU 2. oktobra DVA AVTOMOBILA DVE MOTORNI KOLESI Domače vesti * Zadnje prijave za obisk obrtne razstave v Beogradu in poklonitev na Oplencu. Število prijavljencev za obisk obrtne razstave in poklonitev na Oplencu raste iz dneva v dan. Ker je zanimanje vsesplošno, se je rrti za prijavljen je podaljšal do 28. t, m- Da se olajša nekaterim plačilna možnost, je izletni odbor sklenil, da se istočasno s prijavo lahko pošlje le polovični obrok, drugi obrok pa mora biti plačan najkasneje do 5. oktobra. Pohitite s prijavami! Vse informacije dobite pri Zvezi obrtnih društev, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Na deželi se zglasite pri krajevnih društvih! Če še nimate prospekta, je še čas, da to z dopisnico sporočite! * Letni zbor osrednje Zveze lovskih društev kraljevine Jugoslavije bo v dneh od 15. do 17. oktobra v Mariboru. Prirejena bo tudi državna propagandna strelska tekma z lovskim orožjem. Prometni minister je dovolil delegatom popuste in sicer uživajo tekmovalci na strelski tekmi polovično voznino od odhodne postaje do Maribora in nazaj. Na odhodni postaji je treba kupiti vozni listek do Maribora in legitimacijo št. 13, s katero se bodo lahko brezplačno vrnili domov. Legitimacije bodo overjene na zboru. Popust velja od 12. do 20. oktobra. mnumnniiiiiiiiiiiiii:: !i!iiin:iiifiiriiiiiiiiiinHiirmiiimiii imnnrrni umnnminnniinn rainmr Socialni politiki v slovanskih državah posvečena posebna številka kulturne in socialne revije Misel In delo s prispevki avtorjev iz Prage, Varšave, Sofije, Beograda i. t. d. izide v začetku prihodnjega tedna. Revijo lahko naročite pri upravi, Gosposvetska 4. * Kdor išče primerne pisarniške službe in želi izboljšati svoj položaj ali pa hoče izpopolniti svoje strokovno pisarniško znanje in prakso, naj obiskuje večerni trgovski tečaj na drž. prizn. trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Informacije daje vodstvo osebno ali pismeno. Tel. 48-43. Citajte današnji razglas ravnateljstva * Slovenski zdravnik na mednarodnem kongresa kopališč. Na povabilo predsedstva tega kongresa, ki traja od 22. do 28. septembra v Berlinu in Nauheimu, bo predaval tudi znani slovenski balneolog dr. L. Trauner z zagrebške klinike in sicer o temi: >Die»ta pri kopališkem zdravljenju revmatizma«. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. Ogl. res. - W 15. 485-35 slino, da rodi zemlja samo enkrat na leto in da kose travo šele okoli 15. julija. Malo pozneje sledi žetev. Na zelo visoki stopnji je živinoreja in mlekarstvo. Nič čudnega, če pomislimo, da Finci skoraj ne pijejo vode, marveč najrajši mleko. Zraven tega pa v veliki količini izvažajo svoje mlekarske proizvode. Veliko vlogo v njihovem gospodarstvu imajo gozdovi. Vedeti je treba, da je 80% površine pokrite z gozdovi in da je Finska v tem pogledu poleg Rusije najbogatejša dežela v Evropi. Iglastega drevja je nekaj več kot listnatega, med slednjim je pa posebno znamenita finska breza. Na tem njihovem lesnem bogastvu temelji tudi njihova industrija. Poleg lesne je najbolj razširjena industrija celuloze in papirja. Zraven tega so pa vse druge industrijske panoge odlično zastopane, tako da imajo Finci svoje velike ladjedelnice ter lastne tovarne avtomobilov in aeroplanov. Kar se pa tiče rud, je Finska zelo uboga ter mora skoraj vse surovine uvažati. Razen Fincev živi na Finskem še 300.000 Švedov, ki so naseljeni na zapadni obali Finske' ter na Olandskem otočju, ki leži med Stockholmom in Turkuom. To je drugo največje mesto Finske (80.000 prebivalcev), obenem glavno mesto švedskega življa. Druge narodnosti so zastopane v minimalnem številu. Po veri so protestanti, razen 100.000 Karelcev, ki bivajo ob ruski meji, ter so pravoslavne vere, toda finske narodnosti. Za vse bodoče obiskovalce olimpiade je važno vprašanje cen. Lahko mirno rečem, da je to veliko in ugodno presenečenje. Finska marka stoji približno za 5% višje od našega dinarja. Njena kupna moč je pa nekoliko večja od našega dinarja in tudi cene so nekaj nižje od naših, tako da Finci s popolnim pravom razglašujejo svojo domovino za najcenejšo tujskopromet-no državo v Evropi. * Večerni trgovsko - pisarniški izobraževalni tečaj. Ravnateljstvo državno priznanega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, objavlja: Kakor vsako leto se tudi letos z začetkom oktobra otvori VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ ZA IZOBRAZBO PISARNIŠKIH MOCl. Ta tečaj je namenjen onim, ki iščejo primerne zaposlitve v pisarnah in onim, ki žele izpopolniti svoje strokovno znanje, to je raznim nameščencem, uradnikom itd., priporoča pa se tudi trgovcem obrtnikom in vsem ostalim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati trgovskih šol. Poučuje se: knjigovodstvo, korespondenca slovenska in nemška, trgovsko računstvo, trgovinstvo in pravo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, nemščina. Poseben tečaj za srbohrvatsko korespondenco, italijanščino z italijansko korespondenco, nemško stenografijo itd. Udeleženci lahko obiskujejo celotni trgovski tečaj ali samo posamezne predmete. Večerni trgovski tečaj tukajšnjega zavoda je po svoji organizaciji najpopolnejši in je odobren po pravilniku, ki ga je za ta zavod še posebej potrdilo ministrstvo trgovine in industrije. Ob zaključku lahko slušatelji polagajo zaključni izpit in dobe završno izpričevalo. Šolnina je primerno nizka, da je obisk vsakomur omogočen. Christofov zavod je največji te vrste m najmoderneje opremljen. Edinstvena stro-jepisnica s 40 pisalnimi stroji, računski stroji. Specialne učilnice za knjigovodske in pisarniške vaje. — Vsa pojasnila, ustna in pismena ter brezplačne nove prospekte daje ravnateljstvo. Informacije in vpisovanje vsak dan dopoldne, opoldne in zvečer do 8. ure. Točen naslov: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska št. 15. Tel. 48-43. Zima se bliža -T?*"""**""——3f Lutz-peči, Ljubljana VH, tel. 32-52 • Spomenik padlim bojevnikom na Miro-goju. Na zagrebškem velikem pokopališču Mi roloju namerava mestna občina postaviti spomenik bojevnikom iz svetovne vojne. Razpisan je natečaj, pr katerem lahko sodelujejo kiparji jugoslovenski državljani. 9podnji del spomenika bo tvoni grobmoo v bizečkem kamnu, nad njo pa bo spomenik-Predmet tega natečaja je kip s podnožjem. Zamisel, veličino, obliko in tehnično obdelavo spomenika in podnožja to naj kipar po svoje spravi v sklad z grobnico. Spomenik bo viden z vseh strani posebno pa iz glavne aleje. Izdelan je lahko v kamnu ah v bronu. Predložiti je treba načrt kupa e podnožjem v risbi en face in v profilu v zvezi z grobnico, ter model kipa, ki naj bo visok 50 cm Priložiti je tudi treba proračun stroškov za izvedbo kipa brez podnožja in to alternativno, v kamnu ali v bronu Stroški kipa in podnožja ne smejo znašati več kakor 250.000 din. Nagrade so io tisoč 8 tisoč in 5 tisoč din. Natečaj se zaključi 1. decembra opoldne. Predloge 1« treba izročiti mestnemu poglavairstvu v Zagrebu, soba 109, kjer se dote tudi podrobne informacije. „OGENJ", DRUŠTVO ZA UPEPELJEVANJE MLRLICEV V MARIBORU, oskrbuje upepeljevanje proti mesečni članarini Din 15.— in 1-kratnemu starostnemu prispevku. V slučaju smrti člana zadošča prijava, vse ostalo oskrbi društvo. Zahtevajte pravila m priložite znamke na: „OGENJ" - MARIBOR, KOROSCEVA UL. 8, TEL. 28-05 • Službeni list kraljeve banske uprave dravske banovine prinaša v 76. številki od 21 t. m. pravilnik o državnem odboru za proučevanje ljudske prehrane, navodilo za izvrševanje pravilnika o pogojih, po katerih se daje dovolitev za plavljenje in splaivljanje gozdnih proizvodov, glede cenitve in plačevanja odškodnin, dalje pristop Velike Britanije k mednarodni konvenciji za zaščito industrijske svojme za Tanganjiko. ratifikacijo konvencije o službeni pogodbi mornarjev po Novi Zelandija ter razglase. • Šestmesečni tečaj za izpopolnitev zdravnikov se bo pričel v šoli Narodnega zdravja v Zagrebu dne 15. oktobra. Po uredbi o obveznem praktičnem stažu za medicince in zdravnike morajo obiskati ta tečaj sreski, banovinski in občinski (mestni) zdravniki v državni in samoupravni službi ter zdravniki zdravstvenih ustanov, ki še niso dovršili 10 tet efektivne službe, ko je bila uredba uveljavljena (1927). V kolikor kdo od sprejetih kandidatov ne bo mogel dobiti predpisanih potnih stroškov ali podpore za dobo tečaja, mu bo šola Narodnega zdravja nuidtiila brezplačno stanovanje, kurjavo m luč v lastnem poslopju. Ker je še nekaj mest praznih, se naprošajo zdravniki, ki žele obiskovati ta tečaj, da se do 5. oktobra preko pristojnega oblastva prijavijo Šoh narodnega zdravja v ZagTebu, Mrrogojska cesta 4. ♦ Teden Rdečega kriia se je pričel v nedeljo 18. t. m. tudi v dravski banovini z raznimi prireditvami, nabiralnimi akcijami itd. Pridni nabiralci (ke) pa nabirajo tudi še v teku tedna razne prispevke za to pre-potrebno človekoljubno organizacijo m upamo, da ne bo nikogar, ki bi odklonil skromen prispevek za Rdeči križ v teh res-oah ^ftftth ____________kajlge t doma. Uredniki, fa organizirajo posamezne stroke na razstavi, so naproiem. da pregledajo 'knjige na podlagi seznamov 23. m 24. oktobra v Trgovskem domu dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 16. do 18. ure. Društvo slovenskih knjišemikev. • Motorni vlaki bodo spet nkinjeni. »Vreme* piše: Beograjski velesejem je zaključen. Med njegovimi rezultati je bil tudi italijanski motorni vlak »Breda«, ki obratuje na progi Beograd—Zagreb. Ti dve mesti sta se približali na 415 ur, a ta čas se da se skrajšati. Toda po sporazumu naših železnic z italijansko železniško direkcijo bodo motorni vlaki >Breda< na tej progi ▼ prometu samo še do 1. oktobra. Ako ee naša železniška uprava doslej ne od&oči, da na tej važni progi uvede motorne vLake, bo Zagreb spet dvakrat tolirko oddaljen od Beograda in potujoče občinstvo bo imelo na razpolago samo še redne brzovlake. * Spet žrtev motornega vlaKa. Motorni vlak na progi Zagreb—Beograd je zahteval četrto in peto žrtev. V Banovi Jarugi je pregazil Marijo Pruženčevo, soprogo posestnika, ki je stopala po progi. S seboj je imela otroka, ki je živel še nekaj minut. Nesrečna žHna je bila v blagoslovljenem stanju. Moderna fiziološka gimnastika za dame in gospode Vam z delom in igro postane neobhodna potreba. Vsak ponedeljek, sredo in petek OD 6. do 8. zvečer v telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta. Začetek v sredo, 21. t. m. RISALNA ORODJA - RISALNE DESKE PRIPOROČA NAJUGODNEJE _trgovina IV. BONAČ Po neuspelem samomora pred oltar Sodišče |e včeraj razpravljalo v nenavadni ljubavni zadevi * Avtobus t 32 pomiki se Je prevrnil v jarek. Iz Lobrljina poročajo: V ponedeljek popoldne se je primerila huda avtomobilska nesreča, ki pa po srečni fgri usode ni zahtevala žrtev in poškodb. 32 Nemcev se je v lastnem avtobusu vračalo iz Dubrovnika čez Plitvice v Niirnberg. Blizu Dobrljina se je avtobus prevrnil v jarek, ki pa je k sreči ozek, da se je težki avtobus naslonil na drugi breg. Noben potnik ni bil poškodovan. Potniki so z vlakom nadaljevali pot v Zagreb, delavci Šipada pa so pozno v noč spravljali prevrnjeni avtobus na cesto. i * Pet ur je krvavel. V gozdu šumske uprave v Nemil ji pri Zenici se je ponesrečil Djulaga Mulavič. Pri spuščanju hlodov mu je padlo težko deblo na nogo in mu ie zdrobilo pod kolenom. Siromaka so naložili nekemu delavcu na hrbet, ki ga je nesel pet ur daleč v Zenico. Vseh pet ur ni nihče nudil pomoči siromaku, ki je močno krvavel. Ko je delavec prinesel svoj tovor v bolnišnioo OUZD v Zenici, je bil Djulaga sicer še živ, toda nezavesten, saj je domala izgubil vso kri. Šele po daljšem naporu se je zdravniku posrečilo, da ga je spet spravil k zavesti. S prvim vlakom so nato odpeljali ranjenca v sarajevsko bolnišnico, kjer mu bodo morali nogo odrezati. Djulaga je star 25 let in oče treh otrok. Poleg vprašanja, kako bo poskrbljeno za siromaka in njegovo družino, bo treba pač tudi temeljito dognati iz goliih človeških ozirov, zakaj ubogemu mučeniku ni bilk v petih urah ponudena niti najpotrebnejša pomoč. Zima se bliža Lutz-peči, Ljubljana VH, teL 32-52 * Oslepel je in spet spregledal, v vasi Martinovičih v glin^kem srezu govore ljudje o nenavadnem ozA-anrtjenju kmeta Ivana Brkiča. Siromaku Je pred nekaj le. tj začel pešati vid. Iskal je povsod pomoči, ležal Je dalje časa tudi na kliniki v Zagrebu. vendar je naposled popolnoma oslepel. Ko se je vrnil domov, je začel hoditi okrog raznih padarjev, dokler ga ni nekdo napoti k Milanu Kurelcu v Budirnirov. cih o katerem pravijo, da zna vračati vid. Brfeič si je izposodil nekaj denarja tn se odpravil h Kurelcu. Vsa vas je bila presenečena, ko se je Ivan Brkič vrnil domov s precej opravljenimi očmi in brez vodnika. Gotovo je stvar pristojne zdravstvene oblasti, da zadevo preišče. Ljubljana, 21. septembra Pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s.o.s. Leder-hasa sodelovala gg- s.o.s. Brelih in Gore-čan, je bila danes dopoldne razprava proti 211etnemu kovaškemu pomočniku Lojzetu Debeljaku iz Zaloga. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Sever, ga je poklicala na odgovor za dejanje, ki ga je sredi aprila na precej romantičen način zagrešil v gozdu Močilniku nad Gorjušami blizu Domžal. Tam so ga neke kmetice slišale ječati in klicati na pomoč in ko so se mu približale, so videle, da mu iz senc curlja kri, poleg njega pa je ležalo neko mlajše dekle v nezavesti s prestreljenim čelom. Dasi je bilo stanje obeh obupno, sta vendarle preko velikonočnih praznikov okrevala v ljubljanski bolnišnici, kamor so ju nemudno prepeljali. Ko sta prišla k zavesti, sta zaupala svojo skrivnost: hotela sta skupno v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Podobne namere sta imela že pred letom, toda tedaj sta se še sprijaznila z življenjem, no, kakor je kazalo iz poznejšega skupnega samomora, ne za dolgo. Na današnji razpravi je obtoženi Lojze odkrito priznal, da je streljal na svoje dekle v sporazumu z njo, trdil pa je, da jima je življenje grenila tovarišica njegovega dekleta, s katero je njegova Pepca služila kot kuharica v policijski menzi v Ljubljani. Zato sta se sestala na šmar- ttnski cesti in se z najetim avtomobilom zapeljala proti Domžalam, prepričana, da jima ni več živeti m da je treba napraviti konec. Ko pa je Lojze videl Pepco ležati nezavestno poleg sebe, a njega krogla, k± si jo je bil pognal v glavo, niti ni onesvestila, mu je šele postalo jasno, kaj je storil. 2e v tistem trenutku se je pokesal in začel klicati na pomoč. Pepca, ki je bila zaslišana kot priča, je njegove izjave potrdila, še zdaj trpi na posledicah hude poškodbe in nosi očala. Na predsednikovo vprašanje, če je fantu odpustila, je odgovorila, da mu je pripravljena odpustiti pod pogojem, če jo bo poročil in izpolnil svoje obveznosti do nje. Lojze se je sicer izkazal pripravljenega ustreči dekletovi že. i, toda šele potem, ko bo opravil svojo doiziiost do države, namreč vojaščino. Sploh sta Lojze, ki je zastaven fant in ne trpi nobenih posledic za poškodbami, in Pepca, ki je tudi prav čedno dekle, nastopala pred sodniki složno ln zelo spravljivo drug do drugega, pa kaže, da bosta postala po nekaterih nevšečnostih v svoji ljubezni še dobra zakonca. Prav zaradi te spravljivosti je sodišče tudi milo sodiio Lojzeta in mu prisodilo le 5 mesecev zapora, pa še to le pogojno za dobo 2 let. S to sodbo, proti kateri se Lojze ni pritožil, sta oba zaljubljenca zadovoljna odšla s sodišča v spremstvu Lojzetova-ga zagovornika dr. Fetticha. I Film izredne lepote, nežnih čustev z DOLLY HAAS v gl. vlogi ODTRGANI CVET Kino Union Danes nepreklicno zadnjikrat! Tel. 22-21 PREDSTAVE ob 16., 19.15 in 21.15 uri ' I IZLET V TRST za Din 58.— s posebnim vlakom v nedeljo 9. oktobra. Avtobusni izlet 5. — 6. oktobra v Vipavo, Gorico, Doberdob, Trst za Din 120. Informacije m prijave »Tourex-Slovenija«, Tujskoprometna gospodarska zadruga z o. j. V Ljubljani, Masarykova 12. * Do pasu ▼ vrelem apno. Martin Vu. jič iz vasi Broknja pri Mostam je gasil apno. Pred delom Se Je bil precej nasekal novega mošta. Naenkrat je izgubil ravnotežje in padel v vrelo apno, M mu je seglo do pasu in ga strahovito opeklo. Siromak se Je skušal rešiti, kakor Je vedel ln znal, vendar je precej časa ostal v strašni kopeli. Ko so ga izvlekli, je bdi tako ož-gan, da eo obupali nad njegovim okrevanjem • Strašne žrtve steklih psov. Pastirji na posestvu Lazarja Budišina v Veliki Kikin-di so opazili dva pote puška psa, ki sta napajala živino. Pastirji so ju pregnali, niso pa vedeli, da sta že ogrizla dva bika. Pred nekaj dnevi sta bika naenkrat začela besneti in sta ranila precej krav, telet in volov. Dva pastirja, ki sta hoteli pobesneli živali ukrotiti, sta obležala v krvi. ostali hlapci so kakor kavboji polovili nesrečni žjvali, ki sta poginili v strašnih mukah. Poklican je bil konjač iz Kikinde. ki je obe živali razparal, pri tem pa se je sam urezal v roko. Šele živinozdravnik je ugotovil da sta živali poginili za steklino. Konjača so ta-koi oddali v bolnišnico v Petrovgradu, živinozdravnik je nato cepfl vseh 170 glav goveje živine kolikor jih premore veleposestnik Lazar Budišin. • ROpar na kolesu. Kriminalna kronika se pri nas giblje v precej skromnih mejah, motoriziranih roparjev, gangster-j.v — avtomobilistov, kakršne pozna Amerika, najbrž še ne bomo izlepa imeli. A da tudi na tem področju napredujemo, nam priča dogodivščina jjosestnika Petra Modica z Velikih Blok, ki se je pred dnevi sredi popoldneva vračal z Rakeka na vozu s parom volov proti domu. Ko je prišel v Strmec, kakor se imenuje gozd mre d Grahovim in Blokami, ga je prehitel kolesar, vozil še dobrih 100 metrov naprej, nato pa se skril v grmovju ob cesti. Ko je Mbdic prišel mimo, je neznanec planil nadenj, ga vrgel z voza, mu z roko zamašil usta in mu iz žepa vzel listnico, v kateri je bilo 320 din. Nato je spet Skočil na kolo in se odpeljal proti Cerknici Napadalec je star okrog 25 do 30 let, srednje postave, polnega, rdečega obraza, črnih, nazaj počesanih las, na glavi pa je imed baretko, ki mu je med borbo padla na tla. Oblečen je bil v črn suknjič in sive črtaste hlače, kolo pa je bilo zeleno pleska. no. Orožniki v Novi vasi so se takoj začeli zanimati zanj, a doslej niso mogli dognati drugega, kakor da je po zavrženem dejanju krenil proti Logatcu in Vrhniki. • Zapadlost plačilnjh nalogov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljana opozarja p. n. deicKiajaice da poravnaj upadle plačilne naloge v zakonitem roRa. Uiad ne otominja k plačilu, trada ne pošilja izvlečkov, ker mora svoje upravne stroške znižati. Likvidnost urada mora »m brezpogojno varovana, zato se uvedie prisilna izterjava, čim plačilni nalog m ravnan v zakonitem roku. Ugovori proti predpisu ne odlagajo dolžnosti plačila. • Večerni trgovski tečaj pil Trgovskem ličnem larodu t Ljubljani, Kongresni tr* 2. (prostori Dopisne trgovske »®e); vanje m informacije dnevno med obicajnr-■n! nromi V Ttl^JtTni zavoda. • Dolgo so ga »kali. Nekateri tovarnarji in trgovoj so zadnje čase prijavili policiji v Karlov cu, da jim je marsikaj izginilo iz skladišč. Obenem je policija izvedela, da v okolici nekateri prodajajo prav cenene stvarni. Sum tatvin je padel na dolgo iskanega postopača Antona Fuketa, ki se je zadnji čas spet znašel v Karlovcu. Policija je izvedela za njegovo bivališče, katero je obkrožila in pozvala Antona Fuketa, naj se vda. Fuket je bfl oborožen, vendar se je naposled vdal in so ga uklenjenega spravili v zapor. Anton Fuket je z>°an iz razprave zaradi razbojniškega naipada v župnišču v Kuniču, kjer je fcala župmkova kuharica Marija Gabrov« močno ranjena m je ropar odnesel bKzu 16.000 din. Pr$ razpravi je bil Anton Fuket zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Kasacija pa je zahtevala obnovo postopka. Vse doslej se Je Fuket skrival *n bo šete zdaj iznova dajal odgovor za »roje grehe. • »Naš dan«, maš najcenejši mladinka Ust, ob sodelovanje učiteljstva lepo napreduje. Vsebina prve številke je pestra, zanimiva in bogato ilustrirana. Sodelujejo pri šern dnevu« po večini nHteftji. GG. poverjeniki se naprošajo, da fim prej nakažejo naročnino. Druga številka je ie v tisku. • Prešernova koča aa Stola »e zapre preko zime dne 28. t m. odprta pa ostane novo zgrajena Vatosnorje^a koča. • češčina sa samoake se naroča pri prof. J šediv^ju, Maribor, gimnaizčja. Stane 28 din, za člane SKJ io ZFO pri skupnem naročilu 24 din. • Vlomilci ▼ Laškem. V noči na ponedeljek so bili v Laškem na deta drzni vlo-milcL Poizkusili so srečo trikrat zapored m vse trikrat so odnesli precej oeden plen. Najprej so vdrM v gostrtao in Emilije Bozinove. V trgovini so nabrala dobršen kup moškega in ženskega peni«, več škatel cigaret, čokolade in drugih je-stvinda trpi trgovka okrog 3500 din škode. Iste noči so neznani storilci obiskali delavnico mizarskega mojstra Petra Hnaste-lja in mu odnesli raznega orodja. Nato so se tatovi vtihotapili še v klet kopališča Ra-dio-Thenna. iz katere Je izginilo več steklenic grozdnega soka, nekaj stekleni« dtr brega vina in steklenica šampanjca. V kopališču je kuharica tak pred dejanjem opazila na terasi neznanca, oblečenega v modro delavske hlače, in je sklicala prebivalce hiše, da so nekaj časa ostali na preži. Ko so opustili stražo, pa je tat mirne duše odnesel svoj plen. • Dopisna trgovska gola v Ljubljani, Kongresni trg 2. vpisuje dnevno. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati ustnega pouka, si more pridobiti s poukom doma v Dopisni trgovski šoli potrebnega znanja in izobrazbe. Zato šolo vsem slojem najtopteje pn-poročamo Vse informacije ® prospekte da je zavod interesentom brezplačno na raz-polago. Kakor Frankensteta! Napeto, grozno, zgolj za ljudi močnih živcev! Po romanu 2ena vampir >Duh Prakule« Ob 16^ 19.15 ta 21.15 uri. Kteo Sloga, teL 27-30 • Zaljubljen; vdovec je kupil poročeno vaško lepotico za 20.000 din. Ta zgodba se je odigrala v vasi Cegranu pri Gostivaru, kjer si moški za denar še vedno lahko izberejo ženo. V zadevo sta vmešana precej premožna kmetovalca Nedjmedin Avzijevifi in Rušan Su-lejmanovič. Lepotica pa je Anr fa. v katero sta bila oba kmetovalca zaljubljena. Anifa je bila že nekaj let poročena s Neidjmedinom. Toda Rušan. ki je premožen vdovec, je zadnje čase stalno nadlegoval njene starše, da so se naposled vdali zapeljivi odkupnini 20.000 din. Tako je preko noči postala Anifa vdovčeva soproga- \ dala se je v usodo in se malo briga za obupanega bivšega moža, kateremu je zapustila 6inoka. • Enoletni učni tečaj za pisarniške mori pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. (prostori Dopisne trgovske šole) prične s p<>ukom 1. oktobra, šolnina mesečno 110 din. Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda. • Ni pomota, namreč je res samo 58 din posebni vlak v Trst na nedeljo 9. oktobra. Avtobusni izlet v Gorico. Sv. Goro, Doberdob, Trst 5 in 6. oktobra 120 din. to pa samo pri Tourex-Slovenija, Tujsko prometna Gospodarska zadruga, Ljubljana. Masarykova 12. Iz Ljubljane U— Oskar Delkin gre na Islandijo in Grenlandijo. Danski geografski institut v Kodanju je povabil našega kartografa g. Oskarja D lkina na večmesečno polarno odpravo na Islandijo in Grenlandijo. Odprava krene pomladi 1939 v svrho karti-ranja zapadne obale na Grenland in se je udeleže poleg geodetov in kartografov še naravoslovci. n_ Desinfekeija. Uprava policije razglaša. da Andrej Lipovšek, zavod za dezinfekcijo, nd opravičen izvrševati destnfekcij stanovanj, ker za to nima niti oblastnega dovoljenja, niti ni specializiran za ta posel. Osebe, katerim bi ta zavod poslal svoje ponudbe, naj ga prijavijo najbližji policijski oblasti ali orožniški postaji. n— Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva >Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« priredi pooenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19. do 21. ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni Trgovski dom, pritličje, od 8. do 14. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceoi vsem interesentom na razpolago. ti— Dve nesreči s kolesom. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek dve žrtvi neprevidne kolesarsflc? vožnje, delavko Fran jo Jerettoovo te Dcfoa pri Domžalah in delavca Janeza Ižanca iz Velikega Gabra na Dolenjskem. Jeretinova je padla s kolesa in se hudo poškodovala po desni nogi, Ižamc pa se je na pcrvratiku z dela zaletel v nekega drugega kolesarja in si zlomil nogo. n— 50 kg sladkorja je poncrerfl. Zdaj je čas vkuhavanja in gospodinje se zalagajo s sladkorjem tako da ga je nedavno celo zmanjkafk) po ljubljanskih trgovinah. Trgovec in gostilničar Vid Mam z Jezera pri Podpeči je pred dnerci kupil pri Verliču na TvTševi cesti 50 kg sladkorne sipe, ki jo ie nato hranfl pri skladiščniku Karlu Prijatelju v gostilni >Novi svet« na Go-sposvetski cesti. Naročil mu je, naj sladkor izroči nekemu vozniku iz Podpeči, ki bo malo pozneje prišel ponj. Ko je Masi odšel, je kakšno tm> za nJim pr vozil na dvorišče £ro=tikie mlajši voznik k; ga je Prijatelj smatral za podpeškega. Mož se je hitro znašel v položaju ta je prevzel ^fcadki tovor, nato pa je naglo odkurjl proti Gorenjski Ko je sleparija prišla na dan Je policija dognala, da Je odpeljal blago proti Št. Vidu h je na mitnici ▼ Zapnžah todi oddal tranzitno boleto. Sleparskega vosnika bodo najbrž izlahka razkrinkali, ker itn« eno roko pokvarjeno m okovano z železom. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Zadnja pot gospe Marije Maistrove Velika množica pri pogrebu — Ganljivo slovo ob grobu Maribor, 21. septembra. Danes popoldne so položili na pobre-škem pokopališču v grobnico, kjer počiva njen pokojni mož general Rudolf Maister, gospo Marijo Maistrovo. Vse dopoldne in popoldne so prihajale množice kropit v kapelico, ki je bila vsa v zelenju in vencih. Med slednjimi je vzbujal posebno pozornost krasen venec francoskega konzulata v Ljubljani. 2e dolgo pred napovedano uro so prihajali številni zastopniki oblastev, raznih korporacij, uradov in zlasti člani onih društev, v katerih je plemenita pokojnica delovala. Na zadnji poti so spremil pokojnico med drugimi župan dr. Juvan, bivši župan dr. Lipold, sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Šiška, obmejni komisar Kraji-novič, višji državni tožilec dr. Zorjan, starosta mariborske sokolske župe dr. Gori-šek, zb. svetnik Pinter in drugi. Sokolstvo v krojih s praporom na čelu je bilo zastopano z močno deputacijo. prav tako članstvo Jadranske Straže s tremi prapori, gasilci, polnoštevilno mariborski oficirski zbor, delegati mariborske pravoslavne cerkvene občine s proto Ivoševičem na čelu, zlasti pa je v žalnem sprevodu stopalo mnogo mladine, predvsem otrok iz francoskega krožka, ki so napravili ob grobnici špalir. Pogrebne molitve je opravil v kapelici na Pobrežju stolni prošt dr. Vraber, nato se je pa iz kapelice po pokopališču do grobnice razvil velik žalni sprevod Po nagrobnih molitvah je spregovoril v Imenu škofa dr. Tomažiča stolni prošt dr. Vraber. ki je podčrtal dobrodelno delovanje ter usmiljeno srce blage pokojnice, obenem pa izrazil sinovoma toplo sožalje. Za njim je spregovorila gdčna Jela Lev- Smrt hrvatske književnice Zagreb, 21. sept. o. Danes je v Zagrebu umrla hrvatska književnica velikega slovesa, gospa Ivana Brlič - Mažuraničeva, hčerka slavnega pisca Vladimirja Mažu-raniča, bivšega predsednika Jugosloven-ske akademije znanosti, ter vnukinja znamenitega hrvatskega bana Ivana Mažu-raniča, obenem največja hrvatska mladinska pisateljica. Od leta 1903. se je začela uveljavljati v hrvatski književnosti, kjer je zavzemala eno prvih mest. Klasično je njeno mladinsko delo »Pripovedke iz davnine«, ki je prevedno na 10 jezikov. V evropski literaturi je priznana kot hrvatski Andersen. Lani je bila kot prva žena izvoljena za rednega člana Ju-goslovenske akademije znanosti in umetr nosti v njegovem umetniškem razredu. Mednarodno slavo uživa tudi njena knjiga >,Jaša Dalmatin«. Pokojnica je bila sestra predsednika senata dr. Zelimirja Mažuraniča in tašča bivšega bana savske banovine dr. Ružiča. Polovične voznine Beograd, 21. septembra. AA. Prometni minister je odobril polovično voznino za vse one, ki se bodo udeležili 25. septembra odkritja spomenika kralju Aleksandru v Vmački Banji. Vozna olajšava velja za odhod od 21. do 25., za vrnitev pa 25. do 30. septembra. Prav tako je odobrena polovična voznina na državnih železnicah članom Matice srbske iz vse Jugoslavije, ki se bodo udeležili izredne skupščine v Novem Sadu 2. oktobra. Olajšava velja od 29. Andrej Knez f Ljubljana, 21. septembra. Na Vfcu je umrl bivši župan g. Andrej Kao. V »Jutru« smo se spominjali uglednega moža, ko je 30. novembra 1935 praznoval svojo 70 letnico. Pokojnik je bil markantna osebnost ne samo v bivši viški občini, temveč je slovel po banovini, saj se je polnih 50 let plodonosno udejstvoval v javnem življenju rodnega Viča. Že njegov oče Andrej je bil prvi zavedni slovenski župan na Viču ter je bil med sklicatelji narodnega tabora v Vižmarjih. Sin, izredno bistroumen mož, je bil od mladih let neustrašen narodnjak in nad 40 let naročnik naprednega časopisja. Pri svojem javnem delu pa je vedno podrejal lastne interese splošni blaginji. Nikoli se ni silil v ospredje, pač pa je vzorno skrbel za družino in delal nesebično za javno korist. Nad 30 let je bil odbornik viške občine in več let tudi župan. Daljšo dobo je bil načplnik glavnega odbora za osuševanje Barja. Bil je član cestnega »dbora, predsednik krajevnega šolskega odbora in podružnice CMD ter soustanovitelj Solcoia na Viču. Z gospo Marijo je živel v vzorni harmoniji. Od osmih otrok živi še pet dedičev njegovih lepih čednosti. Njegov idilični dom na Viču je bil kotiček tihe rod binske sreče, ki je zdaj žal skaljena z njegovim odhodom v večnost. Vzornemu poštenjaku naj bo ohranjen časten spomin, žalujočim izrekamo iskreno sožalje! stikova v imenu Ženskega društva, katerega predsednica je bila pokojna gospa. Orisala je njeno delo od leta 1919. dalje, naglašujoč, da je Marija Maistrova uživala v vseh krogih v Mariboru spoštovanje, saj so tudi vsi našli pot k nji. Posebno skrb je posvečala meji in obmejni deci, bila je duša vseh dobrodelnih akcij, trajen spomenik pa ostane Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. Mariborsko narodno ženstvo bo sledilo njenim vzorom ter bo nadaljevalo po njej započeto delo. Sledila je poslovilna beseda gospe Mire Engelma. nove, zastopnice jugoslovenske ženske zveze iz Ljubljane, ki je izrazila obžalovanje, da je Marija Maistrova preminila v usodnem času, ko bi najbolj potrebovali njene sposobnosti pri narodnem delu in prebujanju obmejnega ženstva. Šolski upravitelj Viktor Grčar se je poslovil od pokojnice v imenu Počitniškega doma. ki je zdaj ves v žalosti. Opisal je. s kakšno ljubeznijo in toploto je Marija Maistrova vodila pomoči in razvedrila potrebno deco na vrh Pohor. ja. Prof. dr. Anton Dolar je orisal lik Maistrove, poudarjajoč, da je stala svojemu soprogu v težkih dneh zvesto ob strani. Po moževi smrti je marljivo nadaljevala njegovo delo. Naposled se je poslovil od pokojnice prof. Gašperin v imenu Francoskega krožka v Mariboru kateremu je ga. Maistrova kot ustanoviteljica predsedovala od leta 1922. Za lepe zasluge je prejela tudi več francoskih odlikovanj. Francoski krožek bo ohranil njen lik v trajnem, svetlem spominu. Prapori so se sklonili nad poslednjim počivališčem vzorne slovenske žene in matere. Nastopal je že mrak, ko so se množice razhajale v mesto. septembra do 5. oktobra. Dovoljena je polovična voznina banovinskim zvezam lovskih društev in tekmovalcem v streljanju z lovskimi puškami, ki se bodo udeležili strelskih tekem od 6. do 10 oktobra v Mariboru. Olajšava velja od 5. do 13. oktobra. Prometni minister je končno odobril polovično voznino tudi članom treznostnih društev. ki se bodo udeležili skupščine v Beogradu 15. in 16. oktobra. Olajšava velja od 12. do 19. t. m. Rudarski policijski red Beograd, 21. sept. p. »Službene novine« so danes objavile predpise ministrstva za šume in rudnike, ki se nanašajo na obči rudarski policijski red. V 547 paragrafih so razvrščene določbe, s katerimi se urejajo vsa vprašanja, ki se nanašajo na delovne pogoje v rudnikih, na varnostne ukrepe, na način dela, na vrste potrebščin, ki se uporabljajo v rovih, na higieno in ostale pogoje, pod katerimi se mora vršiti delo v rudnikih. Samomor Slovenca v Sarajevu Sarajevo, 21. sept. o. Snoči je sredi prometne ulice izvršil samomor Janez Soklič, uradnik generalne direkcije državnih rudarskih podjetij v Sarajevu. Spil je večjo množino neke kisline. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu nato umrl. Ženske letalske tekme v Angliji London, 21. sept. AA. 24. septembra bodo v Romfordu v Angliji mednarodne ženske letalske tekme. Iz Celia Kino Union. Danes »ZA ŽENSKO ČAST« (Demon ljubezni). Robert Taylor._ e— Velike konjske dirke priredijo savinjska Društva kmetskih fantov m deklet dne 16. oktobra v bližin.-, Celja. Prijave sprejema pripravljalni odbor in naj se interesentje obrnejo na naslov društva v Vojniku. Pri vsaki prijavi je. treba na- vesti, e kakšnim konjem se bo prijavUenec dirke udeležil. Grupirane bodo skupine toplokrvnih, lahkih in težkih koaj. Obenem bodo tudi dirke z zapravljivčki jn dvovprež-nimd kočijami. Prijave je treba poslati najkasneje do 1. oktobra Društvu kmečkih fantov in deklet v Vojniku s prijavnico 50 dim- Prijavljenci prejmejo od savinjskih društev pravočasno vsa navodila. Iz Maribora a— Počastitev spomina Marije Maistrove. V torek so se sestale odibornice in članice tukajšnjega ženskega društva k žalni seji, na kateri so počastile spomin zaslužne dolgoletne predsednice Marije Maistrove. Nafto so sklenile, da se ustanovi poseben sklad, kamor naj se stekajo prispevki za podpiranje revne dece, ki ji je bila pokojna Marija Maistrova tako vneta zaščitnica to podpornica. a— Počastitev Miška Cizlja. V torek je bil v restavracijskih prostorih Narodnega doma počastitveni večer ob 70 letnici vrlega Sokola in zavednega narodnjaka Miška Cizlja. Vsi prostori so bili popolnoma zasedeni, ob čemer se je živo izpričalo, kako je naš Miško v nacionalnih in sokolskih krogih Maribora popularen. Ves ve. čer je bilo razgibano razpoloženje. Vrstile so se številne iskrene čestitke, ki so jih izrekli br. dr. Slavko Fornazarič v imenu matičnega Sokola, br. prof. Lojze Struna za Sokola Maribor III, br. Jože Mohorko za Sokolsko društvo Maribor I., Vilko Wedxl za »Staribor«, kaznilniški uradnik Jakac za kaznilniško osebje. Er. Ciril Hočevar, starosta studenškega Sokola je poudarjal, da ni slavljenec Miško Cizelj samo telovadec, ampak tudi vnet in spreten vaditelj starejše vrste, kar je menda ob teh letih edini primer v Jugoslaviji. Iskrene so bile čestitke zastopnika stare sokolske garde br. Andreja žmavca, nakar je br. Hren izročil slavljencu vimenu starih telovadcev Sokolov krasen šo-p: k nageljnov in lepo spominsko darilo. Veselo razpoloženje je poživljala (pe^em iz grl naših mariborskih »Vandirovčkov«. Do solz ganjen se je mladostni slavljenec v izbranih besedah zahvalil prirediteljem in govornikom za tako lepo počastitev njegove 701etnice. a — Maistrovi borci se vabijo, da se čim številneje udeleže vinske trgatve, ki jo priredi odsek ZMB pri Sv. Juriju ob Pesnici v nedeljo 25. t. m. s pričetkom ob 15. v Resnikovi gostilni. a_ Svečana otvoritev mariborskega muzeja v noro urejenih prostorih v gradu bo 1. decembra. Ne bo pa to otvoritev celotnega muzeja, ampak samo severnega trakta. Zaradi dolgotrajne selitve bo slovesna otvoritev novih muzejskih prostorov v celoti mogoča šele leta 1940. al celo 1941. a— star piroman. 83-letni ubožec Anton Kocbek je bil nujno osumljen, da je zažgal gospodarsko poslopje pos stnika Alojzija škrgeta iz Ledenika pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Zaradi tega so ga i orožniki aretirali in je Kocbek pri a&sH-' šanju priznal dejanje izpovedujoč, da je storil to radi tega, ker ga jc gospodinja pomladi skregala in naščuvala nanj psa, ker je pobral par črešenj. Kocbek je Ml že večkrat obsojen zaradi požiga in so ga zdaj spet oddali v tukajšnjo jetnišnico, ki jo je zapustil šele nedavno, kjer je prosc-deval 6 mesečno zaporno kazen zaradi požiga. Starega piromana čaka zdaj nova kazen. Iz Trbovelj t_ Krajevna organizacija Jngo«loven- ske nacionalne stranke v Trbovljah prire- ▼ soboto 24. t m. ob 20. V Fortejevi dvorani širši sestanek, na katerem bosta govorila senatorja dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Vstop bo dovoljen proti vabilu. Ako bi kdo pomotoma ne prejel vabila in želi prisostvovati sestanku, naj ee zglasi v podružnici »Jutra«. t— Rudarska nadaljevalna šola. S 1. oktobrom se začne spet redni pouk na rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah. Pouk je brezplačen, enako ao brezplačna vsa učila. Vpisovanje v 1. in 2. letnik bo 29. in 30. t m. od pol 16. do pol 18. ure na l judski šoli v Trbovljah. Priglašenci naj prineso s seboj svoje zadnje šolsko spričevalo. Gospoda rstvo Jugoslavija v krogu držav angleškega valutnega bloka V londonskih finančnih krogih so pretekli teden mnogo razpravljali o važnem mednarodnem valutno-političnem dogodku, namreč o priključitvi Švice in Nizozemske k bloku držav, ki imajo svojo valuto povezano z angleškim funtom. Londonske vesti pravijo, da sta Švica in Nizozemska postali de facto članici tega bloka držav, ker sta naslonili svoji valuti na angleški funt, medtem ko sta prej urejali devizne tečaje v stalnem razmerju nasproti dolarju. S tem korakom obeh držav je še bolj paudarjen pomen funta šterlinga kot svetovne valute odnosno valute, po kateri se skušajo ravnati drugi države. Do koraka Švice in Nizozemske je prišlo očitno pod vtisom zadnje oslabitve angleškega funta. V mednarodnih finančnih krosih so prepričani, da bi angleški valutni intervencijski fond lahko preprečil oslabitev funta, ki je v zadnjih mesecih popustil za preko 3%. če bi to le hotel. Zato je verjetno, da je Anglija namenoma izkoristila situacijo, ki je bila slaba za funt. da doseže korekturo tečaja funta nasproti dolarju odnosno da izvede novo devalvacijo funta, četudi v razmeroma zelo majhnem obsegu. Dosedanja naslonitev švicarskega franka in holandskega goldinarja na dolar je imela za ti dive državi slabe posledice, ker se v zunanji trgovini cene po večini določajo v funtih in so fluktuacije angleškega funta povzročile težkoče pri kalkulaciji in pri izvozu, saj je imela konkurenca, ki je kal-kulirala v funtih, vedno večjo ali manjšo prednost. Za spremembo valutne politike Švice in Nizozemske pa je bila merodajna tudi bojazen, da bi Anglija nadalje namenoma znižala zlato vrednost funta, kar bi oslabilo konkurenčno sj>osobnost onih držav. ki imajo svojo valuto naslonjeno na zlato odnosno na dolar. Lausannski časopis >Financ revue< je te dni objavil informacije, ki sicer že dolgo krožijo v mednarodnih finančnih centrih, ki pa še niso bile iznešene v tako konkretni obliki. List namreč zatrjuje, da spada k vojnim pripravam tudi dvojna devalvacija, namreč devalvacija dolarja in funta, ki bi otstojala v tem, da bi Roosevelt izkoristil še preostalo zakonito možnost znižanja zlate vrednosti dolarja od 59 na 50 zlatih centov odnosno da bi povišal nakupno ceno za zlato odljpo na 42 dolarjev za unčo, medtem ko naj bi angleški valutni intervencijski fond znižal vrednost funta nasproti dolarju na 4 dolarje za funt (sedaj znaša relacija 4.80 dolarja za funt). V koliko eo te informacije lausannskega lista zanesljive, je težko presoditi. S priključitvijo švicarskega franka in holandskega goldinarja k bloku angleškega funta sta Povečanje portfelja državnih papirjev pri DHB Državna hipotekama banka je zadnja leta znatno povečala svoj portfelj vrednostnih papirjev, in sicer deloma z nakupom državnih papirjev na borzi, deloma pa z udeležbo pri emisiji novih državnih papirjev (srednjeročne obveznice za javna dela). Ob koncu leta 1934, je imela Državna hipotekama banka le za 209 milijonov din vrednostnih papirjev, naslednje leto je ta vsota narasla na 382 milijonov, ob koncu leta 1936. na 480 milijonov, ob koncu lanskega leta na 824 milijonov, letos pa se je ta portfelj do konca avgusta povzpel že na 1134 milijonov, kakor je to razvidno iz najnovejšega izkaza Državne hipotekarne banke za mesec avgust Prirastek v osmih mesecih t. L je dose. gel že vsoto 810 mliljonov. Od celotnega portfelja državnih papirjev ob koncu avgusta v višini 1134 milijonov odpade na vrednostne papirje rezervnega fonda 270 milijonov, na vrednostne papirje fonda za amortizacijo bančnih zgradb 13 milijonov, na odkupljene vrednostne papirje pa 851 milijonov. V teku julija se je vsota odkupljenih vrednostnih papirjev povečala za 45 milijonov, v teku avgusta pa za 33 milijonov, kar je očitno v zvezi z intervencijo na efektni borzi. V tekočem mesecu bo prirastek š? večji, ker je bila intervencija Državne hopotekarne banke na efektnem tržišču zadnje tedne prav živahna. V ostalem zaznamuje Državna hipotekama banka v teku avgusta zmanjšanje gotovinskih sredstev za 51 na 695 milijonov din (lani ob koncu avgusta 636). Hipotekama posojila so le nebistveno narasla na 1907 milijonov din (lani 2008), komunalna posojila pa so narasla za 70 na 1472 milijonov (lani 1313). Dolg države pri Državni hipotekami banki je nazadoval za 70 na 699 milijonov (lani 778). Med pasivami so privatne hranilne vk>ge nazadovale za 5 na 1495 milijonov din (lani 1343), naloženi fondi in kapitaH javnih ustanov pa so narasli za 15 na 2657 milijonov din (lani 2333). Zastoj pri gradnji unske proge Zagrebški listi so zadnje dni objavili vznemirljive vesti, ki pravijo da zahteva družba Battignoles ponovno podaljšanje roka za dograditev unske proge (Bihač — Knin). S to progo naj se, kakor zmano, ustvari nova zveza iz središča naše države proti morju. Listi omenjajo, da bi morala družba Battignoles po prvotni pogodbi graditi to progo do 1. aprila 1940. Na prošnjo družbe je bil pozneje ta rok podaljšan do konca leta 1941. se Švica in Nizozemska odločili, da bosta avtomatično sledili eventualni nadaljnji devalvaciji angleškega funta, kakor je to storila tudj Francija, ki je letos ob končnem fiksiranju vrednosti franka določila maksimalno devalvacijo franka v razmerju naspro ti funtu jn ne nasproti zlatu. Ves ta razvoj kaže, da zavzema angleški funt vedno bolj vodilno mesto med evropskimi in tudi} številnimi izvenevropskimi valutami in da prevzema namesto zlata vlogo mednarodnega merila vrednosti. Povezanost dinarja z angleškim funtom Z vstopom Švice v krog držav, ki urejajo svojo valuto v razmerju z angleškim funtom, je prišlo tudi do sprememb glede našega dinarja. Kmalu po devalvaciji francoskega in švicarskega franka v jeseni 1936 je naša Narodna banka na novo uredila razmerje dinarja nasproti svetovnim valutam. Od tedaj je naša nacionalna valuta faktično docela stabilna brez pomembnejših fluktuacij. Narodna banka je stabilizirala dinar tako nasproti švicarskemu franku kakor tudi nasproti angleškemu funtu. Od jeseni 1936 urejuje Narodna banka oficielne devizne tečaje v stalni relaciji nasproti švicarskemu franku, ki no-tira sedaj že dve leti nespremenjeno 996.45 —1003.52 (tako da znaša srednji tečaj 999.99 din za 100 švicarskih frankov). Svo_ bodne devizne tečaje pa ureja Narodna banka na ta način, da drži v svobodnem deviznem prometu nespremenljivo relacijo nasproti angleškemu funtu, saj prodaja in kupuje angleške funte po stalnem tečaju 238 din za angleški funt. Ta ureditev pomeni, da je naš dinar glede na oficielne tečaje naslonjen na švicarski frank, v svobodnem deviznem prometu pa na angleški funt. Do letošnjega poletja zaradi te dvojne stabilizacije ni bilo težkoč, ker med vrednostjo švicarskega franka in angleškega funta ni prišlo do večjih diskrepanc. Odkar pa je angleški funt zadnje mesece popustil, je zaradi stalne relacije svobodnega dinarja nasproti funtu popustil tudi naš dinar v svobodnem deviznem prometu, medtem ko so oficielni tečaji, navezani na švicarski frank, ostali nespremenjeni. Z vstopom Švice v krog držav, ki so svoje valute naslonile na angleški funt, je praktično tudi naša država postala članica tega bloka držav, ker se bodo odslej tudi oficielni devizni tečaji preko švicarskega franka ravnali po gibanju angleškega funta, kajti ni verjetno, da bi Narodna banka opustila sedaj že dve leti ustaljeno relacijo nasproti švicarskemu franku. Tako bo verjetno tudi naš dinar v bodoče delil usodo z angleškim funtom. Gradnja te proge &e je začela leta 1930. in se vleče sedaj že 2 leti. Celotna proga v dolžini 113 km je razdeljena na tri odseke. Le srednji odsek v dolžini 21 km gradi družba Battignoles sama, medtem ko je gradnjo prvega odseka od Bihača proti jugu v dolžini 25 km oddala tvrdkj Dukič_ in drug iz Ljubljane, zadnji odsek v dolžini 67 km pa tvrdki Šojat i Batušič. Leta 1937. je bilo že ugotovljeno, da obstojajo anatne terenske težkoče (bilo je 17 smrtnih nesreč). Že takrat so zatrjevali, da proga ne bo v pravem času gotova. Letos so gradbena dela tolje napredovala in je bilo zaposlenih pri delu okrog 5000 delavcev. Sedaj pa so ti delavci po večini odpuščeni e 1. oktobrom. Zagrebški listi poudarjajo, da je do po-daljianje roka za zgraditev te proge do konca leta 1941. prišlo bolj zaradi težkoč pri fin«iciranju del od strani tvrdke Batti-gnoles, kakor zaradi tehničnih težkoč, ke za zaščito te obrti davek 2 Kč na vsako britvico. Ministrstvo je dalo ta predlog naftan&no proučiti in je prišlo do prepričanja, da se uvedba tega davka De da uresničiti, pred vsem tudi zaradi tega, ker bi donos ne bil ▼ nobenem pravem razmerju s stroški za pobiranj davka in loontroio. Razen tega je upoštevati tudi odpor, ki bi ga izzval ta davek v javnosti. Češkoslovaška uvozi vsako leto približno 137 stotov (11 milijonov kosov), Isto toliko jfii Izdela tudi domača industrija. Fortunine šale Draguljar Giaoomo L.upoli iz Rima je med nekim obiskom v Benetkah v igri izguba 84.800 lir. Ko je na povratku domov premišljeval o nesrečnem dnevu, ki ga je spravil ob takšno vsoto, si je izmislil, da bi šel z nesrečnimi številkami v loterij-stko kodekituro. Stavil je na datum 22., ko je imel v igri takšno smolo, in na številki 84 ter 8, ki sta vsebovani v izgubljeni vsoti. Stavil je za 40 Ur. Te dni je dobil temo in s tem skoraj ves denar, ki ga je bil izgubil. Zadel je namreč 84.500 lir ,.. let ie počival vulkan Mayon na Filipinih, sedaj je postal nenadno spet nemiren, široki toki lave se izlivajo iz kadečega se ^^ žrela in silijo okoliško prebivalstvo, da beži v varnejše kraje Vožnja po desni strani v vsej Nemčiji V noči od 18. na 19. so v zadnjih predelih bivše Avstrije, kjer je še veljala vožnja po levi strani ceste, uvedli vožnjo po desni strani, kakor je to v drugih državah. Na Dunaju so nalepili 20.000 lepakov, ki so sporočali ta prehod k novemu redu in da bi vozači na to ne pozabili so prilepija-li na zaščitne šipe avtomobilov in na rezervne obroče dolge papirne trake z napisom »Vozite diesnov. Novi red velja tudi za pešce. V Helsinkih so dogradili stadion, ki bo prizorišče olimpijskih iger 1910. Ob vhodu na stadion stoji visok, vitek stolp Letalo je izgubilo bombo Pred dnevi je neko angleško vojno letalo izgubilo v okrožju Otmooru bombo. Navzlic vsemu iskanju je deslej niso mo. gli najti. Oblasti so izdale razglas, v katerem opozarjajo morebitne najditelj? na veliko nevarnost, ki jim preti cd najdbe. Upajo, da bodo bombo našli, še preden se bo zgodila kakšna nesr ča. ZA SMEH IN KRATEK CAS »Kako ste prišli prav za prav do pitja?« — »Zavoljo družinskih razmer«. — »iAM ste nesrečno poročeni?« — »Ne, trfje družinski Slani so gostilničarji!« Kredit z dinamitom „Pos£MSite sni 25.000 dolarjev, če ne vas poženem v zrak!" Amerfika banka, ena največjih v pNew Torku, ob križišču 5. avenije in 42. ceste, je bila napolnjena s stotinama kISentov, biaga^rikov in poslovnih ljudi, ko se je zgodfi prizor, k} bi lahko imel strašne po-sif*iice. Newyorške banke so sicer z najbolj pnevejaniroi varnostnimi napravami za-rrarovaave zoper razbojniške napade "in tat-o-■ve. proti napadn z dinamitom s strani znorelega človeka pa nimajo nobenih zaščitnih naprnv. Tu more samo prisebnost uradnikov preprečiti katastrofo. Blagajnik Thomas P. Dalev, ki je opravljal svoje delo ob enem izmed okenc, je zjoeleds! pred seboj nenadno črno oblečenega gospoda, kd ga je prosil z mirnim giasoan za posojilo 25.000 dolarjev. Na začudeno uradnikov*) vprašanje, Ikdo je in kakšna jamstva lahko ponudi za to posojilo, je klioirrt ljiubeznivo odvrnil, da ne ve Češkoslovaška še sti izrekla zadnje besede ničesar o jamstvih. Tina pa v zavitku s seboj pošteno mero dana mi ta in če mu .posojila, ki ga potrebuje za dovršitev nekega izuma. ne dado, potem bo vso banko in eebe v nekoliko minutah pognal v zrak. S temi besedami je začel počasi odvijati zavitek. Blagajnik ni izgubil glave. V trenutku 5e spregledal položaj in v nemirnih očeh čudnega obiskovalca je opazil, da ima blazneža pred seboj. Samo norec bi lahko izvršil takšno grožnjo, zato je bilo treba ohraniti mirno kri. »Svojega dinamita ne boste potrebovali, gospod,« je dejal, »radi vem damo to posojilo. posebno če gre za izum. Prosim, sedite za trenutek, grem po denar.« Tujee je tdl videti zadovoljen, sedel je, si veselo požvižgaval neki ma/pev in je položil na pol odg raj™ zavitek z nevarno vsebino na kolena. Nihče še ni bil opazil, kaj se tu dogaja Daley pa je stekel k vodji oddeilka in mu hitro povedal, kaj je. Potem je odšel mirno nazaj in dejal tujcoi: »Pogodbo za posojilo sem dal že napraviti. Podpisali jo boste in denaT prejmete v nekoliko minutah.« In med tem, ko se je strahotni obiskovalec igral s svojim zavitkom ter »vmes vedno znova ponavljal: »Vaša sreča, da mi dovoljujete posojilo!« — sta se trni dva detektiva od zadaj previdno približala, nenadno planila nanj, m-u iztrgala zavitek ter | ga zvezala. Policija ga je spravila takoj v opazovalnico. V paketu so našli nič manj nego 30 nabojev dinamita, kar bi zadostovalo, da bi vsa hiša zletela v zrak. Kako je blaznež dospel do tega razstreliva, doslej še niso mogli dognati Potujoči nebotičnik Pred kratkim so v Buenos Airesu izvršili velikansko tehnično mojstrovino. Šlo je za to. da bi premaknili 25 nadstropij visok nebotičnik za 60 m. Mestna uprava se je bila odločila, da razširi glavno msto zavoljo neprestano naraščajočega prometa za 140 m. Po predloženih nai-rtih b; šlo to brez nadaljnjega, če bi ne bila na poti nad 60 m visoka zgradba argentinskega delovnega ministrstva. Tako so kratkomalo sprejeli sklep, da bodo ta nebotičnik premaknili. Kamenitega orjaka, ki tehta 30.000 tem, so položili na velikanske valje s kolesi. Potem so začeli s premikanjem. Cez nekaj časa so mogli zgradbo premakniti dnevno za 2 m. Posebno težko je bilo prilagoditi cevni sistem v nebotičniku vsakokratnemu kraju, kjer je stal. Treba je bilo storita tar-ko da se. ni dovajanje vode, plina in elektrike v zgmdbo nič ustavilo. A tudi to težavo so premagali in nebotičnik stoji sedaj že tam, kjer mora stati. Trda guma in prožno jčklo Sloni in zračni napadi češkoslovaški mineralni vrelci Po neki statistiki se je poraba mineralne vode v letošnjem letu na Češkoslovaškem zelo dvignila in znaša več nego tretjino vse porabe limonad in sodavic. V republiki je več nego 170 vrelcev mineralne vode, ki jo rabijo za zdravstvene in trgovinske namene. ZA HLADNO JESEN — TOPLEJŠA OBLAČILA! Oglejte si novo zalogo jesenskega in zimskega blaga za obleke, površnike, suknje itd. pri tvrdki DRAGO SCHWAB Ljubljana — Aleksandrova cesta štev. 7. Szgotovljena oblačila vedno na zalogi. Lastni izdelki! Lasten modni salon! Holandska svatba Francoz Basset je izumil postopek, po katerem postane guma pod pritiskom 6000 atmosfer tako trda, da je mogoče ž njo delati vtise v jeklo. Jeklo pa postane pod istim pritiskom elastično kakor guma. Slika kaže Basseta v njegovem laboratoriju Postani in ostani član Vodnikove drnžbe! Med tem ko se zbirajo težki oblaki nad Srednjo Evropo, organizirajo češkoslovaški vojni strokovnjaki z mrzlično naglico vse potrebno za obrambo ogrožene domovine. Sfika nam kaže češkoslovaškega vojaka s strojno puško najnovejše konstrukcije pri vajah v bližini meje Angleži ženejo svoje priprave za zaščito proti zračnim napadom zelo daleč. Omisliti so si plinske maske tudi za živali. Slika nam kaže, kakšna je maska, ki so jo napravili za slone v londonskem zooju hoJandsb&i Mamica bi Eragca rada pripravila do zeodnjega vstajanja in mu v ta namen na-šteje cek> vrsto lepih pregovorov, med drugim tudi tega: »Zgodnji ptič ujame debelega črva.« Dragec malo pomisli, nato pra-ik »Vidiš, mamica, debeli črv bi moral daftj časa v postelji!« šet. »Gospod knjigovodja, če pride gw spod K. sem. mu recite, da me ni Zapom-— si pa: v trenutku, ko stopi v pisarno, drugače ne bo ggjflfck »Te posle moram opustiti, BilL Ni vredno. Polovico svojih dobičkov moram izda tj za srčne specialiste — zavoljo pokbranh. razburjenji* fDubfin OjboIOII) IDEALNO SREDSTVO ZA PRANJE PERILA JE PERION KT OPERE BELO IN CISTO! Al Capone še vedno v ozadju v aactajb bednih se je ▼ Chicagu zgodilo epet več umorov, ki so zahtevali doslej deset smrtnih žrtev. Morilci, kolikor so jih mogli doslej dognati, pripadajo nekemu sindikatu igračev, ki je bil nekoč t zvezi z Al Caponejem. Oblasti menijo, da gre tudi sedaj za organizirane Zločine pod voetetvom Al Caponeja oziroma kakšnega njegovega namestnika. Značilno je, da dobiva neka banka v Fflarielfiji redno neke vsote na Caponejevo ime. Tako upa chica-gtd kralj gangstirov, ki sedi ta čas v ječi, Ena najodkritosrčnejših knjig laškega »lovstva, kar sem jih bral«, je zapisal dr. A. I Kacin na svoje vezilo, nazvano Tom Anton-«inii, Vita segreta di Gabiele d'Annunzio (Mon-dadori. Mila no. 1938), ki mi ga je poslal 10. 6. 38. čuda, da se je v enem mesecu razprodala prva naklada in je v maju prišla druga na svet. Obravnava delo i® nedelo moža. ki se je že kot srednješolec odlikoval no nenavadnem znanju grščine, latin ščine, slovstva in zlagal angleške sonete. Ali ni že s 17 leti objavil snopič verzov >Priiino vere«, ki jih je kritika navdušeno sprejela? Ta zbirka odpre duri v rimske slovstvene kroge kodravčku žensko nežnih oči. Z 19 leti mu zvezek »Canto novo« pridobi literarno mladino in svetovljane. Z 30 let: ugrabi vojvodinjo Gallese in jo Tzame za ženo. Bije se v dvoboju, piše unondensko kroniko v dnevnike. Loti se cikla »Roman de la rose«, ki mu v malo letih prinese sloves najboljšega pisca svoje domovine in enega izmed najbolj občudovan ih na svetu. Vse žrtvuje slavi. Od vseh plati skuša poseči v življenje. V 1. 1897-1900 je narodni poslanec, akoprav se mu parlamentarizem gabi in na vse kriplje želi avtoritarne vladavine. Stremljenje po veličju ga pripravi na rob gospodarskega propada. Pred upniki zbeži v Francijo. Izgon je trpek. A ciganka mu je prerokovala da bo kralj. In ta svetla bodočnost ga mtče, ga kliče. Plane vojna. Njegova ura je prišla. Italijo potiska v metež. Na vseh koncih se udeležuje spopadov. Ob padcu letala izgubi oko. Več dni ostane slep in tipaje zloži na. ozkih koscih papirja čudoviti »Not t urno-. Pride mir. Izkoristi slovansko politiko >zamujenih prilik« in osvoji Reko. Za svoje carstevce si da tiskati znamke s svojo jxxiobo in s svojo — nekam teatralično — hrabrostjo si pridobi javno mnenje. Poslej živi v samoti. Jata govoric leta oko li o neslanostih in otročarijah, ki si jih rad privošči. Ali nj dal s topom streljati na obletnice svojih junaštev? Ali kaj zato? Vsakdo pozna njegov ponos. Znanik (annunzio) italijanskega preroda, prerok imperializma izjavlja v pismu, da se noče boriti s smrtio med dvema rjuhama. Smrt ga zadene za pihalno mizo: možganska kap. Tako je zginil s pozornice pesnik, ki je bil pogosto tudi komediant. celo v najhujšem pomenu besede. ★ Tomaso Antongini, D'Annunzije>v osebni Mjinik. je svojega malika orisal vse do materinega znamenja. Agencija Havas je 8. 6. javila urbi et orbi, da ga pokojnikov sin Gabriellino v imenu svoje matere toži zaradi obrekovanja. Antongini priznava, kaj eo neprijatelji očitali vojvodi Snežniškemu: mnogoženstvo. tatvino, prešuštvo, prepisovanje (plagiat) tajne grehote, svetokupstvo (simonijo), razbojniški umor. ljudožerstvo itd. (s. 41). O njegovem macchiavelli-nietz-schejanstvu nam .je 3. 3. 38 v osmrtnici B. Borko povedal nekaj tehtnih pripomb v >Ju t.ru«. ★ Jugoslovane bo v tej debeli knjigi pred vsem zanimalo 18. poglavje: D'Annunzio e la politica ... Politika je bila njegov »vio-lon dlngres«, Ingresove gosli, predmet, ki ga je toLko bolj privlačil, kolikor manj ga jie razumel. Med take zablode štejem njegovo pismo generalu Badogliu, kjer slkuša bodočega addis-abebskega vojvodo pridobiti ■m. misel, naj se zatre država SHS (oppor-si alla co.stituzione definitiva del SHS, di-etruggere il mostro jugoslavo). Da je za tako dejanje čas prikladen, navaja osem razlogov. razne vstaje v notranjosti dežele, o katerih mi domačini nismo nič opazili. Njegovo prikazovanje me je spomnilo poročila v nekem dnevniku o katastrofalnem ootre-su v Ameriki: drugi dan pa se je zvedelo, da se je "a vsem neizmernem ozemlju podrla ena sama, že prej razmajana hiša. Naš Katzu Kava — eden izmed obilnih D'An-nunzijevih psevdonimov — je svoje pomisleke označil z zaporednimi črkami iz abecede. Sicer pa dodaja njegov biograf, da se je D'Annunzio pozneje docela premislil o čvrstost naše kraljevine: ebbe in eeguiio a modificare totalmente le sue opinioni 6ulla consistenza e la solidita del Regno serbo-croato-sloveroo (547). Včasih dremlje tudi vrli Homer, je pel rimski pesnik. Pisec drame La nave, kj je dal od sebe toliko vrednot, je smel tudi kdaj zadremati, se ušteti, kakor se je dalje na str. 814., kjer prevaja latinsko Princeps et praeco: principe e indovino, med tem ko praeco znači: državnj nastavljene«, ki je pri sodišču, volitvah, igrah, pogrebih nastopal kot reditelj in klicar (araldio, banditore), indovino pa: prerok, tolmač bodočnosti. ★ Resni slovar Larousse v 2 zvezkih (Pariš, 1922) navaja o našem naslovniku: Annun-zio (Gabriele Rapagnetta dit). Reči hoče, da je pravi priimek Rapagnetta, Annunzio pa le psevdonim. Antongini šteje to trditev na str. 76 za legendo, češ da so zavistneži siavnemu pesniku hoteli prilepiti ime. k; se utegne zdeti smešno. Okoli 1906. sem nekje čital, da je Rapagnetta bivši Žid Rappa-port iz Poljske. , Na strani 308 čitaš o nedolžni mani ji. D Annunzio se pomilovalno in osuplo namrdne. če vidi, da kak njegov vrstnik vrže pismo v nabiralnik: kakor če bi dotičnik svojo oporoko potlačil v steklenico ter jo zaupal valovom. sJe li mogoče«, si očividno misli, »da so na svetu še podobni^ zaslepljen ci?« In res, veliki pokojnik dopušča kot dopisovanje zgolj priporočeno pismo. Ze dolga leta je uporabljal samo sistem posla, to je. povsem zanesljive osebe, ki nosi njegova pisma naslovniku. Vsak drugi način se mu zdi negotov. Meni ta poteza nezaiupania razodeva orientalca. semita ki hoče biti povsod in vselej krit. Kako daleč smo od keltske vere, s katero pariški knjigar po cele ure pusti svojo trgovino brez varuha odklenjeno! ★ »Skrito življenje«, polno anekdot, je zanimivo štivo. Vendar ako se predolgo zdržema okleneš branja, se ti nekoliko upre iuž-njaška teatralika. A. Debeljak Zapiski Bratka Krefta »Veliko puntarijo« je uvrstilo v repertoar nove sezone Mestno gledališče na Kra:j Vinogradih v Pragi. Izšel je roman Vlad. Bartola »Alamut.« Založba Modra ptica je pravkar izdala v zajetni knjigi na 454 straneh svojega navadnega formata izvirni slovenski roman, Vladimira Bartola delo »Alamut«. Po uspeli zbirki literarnih sestavkov »Al Araf« je dr. Vladimir Bartol, ki se s svojo originalno pisateljsko in idejno noto čedalje bolj uveljavlja v slovenski literaturi, spisal svoj prvi veliki tekst. V njem je ta prodorni analitik duševnosti sodobnega človeka segel v zgodovino islamskih sekt in morda osvetlil skozi nauke in dejanja nekdanjih fanatikov tudi kos današnje problematike in problem sodobnega fanatizma, ki ogra-ža na strpnosti in humaniteti zgrajeno civilizacijo. Vrhovni izrek izmailcev »Nič ni resnično, vse je dovoljeno«, ki ga je pisatelj postavil na čelo svojega romana, je bil kakor nalašč Izbran za sedanjo dramatično dobo. Izid romana Vladimirja Bartola uvrščamo kot literarni dogodek v kroniko slovenskega kulturnega življenja, k samemu delu pa se nameravamo še vrniti s podrobnejšim prikazom. Zbornik v spomin Milana Srsk^a. Pod naslovom »Milan Srskič 1880—1937« je izšel v Sarajevu zbornik v spomin voditelja bosenskih Srbov. Obsežna knjiga je izpolnjena s prispevki 35 sodelavcev, med katerimi so tudi politiki in kulturni delavci. Nekateri objavljajo v svojih prispevkih gradivo, ki ni zanimivo samo kot prispevek k biografiji Milana Srskiča, marveč ima svojo vrednost tudi za politično zgodovino predvojne Bosne in posebej še Jugoslavije v prvem desetletju njenega ifezvoja. V četrtem delu zbornika je objgJvljen politični testament Milana Srskiča. Zbornik je izdal v imenu posebnega pripravljalnega odbora bivši poslanec MOutin Popovič v Sarajevu. Prof. dr. Albert Bazala je objavil v prvi številki novega letnika zagrebške revije »Alma Mater Croatica« besedilo predavanja, ki ga je imel na kongresu za zgodovino medicine: »Značenje mistike u životu ljudskom«. V isti številki razpravlja dr. Vladimir Bazala o medicinskem študiju v zvezi z uredbo o medicinskih fakultetah. Dr. L. Trnjegorskl, Jugoslovenske man ji-ne u inostranstvu. V Beogradu je pravkar izšel aktualni spis dr. L. Trnjegorskega »Ju goslovenske manjine u inostranstvu«. 142 strani obsegajoča, prav okusno opremljena kniižioa prinaša v pregledni razvrstitvi statistične in druge podatke o naših narodnih manjšinah v sedmih državah. Podatki o posameznih državah so opremljeni z geografskimi skicami, sedanji položaj je poglobljen v zgodovinsko retrospektivo. S kratka: knjižica vsebuje vse gradivo, ki je potrebno za informacijo o jugoslovenskih manjšinah in bo dobro rabila kot priročnik publicistom, novinarjem, politikom in drugim javnim delavcem. Ob koncu je seznam i literaturo o naših manjšinah, razdeljen po je natisnjena na posebni prilogi Cena knjižici je začudo nizka (12 (to 50 p.): dokaz, da je Slo izdajatelju samo za popularizacijo manjšinskega vprašanja, ne pa za dobiček. »ženski a vete je priobčil v septembrskem zvezka med drugim E. Muserjeve članek »ženam pravico do Šolanja in dela«, črtico »Michele M on ti« in pesem »Ker n imava be-sed«, krajšo prozo je prispevala Joži Mu-nih, Cirila SteM-FleSko piSe o obveznem ljudskem zavarovanju, Zlata Pirnat, Pavla Hočevar in Minka Govekar pa o nekaterih ženskih pojavih in vprašanjih. O posebnostih francoskega jezika. Pariška založba Larousse je izdala knjigo R. de Thomassona »Les Curiositčs de la Lan-gue fran^aise«. Pisec opisuje razvoj mnogih besed ali izrazov od prvotnega začetka skozi dolge vekove, ko se je beseda po svojem smislu spreminjala, tja do današnje rabe. Takih jezikovnih kuriozitet je posebno mnogo v besedišču astrologov, cerkve, astronomov in v navadnem ljudskem govoru. Knjiga utegne zanimati marsikoga poznavalca francoščine. Problem tujcev v Franciji. Raymond Mil-let je objavil knjigo »Trois milions d' čtran-gers en France«, ki v nji ugotavlja med drugim (po Pierru Dominiqueu v »Les Nouvelles Littčraires«): Francija ima na ki M ga glede m _ valstva v dragih državah enaka civilizacije lahko naseljevalo 72—80 milijonov dnS, samo 42 milijonov prebivalcev. Zaradi tega se v vedno večjem Številu naseljujejo v Franciji tujci, ki Jih Je dandanes te tri milijone. To Število bi bik) »e višje, če se ne bi premnogi tujci že natnraMzarali. Z dotokom tujcev je Francija krila svoje izgube v svetovni vojni in šteje danes na istem ozemlju, ki ga je imela L 1914. toliko ljudi, kakor jih je imela pred začetkom svetovne vojne. Millet ne vidi nevarnosti v samem dejstvu, da stoje nasproti 42 milijonom domačinov trije milijoni inozemcev v Franciji. S skrbjo pa gleda na naraščanje italijanskega življa v mediteranskem primorju. V nadaljnem izvaja francoski publicist, da naseljevanje tujcev v Franciji še vedno ni slabo, upreti se je treba samo manjvrednih elementov, kakor so alkoholiki, duševno bolni, idioti in degeneriran«. Zato je treba uvesti strogo nadzorstvo na mejah in v notranjosti. V ostalem pa se Millet zavzema za smotrno organizirano emigracijsko politiko, ker je prepričan o asimilacijski moči francoskega naroda. Francija, ki šteje na kv. km 76 Francozov ne bo mogla vzdržati tekme s sosednimi državami, ki imajo na istem prostoru 130—150 duš, če ne pomnoži števila svojega prebivalstva. ŠPORT Pred dvobojem z Italijo Dober predlog Dubrovnika za sestavo naše plavalne reprezentance Prav kratek čas nas še loči od plavalnega dvoboja z Italijo v Trstu, že pojutrišnjem bo v krasnem kopališču »Auso-nia« prvi dan tekmovanja, ki mu bo v nedeljo sledil še drugi. Na prvem letošnjem srečanju z Italijo na Bledu smo zmagali tesno z razliko ene točke. Nekateri naši plavači tedaj še nisc bili v najboljši formi, kajti vse kaže, da so jo zlasti obmorski klubi šele zdaj dosegli. Naša reprezentanca še ni določena. Vsi merodajni čini-telji so si edini, da je treba reprezentanco sestaviti tako, da bo lahko v resnici pokazala pravo moč in višino jugosloven-skega plavalnega športa. Od vseh strani prihajajo predlogi: oglasil se je Sušak, za njim Split in končno tudi Dubrovnik. Predlog slednjih se nam dozdeva najboljši in vsebuje v kratkem naslednje: Dubrovnik ne soglaša z naziranjem Su-šaka, da je najvažnejša samo končna zmaga Jugoslavije. Po njihovem je še večjega pomena kvaliteta rezultatov in zato predlagajo za posamezne discipline po možnosti najboljšo zasedbo. Za 100 m prosto je izven debate Štakula. V odsotnosti Wilfana, ki v Italiji ne more nastopiti, naj bi bil naš drugi zastopnik Defilipis ali Mini, kajti Ciganovič za to progo ni treniran. Na 400 m prosto nas morata zastopati žižek in Defilipis, ker sicer ni upanja, da bi ponovili dvojno blejsko zmago, žižka bi bilo treba postaviti tudi na 1500 m; Dubrovčani so prepričani, da mu je prvo mesto sigurno. Drugi zastopnik naj bi bil Baica (Jug), ki da je v formi za 3. mesto. Za 100 m hrbtno sta seveda samo Ciganovič in inž. Marčeta. Tu bi dobili 1. in 3. mesto. Na 200 m prsno nam je s Ce-rerjem in Grlriničem sigurna dvojna zmaga. V mešani štafeti nima Italija nobenih nad nasproti naši postavi Ciganovič, Cerer, štakula. Za štafeto 4 X 200 m mislijo v Dubrovniku, da bi lahko brez vsega prepustili zmago Italijanom, ker bi si že v prejšnjih točkah naši plavači priborili dovolj naskoka. Seveda velja to le za primer, da Italijani ne bi hoteli popustiti od svoje zahteve, da sme posameznik nastopiti v Orient—Ljubljana Predtekma Svoboda—Hermes Kakor smo javili, bo v nedeljo nastopil naš ligaš v prijateljski tekmi proti enemu najboljših zagrebških pokrajinskih klubov. Kako močni so nekateri teh klubov, dovolj jasno priča varaždmska Siavija, ki se je uvrstila med ligaške predstavnike. Tudi su-šaški Orient spada med ona dva tri izvrstne klube zagrebškega podsaveza, ki po svoji kakovosti spadajo med naše najboljše klube. Tudi naša Ljubljana je nedavno okusila moč nedeljskih gostov. Zato bo nedeljska prijateljska tekma prav gotovo zanimiva. V predtekmi nastopita Svoboda in Hermes v borbi za točke. Tudi ta tekma vzbuja precejšnje zanimanje. Predtekma bo ob 14.45, glavna tekma pa ob 16.30. V neka) vrstah Naknadno k nedeljski motociklistični prireditvi moto kluba Hermes-a na Rašici poročamo, da je poleig ljubljanskih klubov sodeloval na dirkah tudi moto klub Pohorje iz Maribora, ki je poslal na prireditev znanega dirkača g. poročnika Glebova. Vozil je stroj A.D.P. ter je v turni kategoriji 500 ccm dosegel prvo mesto v izven klubski konkurenci. Razveseljivo je dejstvo, da so motoristi na naši severni meji pričeli ponovno z intenzivnim delom ter bratski klubi ne prezrejo nobene prilike skupne manifestacije tega športa in lojalnega sodelovanja. Člana table teniške sekcije ljubljanskega Hermesa, Marinko in Kosmi na, sta na daljši turneji po Jugoslaviji. V nedeljo sta kot reprezentanca Ljubljane nastopila proti Vršcu in zmagala v dveh srečanjih 4 : 1 in 5 : 0. Hermežana bosta nastopila še v Pan-čevu, Beogradu in Somboru. Minister za telesno vzgojo je imenoval naše teniške mušketirje Kukuljeviča, Pun-čeca, Pallado in Mitiča za uradnike tega ministrstva. Vodili bodo delo in nadzorstvo v prazniških tečajih obvezne telesne vzgoje. Punčec in Kilkuljevič bosta nastopila v Ameriki še v Los Angelesu in San Fran- ciscu. Plavalni savez je na avoji poslednji seji verificiral naslednje rekorde, ki so jih dosegli tekmovalci Viktorije v Ljubljani: 400 m prosto Defilipis 5:15.9, 200 m hrbtno inž. Marčeta 2:50.3, 4 X 100 m prosto Viktorija 4:22.4, pri ženskah pa 100 m hrbtno Smolik 1:24.4, 100 m prosto Krmpotič 1:15.5, 4 X 50 m prosto Viktorija 2:19.3, največ dveh točkah, vštevši štafete. Brez žižka in Defilipisa naša štafeta itak ne bi imela nobenih nad za zmago nad italijansko. Za vvaterpolo moštvo predlaga Dubrovnik naslednjo postavo :Mihovilovič, Glova-nelli (oba Jadran), Samardžič (Jug), Gr-kinič (Viktorija), Tošovič, Standinger, Ciganovič (vsi Jug). Dubrovniški predlog je po našem mnenju prav dober. Morda bo naletel na spod-tiko glede postavljanja Baice na 1500 m. Na Bledu nam Balla ni mogel priboriti 2. mesta in tudi za Trst nimamo nobenega poroštva, da nam ga bo. Zakaj torej ne bi poizkusi Baico, ko s tem ničesar ne tvegamo? Tudi glede olimpijske štafete dajemo Jugu prav. Na Bledu nismo mogli premagati Italijanov niti z Defilipisom in žižkom v štafeti in je zato vseeno, kdo nas bo zastopal. Bolje je vsekako. da dobimo točke tam, kjer nanje lahko z gotovostjo ali vsaj z vso verjetnostjo računamo. Enako smo soglasni glede moštva za vvater-polo. Na Bledu je Viktorijin napad razočaral. Polič, ki so ga postavili le zaradi odličnega strela, sploh ni prišel do strela, da pa je slab plavač, je splošno znano. Razen tega Italijani zdaj že poznajo našo igro, ki je bila osredotočena popolnoma na Poliča, in ni verjetno, da bi uspel. Grkinič je bil že na Bledu in nato v vseh naslednjih tekmah najboljši od vseh. Ce komu pripada mesto krilca, potem gotovo njemu. Italijani so v Londonu znatno napredovali in bi Jugoslavija z moštvom, ki nas je zastopalo na Bledu, v Trstu gotovo izgubila. Dubrovničani so vsa prejšnja leta zastopali ozkosrčno klubaško stališče, pri gornjem predlogu pa tega ni mogoče trditi in je vsekakor znatno boljši kakor su-šaški. ki v mnogem forsira plavače Viktorije. Pričakujemo od saveza, da bo postavil zares najboljšo reprezentanco, čeprav bo morda nekoliko užaljeno samoljubje tega ali onega kluba. Z naše strani smo prepričani, da je dubrovniški predlog zdrav in da ga je treba upoštevati! 400 m hrbtno Srnolik 6:25.5, 400 m prano Goršič 7:37.3, 200 m hrbtno Smolik 3:01,4, 200 m prsno Goršič 3:33, 3 X 100 m mešano (Viktorija) 4:18, 4 X 100 m prosto Viktorija 5:15.9. Rekordi Cererja na 100 in 200 m prsno ter Balle na 1500 m prosto niso mogli biti verificirani, ker savez še ni prejel zapisnika z državnega prvenstva v Ljubljani in evropskega prvenstva v Londonu, I. jugosl. splošna plavalna šola ima v kopališču SK Ilirije, v zaprtem, ogrevanem zimskem bazenu tečaj za mlajše tekmovalce, ki bo trajal do 15. oktobra in se vrši vsak dan od 13.30 do 16. in od 16.30 do 19. ure. V tečaj se sprejmejo plavači, moški in ženske, brez ozira na to, če so člani kakega športnega društva ali ne, prijave sprejema trener v kopališču, prijavnine ni nobene. Namen tečaja je zlasti izpopolniti tekmovalcem slog plavanja. čas vežbanja si vsakdo lahko izbere med označenimi urami. Poletno kopališče SK Ilirije bo od 26. t. m. zaprto. Uprava prosi obiskovalce, ki so dali v shrambo kopalne obleke, da pridejo do nedelje ponje. V obratu ostane še nekaj časa zimsko zaprto kopališče za tečaje plavalne šole. Uustrovane sportske Novost] prinašajo v svoji poslednji številki zanimive pripombe o balkaniadi. dalje o bližnjem plavalnem dvoboju z Italijo in raznih plavalnih drob-tinah. Precej prostora zavzemajo poročila o ligašikih tekmah in o medmestnem srečanju Zagreba in Budimpešte- Posamezna številka stane 1 din. Nase gledališče DRAMA Četrtek, 22.: Car Fjodor. Premiera. Pre-mierski abonma. Otvoritvena predstav«. Petek, 23.: Zaprto. Sobote, 24.: Verica. Premiera. Premierski abonma. Nedelja. 25.: Car Fjodor. Izveo. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Torek. 27.: 2ene na Niska-vuoriju. Premiera. Premiersfci abonma. »Car Fjodor«, tragedija A. Tolstega je po »Carjeviču Alekseju« drugo delo iz ruske zgodovine, ki bo prišlo na oder naše Drame, ter prvo, ki predstavlja po obliki (stihi v prevodu J. Vidmarja) klasično rusko tragedijo. Delo zahteva od celokupnega ansambla v pogledu igralskega sloga, mnogo tvomosti. ter bo za vse, ki zasledujejo razvoj naše Drame, izredno zanimiva predstava. iker obeta nekaj prav posebnih kreacij. Kad imeni, ki so ae uveljavila v sodobni literaturi • posebno močnim poudarkom. _ muo mesto Hella Wuolijcki, hf tare delo >Zene na NiskavuoriJu« bo n**" zorila nnSa Drama. S posebnim dramatičnim darom oblikovano delo, se od^ikMjejpS odrski uči (kovnosti, po ceiotoi ide]M zasnovi in udarni psihologiji ter bo obem-stTo gotovo zanimalo. Režija je Kreftova. Prijave na abonma se sprejemajo od d»j nes naprej v pisarni dramskega gledališča od 10. do 12. ter od 15 do 17. ure. Opozarjamo p. n. občinstvo na izredne ugodnosti, ki jth nudi abonma ter priporočamo vsem slojem, na i se ga poslužijo. Od danes naprej poslu ie dnevna blagajna v open vsak dan od lu. do pol 13. in od 15. do 17. ure, kjer se lahko rezervirajo vstopnice tudi te-lefonično (46-11). R I Petek, 23. septembra Ljubljana 12: Slovenske narodne pesoafl (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Radijski orkester. _ 18.40: Ženska ura: O keramiki (ga. Danica Pajničeva). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30; Nac. ura: Naša »nacionalna Glasbena kultura. _ 19.50: Zanimivosti (g. Mirko Javor n i k). — 20: Lahka glasba (oddelek godbe »Sloge«). — 21: Prenos i* Prage: simfonična pesem in simfonieta »Taras Buljba« izvaja češka filharmonija, Fausta:. — 22.50: Nočn; koncert. — Berlin 20.10: Klavir. — 20.30: Mali orkester. — 21.30: Simfonija velemesta. — 22.30: Nočni koncert. — Miin-chen 20.20: Orkestralni koncert. — 22.30: Kakor Berlin — 24: Orkester in plošče. — Stuttgart 20.10: Glasbeni večer mladih ljudi. — 21.10: Veliki orkester in solisti. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Nočni koncert. NOVOST v sredstvu [111 za l,H eiJčetsfe zob Tekoče peneče se, osvežujoče. En poskus vas bo navdušiL PREVOZE premoga, drv, moke, selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo A. SEMENIČ Privoz št. 13, Ljubljana TELEFON S6-92. Violine kitare ln druga _ la, od doteka* wom prišel v te kraje iskat zaklada. Vedel je, da je kapitan Escabar hodil za istim ciljem. Ko od njega ni mogel ničesar več izvleči, ga je ubil. V širokih obrisih si najbrž predstavlja, kje bom jaz iskal zaklad. Če sva se torej skrila in nisva naravnost hitela k zalivu, je jasno zanj, da še zmerom iščem sledi za zlatom. Slučajno sva v temi našla tole luknjo, v njeni bližini najbrž domneva, da je skrit zaklad. Zato se potika s svojim daljnogledom po grmovju in naju išče. Zdi se mi, da je to najboljša razlaga, zakaj se je pojavil v bregu nad kanjonom. Kaj več o zakladu pa najbrž ne ve.« »To je ravno do-volj«, je resno pripomnila Betty. »Seveda«, je priznal, »pa saj samo domnevam vse skupaj. Morda utegne vedeti kaj več, kakor slutim. V teku dneva in pa, ko sem pravkar ležal tamle gori, sem imel dovolj časa, da premislim vso stvar. Najboljše bo, da kakšen dan še ostaneva skrita tu, jutri ponoči pa kreneva dalje. Danes si ne zatrpam kaj prida; do ,Half Moona' je še dobr- šesi kos poti, a ne bi moget dolgo ostati buden. Razen tega mislim, da se bo vnema Zoraidinih ljudi do jutri že malo ohladila, čeprav jih bo še tako priganjala. Potem se jim bova laže izmuznila.« Betty je vedela, da je on odgovoren za vse, in je brez prigovora vzela na znanje njegov načrt. »Pa še nekaj mi je ves dan rojilo po glavi«, je nadaljeval. »Ta nenavadna, kakor umetno obdelana jamica v skali, v kateri hraniva vodno zalogo. Kaj menite o tem?« »To je pač najina vodna shramba«, je odgovorila kar tako. Da se je najedla, napila in da ga je videla zraven sebe — vse to je spet razgibalo njeno življenjsko radost. »Kaj pa naj bo drugega?« »Rios je zatrdno prepričan, da so tu nekje blizu zakopani prastari zakladi. Escobar je bil enakega mnenja. Ce je tako, potem pač ne more biti bolj pripravnega kraja, kakor je najino skrivališče. Tale jama nikakor ni sama po sej-} dobila tako smotrno urejene oblike. A v kakšnem smislu naj bi bilo vse to v neposredni zvezi z najino stvarjo, za zdaj še ne vem. To priznam. A prav gotovo je to jamo nekdo pred davnim, davnim časom napravil, pa najbrž ne samemu sebi v zabavo. Skoraj prepričan sem, da mora biti kakorkoli v zvezi z zakladom.« »Pa ni dovolj velika, da bi skrivala kdo ve kaj«, je menila Betty. »Morda pa je sploh niso izkopali do kraja?« Potem se je pomenek zasukal na druge reči. A Kendric je sklenil, da bo naslednji dan — iz skrivališča itak ni mogel — pobliže raziskal vso stvar. Skušnjava, da bi zavoljo zaklada še dalje ostajal. sicer nI bila preveHka ,in prav tako mu je bOo nujno, da si ne nakoplje odvišne prtljage. A bil je prisiljen na en dan počitka in nemogoče je bilo, da bi pozabil na načrt, ki ga je bil privedel na jug. »Zdaj pojdeva spat«, je nadaljeval. »Ne utegneva si ubijati glave s tem, kaj bo kdo še napravil. Ogenj naj kar počasi pojame, suho dračje ob vhodu poka ob vsakem koraku. Nihče naju ne more presenetiti, tudi če bi vedel, kje sva. Jutri bova ves dan stražila nad kanjonom, zvečer pa bova, tako upam, že na poti proti zalivu. Ali hočete z mano stopiti na požirek, da si utešite žejo pred spancem, ali me rajši počakate tu?« »Danes sem dovolj čakala ves dan«, je vneto vzkliknila, »rajši grem z vami.« Previdno kakor prejšnjo noč sta se splazila po strmem bregu navzdol in pila ob svitu zvezd. Potem sta se še pomudila trenutek in prisluškovala šumenju studenca, ki je edini še motil tihoto noči. Globoko sta se nadihala čistega nočnega zraka in zrla v nebo. Svet se jima je zdel mlad in lep, nežen in ljubek, bil jima je bolj kraj večnega miru kakor mesto sovraštva in preganjalcev. Tako blizu sta si stala, da sta se drug drugega dotikala z ramami. Takrat je nekje začričal muren. Ko se je umaknila svetloba dneva, je izginila tudi žgoča vročina. Bil je trenutek, kakršne je Kendric ljubil nadvse. Pod vsemi stranmi neba je imel že priliko spoznati sladkost podobnih ur. In iz tišine mu je v takšnih nočeh zmerom spregovoril skrivnosten glas, najtišje strune so mu zazvenele v duši. A zmerom je bil sam doslej, pa tudi zmerom se mu je zdelo, da mora mož biti sam, če hoče okusiti vso slast takšne noči Nocoj ni bil sam. In vendar se mu je zdela ta ura lepša, čudovitejša kakor vse, kar jih je bil doživel v drugih deželah. »Greva domov?« je vprašal čez čas. Betty se je zdrznila. Oči so ji iskale njegovega pogleda. V senci njenih las ni mogel razbrati potez njenega obraza, a vedel je, da ji sijejo očL Zajela sta vode in se začela vzpenjati po strmini navzgor. Ogenj je bil že dogorel, a ga nista podkurila več. Brez besede sta legla na svoji ležišči iz vej. »Lahko noč«, je rekel Jim. Nežno je odvrnila Betty: »Lahko noč.« Preden je sinila zora, sta bila že na nogah. Treba je bilo iti po vode, dokler se kanjon še ne razsvetli. Tokrat je šel Jim sam. Ko se je vrnil, je ogenj že veselo plapolal. Betty je pravkar pripravljala zajtrk — za vsako ceno je hotela postreči sama. »Mnogo itak ne znam in ne vem«, je rekla. »A precej dobro vem, kaj zmorejo moje moči in česa ne. Kuhati znam. Tega sem se naučila na nedeljskih izletih.« Ko ji je Jim nanesel drv, razložil jedilno shrambo pred njo in se ji ponudil, da ji pomaga odpirati mlečne doze in rezati meso, jo je pustil, da je delala sama, in jo je gledal od daleč. Predal se je veselju ki ga je prevzelo ob tem pogledu — tako lepa, čudovita je bila v svoji nenavadni obleki. Od ognjišča, na katerem je vrela kava in dišala juha iz fižola in mesa. se je prijazen vzduh širil po prostoru. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Srečke za I. razr. stanejo: Cela Din 200.— polovična Din IGO.— četrtinka Din 50.— Dobitki v tekočem 37. kolu ostanejo isti, kot so bili v 36. kolu in bo že v I. razredu premija Din 300.000.—. Žrebanje I. razreda se vrši IZ. oktobra 1938. Vsem cenjenim interesentom se vljudno priporočamo, da si čimprej nabavijo ozir. rezervirajo srečke za I. razred 37. kola pri GLAVNI KOLEKTURI ŠAGRIN dr. z o. z. Ljubljana, Frančiškanska 5. Svoje stalne odjemalce, kateri hočejo imeti tudi v bodoče iste srečke, kot so jih imeli dosedaj, najvljudneje prosimo, da nam to čimprej ustmeno ali pismeno sporoče, da zamoremo njihove srečke rezervirati, ker je za tekoče 37. kolo zelo veliko povpraševanje po srečkah iz naše kolekture. prodaja in cenah SEVER, polaga po reKiamniH Marijin trg 2 Halo! Halo! V nedeljo vsi prijatelji dobrega vinca v Poštarski dom na Potiorju, kjer se priiedi vinska trgatev. Pri- £oroča se gostilničar lakob opsn. 22457-18 Sluibodobi Krojaškega pomočnika dobrega, za male kose takoj sprejmem. Stanovanje in hrr.ni v hiši. Ogris, krojač. Tržič, Gorenjsko. 22414-1 Škrobilca (illhterja) sprejmemo takoj. M. tvoz in platno, Grosuplje. 22353-1 Prodajalko za delikateso spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22379-1 Raznašalca kruha takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22461-1 Frizerko mlajšo moč, sprejmem takoj v stalno službo. Boštar, Jesenice, Gosposvetska c. 2. 22406-1 Agilne poverjenike (akviziterje) v vseh mestih, trgih in vaseh sprejme uprava novega časopisa. — Trajen zaslužek pod izredno ugodnimi pogoji. Za odgovor priložite znamko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna lenta«. 22436-1 Dopisnike za vsa mesta, trge in vasi sprejme uprava novega časopisa. Obširno ponudbo in znamko za odgovor na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dopisnik«. 22435-1 Frizerka dobra moč, 2možna vseh del, dobi takoj stalno službo, Fnz. salon za dame in gospode. Majstorovič Ivan, Lesce, Bled. 73. 22434-1 Dve dekleti za pomoč ob nedeljah — sprejme gostilna Martine, Zg. Šiška. 22425-1 Krojiljo za triko perilo, sprejme Lana, tekstilna tovarna, — Ljubljana, Gregorčičeva 5. 22421-1 Krojaškega pomočnika za veliko delo, sprejmem takoj v stalno službo. Kri-štofič Maks, Godič pri Kamniku. 22432-1 Krojaško pomočnico in pomočnika špecijalistko za krila in špe-cijalista za majhne komade sprejmem. — Modni atelje Franc Meško, Celje, dr. Žerjavova 3. 72453-1 Službe išče Kuharica želi mesto v Zagrebu. Ponudbe pod »Zagreb« na podružnico Jutra Maribor. 22391-2 Hotelski sluga zmožen perfektnega slovenskega in nemškega jezika, pošten in zanesljiv, v starosti 35 let, želi stalne, dobre službe v hotelu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22349-2 Hotelski sluga star 30 let, s prakso, go, vori srbohrvatsko, nemško, francosko, išče službe v boljem hotelu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli«. 22438-2 Šivilja gre poceni šivat na dom in sprejme perilo in obleke v delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 22439-2 JL a/ovit i 0" paccini iz čiicaga. je / /vojim /ENZACIJONALNIM preparatom. povrnul ženi aktiv. no/t in mlado/t. z a žene od 40 let naprej ddeiek preskrDtmo sa ml. Ivan Mathian Ljub. Mana Tvrševa cesta 12 79 12 rtSERIRAJ V „JUTRU"! Lokali: Krasen velik buffet najprometnejši zagrebški vogal, bližina tramvajskih postajališč, z velikim komfortnim lokalom, s praktično pivnico, električno in plinsko napravo, prvorazrednim inventarjem, mnogo obiskan in lukrativen. brez konkurence, prodamo v polnem obratu za 45.000 din. Poslovnica Pavlekovič. Zagreb. Ilica 144. 22402-19 Hotele, gostilne, kavarne, bufete restavracije, vinarne, dro-gerije, trafike, trgovine, industrije, mlekarne, hiše, vile, posestva prodajamo in posredujemo nakup solidno in vestno: Poslovnica Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144. 22401-19 Kupim hišo poslopje katero ima 3000 m2 ali več zemljišča pa tudi samo zemliišče. Martinec Ljubljana, Prule 8. 22106-20 Dvosob. stanovanje komfortno, event. enosobno s kabinetom, iščem, tudi izven mesta za takoj. Ponudbe pod »Zakonca brez otrok« na ogl. odd. Jutra. 22441-21a Dvosob. stanovanje išče mlad par za 1. oktober. Ponudbe: Škrabčeva ul. 7, za g. ing. Šuigina. 224l6-21a fTmmr dunt a tanovanje Sobo odda Mesečno sobo s separiranim vhodom, oddam stalnemu gospodu. — Ogledati Knafljeva 13-11. 22418-23 Solnčno sobo z dvema posteljama, oddam blizu medicinskega instituta, event. z vso oskrbo. Kobiarjeva 15. 22452-23 Prazno sobo lepo, poseben vhod, kopalnica, oddam. Trdinova 5, visoko pritličje, levo. 22445-23 Separirano sobo solnčno, prostorno, oddam eni ali dvema solidnima osebama. Žibertova ul. 33, pri gorenjskem kolodvoru. 22446-23 EŠEBEEŠ Opremljeno sobo s hrano, išče visokošplec. Ponudbe je poslatiLjutomer, poštnoležeče št. 97. 22359-23a Dvosob. stanovanje moderno, komfortno, s kabinetom, oddam takoj v Šiški, v I. nadstropju. Informacije: Trafika, Pasaža. 22417-21 Trisobno stanovanje solnčno, z verando, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22448-21 Prazno sobo v okolici Kolezije, Mirja, Rožne doline, išče soliden gospod za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalen«. 22182-23a 2 jahalna »Velika Noniusa« tudi vprežna, s kompletnim oficirskim sedlom naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Nonius«. 22331-27 Informacije Opozorilo! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik nobenih dolgov, ki bi jih napravila moja hčerka Justina. Johan Holzhauser, Celje, Mariborska cesta 19. 22454-31 Izjava Podpisani Pajk Vinko, v Ljubljani s tem preklicujem in obžalujem vse žalitve in klevete, ki sem jih povsem neosnovano izrekel napram ge. Pajk Mariji, ttgovki z drvmi v Ljubljani. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od kazenske tožbe. Pajk Vinko. 22443-31 murmrtm »Jelka« Prosim pridi gotovo oeddj« popoldan. 22412-24 Od Vas je odvisno^ da imatq obleko vedno kot nov« zato jo pustite redna kemično čistiti aH barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 ^^ralmca — Sverlolikafnici Ženitve in možitve boljših krogov, posredujemo najvestneje, solidno in realno. Informativne prospekte pošiljamo proti vplačilu deset din v znamkah — diskretno. Prvovrstne rodbinske zveze. Velika izbira odličnih partij. — RE-ZOR, Zagreb, pošta 3. '2403-25 Mlad večji obrtnik s posestvom, išče do 30-letno gospodinio, družabnico, s premoženjem, ki bi se zavarovalo na varnem mestu. — Ponudbe pod značko »Poznejša ženitev« na ogl. odd. Jutra. 22449-25 Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Sobo za stalno išče uradnik banske uprave. Pojasnila in naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22460-2 3a Citajte In širite »J U T R O« ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo ga prejeli ob bridki izgubi ljubljenega očeta, oziroma strica FRANCA KAJTNA OBC. TAJNIKA V POKOJU ""^ZČTJZŠS S? d^gg^odbornikom in —m p«-brambi, za ginljive poslovilne besede in darovano cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ŽALEC—TRBOVLJE, 21. septembra 1938. ŽALUJOČI OSTALI Užaloščena družina Knezova z Viča št 60 sporoča vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni mož in oče, gospod KNEZ ANDREJ DR2. URADNIK V POK. in POSESTNIK danes 21. septembra 1938 ob pol 9. uri dopoldne izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega bo v petek 23. t. m. ob 5. un popoldne iz domače hiše na viško pokopališče. V LJUBLJANI, dne 21. septembra 1938. .Urejuje Davorin Ravljen. _ Izdaja za konzorcij ,Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. _ Vsi v Ljubljani.