POŠTNINA PLAČANA V GOTO VINJ Leto V. — Štev. 30 CENA 10 DIN Ureja a redni*'*. Adboi — Glarm urednik Štrukelj Karel — Naslui uredništva \m uprave; »Posavski tednik«, Videm-Krško 1 — čekovni račun pri Nbr FLRJ Krške štev 615-T-145 — Tiska Mariuo/eka tiskarna - Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik« Izhaja enkrat tedenske KRŠKO, dne 31. julija 1954 •11 * . • - * - >tudiJska knji; ..liana uanea n.Bovo mesto GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO 7 dni po sveta Somo Z maksimalno mobilizcciio Vec zaupanja v socialistične Pred dnevi so radijske postaje v svetu sporočile razveseljivo vest o parafiranju britansko-egiptovskega sporazuma o evakuaciji britanskih čet iz cone Sueškega prekopa. Ta vest je marsikaterega poslušalca presenetila, ker ni nihče pričakoval, da bo poslanstvo britanskega vojnega ministra Heada rodilo tako bogate sadove. V coni Sueškega prekopa bo po doseženem sporazumu obstajalo oporišče z britanskimi vojaškimi napravami, ki jih bodo vzdrževale britanske tvrdke z britanskimi tehniki in egiptovskimi delavci. Velika Britanija bo največ v 20 mesecih po podpisa sporazuma evakuirala iz cone 80.000 britanskih vojakov. Sporazum bo veljal 7 let. V primeru vojnega napada na Egipt, na katero koli državo-članico Arabske lige ali Turčijo, se bodo britanske čete vrnile v oporišče Sueškega prekopa. V Veliki Britaniji so zaključili priprave za vrnitev evakuirancev. Začasno bodo 40.000 ljudi namestili v Blackpoolu. Predsednik egiptovske vlade Naser je v svojem govoru izrazil veselje nad doseženim sporazumom, ki bo ukinil 70-Ietno britansko gospostvo. Po njegovih besedah je sporazum prelomnica i* v egiptovsko-britanskih odnosih. ^-Sporazum so povsod v svetu sprejeli z odobravanjem. Skupina 40 konservativnih poslancev pa se je izrekla zoper sporazum, ker ne more pozabiti kolonialne politike Velike Britanije v zadnjih desetletjih. Britanski spodnji dom je sporazum potrdil z 257 proti 26 glasovom, medtem ko laburisti niso glasovali. Po sklenitvi sporazuma ima Egipt vse pogoje za nabavo orožja in mehanizacije v ZDA ih drugih državah. Poročajo o pričetku razgovorov med ameriško in egiptovsko vlado, na katerih bodo razpravljali o dodelitvi ameriške vojaške in gospodarske pomoči Egiptu v višini 50 milijonov dolarjev. Skrivnosten odhod voditelja l ahodnonemške obveščevalne službe dr. Otto Johna v vzhodni Berlin je razburil zahodno, nemške vladne kroge, ker imenovani razpolaga s podatki o delu zahodnonemške obveščevalne službe. Pomembno vlogo v tej aferi pripisujejo zdravniku doktorju Wolfgangu Wohlgemuthu, ki je dr. Johna verjetno s hipnozo ali z opojnimi sredstvi pripravil za odhod v vzhodni Berlin. Zaradi tega je federalni tožilec izdal nalog za aretacijo dr. Wohlgemulba in njegovih sodeloval cev pri nasilni ugrab’tvi. Dr. John je doslej že dvakrat govoril preko vzhodnoberlinske postaje. V svojem govoru je trdil da v Zahodni Nemčiji m imel podlage za resnično in svobodno politično udejstvovanje, ker so ga baje na njegovem položaju stalno obrekovali nacisti, ki se vedno bolj pojavljajo^ v nemškem političnem življenju. Zahodnonemška nolicija je storila vse mogoče, da bi vsaj delno paralizirala nosledice odhoda dr. Johna. Tako je soproga dr. Johna Luši letnica v svoii rili ▼ Kolnu, pred katero patrolirajo policaji in detektivi. V zadnjem tednu se je ponovno zaostril spor med grško in britansko vlado o otoku Cipru. Uradne izjave nredstavnikov obeh vlad so si tako nasprotne, da v bližnji bodočnosti ni misliti na ureditev tega vprašanja, ki zastrupila odnose med dvema zavezniškima državama. Grška vlada podpira z vso vnemo prizadevanja grškega ljudstva na otoku za priključitev Cipra h Grčiji. Na prvi soji ciprske skupščine so sprejeli resolucijo, ki zahteva takojšnjo priključitev Cipra h Grčiji in poudarja, da se bo ciprsko ljudstvo z vsemi silami borilo za te zahteve. Komentarji grškega tiska so zelo ostri in menijo, da bi Velika Britanija z nadaljevanjem dosedanje politike utegnila izgubiti grško prijateljstvo. Prizadevanja grškega ministrskega predsednika maršala Papagosa so razumljiva, ker je priključitev Cipra h Grčiji težnja vseh grških vlad od leta 1912. Ciper leži na izredno pomembnem strateškem področju v vzhodnem Sredozemlju. vseh sil bomo odpravili še ostale posledice nedavne poplave V torek popoldne se je v Krškem vršilo posvetovanje s predsedniki občinskih ljudskih odborov tistih občin, ki so bile po zadnjem neurju najbolj prizadete. Razgovor se je nanašal predvsem na to, kako čimprej odstraniti še vedno velike sledove, ki jih je zapustila voda, ter na kakšen način in koliko sredstev je potrebno zagotoviti za obnovo najbolj prizadetih gospodarstev bi popravilo občinskih potov, izgradnjo mostov ter poškodovanih komunalnih naprav. Dosedanja pomoč prizadetim * Poleg večjih del, ki so bila potrebna za vzpostavitev rednega prometa na zveznih, repu- bili redki, ki na zavarovalnino sploh niso računali, ker niso vedeli, d» se jim izplača tudi škoda, povzročena po elementarnih nezgodah. Čeprav do sedaj le redki posamezniki niso bili zavarovani pri DOZ. bo prav gotovo sedanje naglo in točno izplačilo škode prizadetim vplivalo na to, da v bodoče tudi oni zavarujejo svoje imetje. Krediti za obnovo poslopij in objektov Da si bodo najbolj prizadeti gospodarji lahko čimprej obnovili svoje gospodarstvo, v prvi vrsti hiše, gospodarska poslopja in objekte je urejeno, da bodo le-ti dobili potreben kredit. Kredit v znesku 3,500.000 din bodo po seznamih, ki so jih sile širokih delovnih množic Miških in okrajnih cestah, na železnici ter del, ki so bila nujna za pričetek normalnega obratovanja v podjetjih, so tudi posamezniki že do sedaj prejeli v tej ali oni obliki delno pomoč. Rdeči križ je kakor vedno tudi to pot izpričal svojo humanost. Prvi je priskočil na pomoč človeku s hrano, oblačili in tudi denarjem. S pomočjo RK je bilo med poplavljenec do sedaj razdeljeno mnogo raznega materiala, ki ga je nakazal Glavni odbor. Mestni odbor RK Maribor, Kranj in drugi v vrednosti nad 1,500.000 dinarjev. Te dni pa bo razdeljeno za nadaljnjih 700.000 din. Pomoč od RK ta in bodo tudi te dni prejeli predvsem oni socialno šibki ki jim je poplava prizadejala škodo na premičninah (hrano, obleki. pohištvu itd.) Glavna zadružna zveza je poklonila krškemu okraju kot pomoč kmetijstvu raznih semen in umetnega gnojila v skupni | vrednosti 6.724.158 din Vse to je bilo takoj brezplačno razdeljeno kmetovalcem Poleg tega pa so znašali stroški prevoza, distribucije in ostalo preko 500.000 din. Tudi organizacije Soc. zveze, sindikatov itd., so zbrale večje vsote denarja in ga ponekod razdelile med najbolj prizadete, DOZ je izplačal okrog 12,000.000 din Mnoge gospodarje je prijetno presenetil DOZ, ki je takoj izplačal okrog 12,000.000 din zavarovalnine. Od vseh prizadetih gospodarjev v okraju je bilo pri DOZ zavarovanih 240 Niso V primeru vojne bi bil idealno podmorniško in letalsko oporišče za operacije na obalah bližnjega Vzhoda. Otok so leta 1878 po 300-letni turški zasedbi zavzeli Britanci, ga leta 1914 anektirali in leta 1925 proglasili za kronsko kolonijo. Za »status quo« se zavzema samo maloštevilno muslimansko prebivalstvo na otoku, medtem ko druge organizacije z različnimi političnimi pogledi zahtevajo pripojitev otoka h Grčiji. predložili občinski ljudski odbori okrajnemu štabu, delile NB. Pogoji so zelo povoljni. Vračal se bo 10 let, obrestna mera pa je 1 odstotek. Oškodovanci, ki so utrpeli škodo na hišah, gospodarskih poslopjih in raznih objektih, bodo že v nekaj dneh lahko dvignili to posojilo, in sicer v gotovini. Po popisu je takih gospodarstev, ki so upravičeni do tega kredita, v okraju okrog 45. Vsi ti primeri so se pretresli na posvetovanju s predsedniki občinskih ljudskih odborov. S pomočjo tega kredita, po katerem je bilo veliko povpraševanje. z zavarovalnino itd., bodo prizadeti lahko v dogled- nem času solidno obnovili svoja gospodarstva, ki so bila žrtev elementarne nezgode, katera je zadela naš okraj. Dotacije za občinske komunikacije in komunalne naprave Na posvetovanju je bilo po predlogih občinskih predsednikov ugotovljeno, da bi za nujna popravila občinskih poti zgraditev mostov in propustov, ter ureditev nekaterih komunalnih naprav, ki so bile poškodovane ob neurju, potrebovali ca. 9 milijonov dinarjev, ki naj bi jih zagotovili občinam OlO Za sedaj še ni določeno, koliko in katere občine bodo prejele' sredstva v ta namen. Vsekakor pa bo stvar v najkrajšem času urejena. Vsota 9 milijonov dinarjev je velika, toda ni zadostna za ureditev občinskih komunikacij in komunalnih naprav, poškodovanih v majskem neurju. Ce bi hoteli plačati vsako delovni uro, bi potrebovali mnogo več. Vsota 9 milijonov pa je tista vsota, ki bi približno zadostovala za potreben gradbeni material, kvalificirano delovno silo. razne načrte itd. Ker gre za občinska pota in komunalne naprave, pa je potrebno računati ha prostovoljno delo. Po, pravilo občinskih in vaških potov mora biti in je vedn-> torti bila stvar občin in tamkajšnjega prebivalstva. Zato bo treba k delu pritegniti slehernega občana. če bomo hoteli kaj doseči z denarjem, k; ga bomo v ta namen prejeli. Vse to naj bi bilo delo zavesti in dobre volje. Ne morejo biti izključene pa tudi administrativne mere občinskega ljudskega odbora kajti samo maksimalna mobilizacija vseh sil bo nekaj pomenila. Kako pa s škodo v kmetijstvu? Na osnovi izvršenega popisa se je ugotovilo, da je poleg cest in komunikacij največja škoda v kmetijstvu. Toda popis, ki se je izvršil pred dvema mesecema, za kmetijstvo ne more biti nepoln, ker se bo de janska škoda 1abkr> ugotovila šele v jese- (Nadaljevanje na 2. strani) Dne 4. julija se je vršilo izredna konferenca ZK za krški okraj, katere se je udeležil tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS tov. Stane Kavčič, ki se je dvakrat oglasil o razpravi. Prinašamo skrajšani del njegove prve diskusije. »... Imam vtis, da se osnovne organizacije ZK v okraju več ali manj Se vedno ukvarjajo s problemi, katere je prebrodila že velika večina organizacij po drugih okrajih. Nahajate se o situaciji, ko dozoreva spoznanje, da po starem ne gre več, ni pa še jasno, kako je treba po no-novem. Se vedno imamo opraviti z ostanki, ki jih je pustil administrativni socializem, to je z miselnostjo, češ da smo komunisti zalo, da komandiramo, da smo na oblasti, z miselnostjo, da sem socializem jaz komunist in kdor je proti meni, je proti socializmu. Vse to ustvarja nekak vmesni prostor med organizacijami ZK in širokimi množicami, kar nujno vodi k temu, da se aktivnost, zanimanje in interes organizacij komunistov izživlja sam v sebi. Zato se na sestankih večkrat pretresajo le osebni in notranji organizacijski problemi, skratka imam vtis, da se mi komunisti o okraju vse preveč ukvarjamo sami s seboj in da se za življenje, delo ter probleme ostalih 70.000 ljudi v okraju premalo zanimamo. Stvar je postavljena na glavo — s svojim delom se moramo obrniti ven med ljudi. Prav imajo tisti tovariši, ki so govorili, da je tudi v Krškem okraju nekak socialistični družbeni red. Tu mora biti osnovno izhodišče za diskusijo. Začeti moramo govoriti o tem, kar ljudje delajo, kar jih tišči, ter pustiti drobnarije, ki se bodo z dobrim delom komunistov sporedno reševale. Pri svojem delu moramo upoštevati, da niso socialistične sile le v partiji, temveč so tudi na vseh drugih področjih družbenega dogajanja. Iz vaše razprave sem zaključil, da malo sektaško gledate na razne upravne In občinske odbore. Ni osnovno to, ali nekje sedijo o n/ih komunisti ali ne, važen je le rezultat njihovega dela. V organizaciji ZK imamo še ljudi, ki so prišli v njo zaradi tega, ker so smatrali, da je to režimska stranka in da bodo imeli zato večje pravice Sedaj pa sami ne vedo kam in mi dostikrat ne vemo, kaj bi. In taki komunisti nič ne pomenijo v odborih. Dne 8. avgusta zbor Kozjanskega odreda Kdo ne pozna lepega kozjanskega področja! Vaši Prevorje, Pilštanj, Lesično, Planina Kozje. Polje, Podsreda in ostala naselja, nekdaj v stari Jugoslaviji skoraj nepoznani kraji so v času okupacije in NOB postali slavni Tudi tu je okupator neusmiljeno gospodaril z namenom, da zatre slovensko zavest prebivalstva, ki se mu je žilavo postavilo v bran za svoje pravice. V času najhujšega terorja in nasilstva, ko so nemški osvajalci zapirali slovenske rodoljube. odpeljali njihove družine, streljali in morili talce, je bila ustanovljena in v krvi rojena kozjanska četa, ki je bila kmalu preosnovana v bataljon, iz katerega se je razvil samostojni kozjanski odred, ki je bil okupatorju stalno trn v pet’ in ki je zadajal smrtne udarce okupatorskim hlapcem. Veliki in herojski so bili podvigi kozjanskega odreda, kar pričajo spomeniki padlim borcem in talcem v Podsredi. Kozjem Le-sičn: in Planin". Zeleni in molčeči Bohor skriva v sebi marsikateri prerani grob naših padlih herojev in neznanih junakov, katere še danes objokujejo njihov; svojci. Bohor, srce Koz-ianskega, nepremagljiva trdnjava z naseljem Veternik, katerega prebivalci so tri leta okupa- cije požrtvovalno sodelovali z NOV, katem ni omajal okupatorjev požigalni in uničevalni bes, so skrivali borce in aktiviste, jih hranili in jim dajali obvestila ter vso ostalo pomoč. Medtem ko so se v Kozjem košatili napihnjeni Nemci, je bilo na pol ure oddaljenem Veterniku gnezdo partizanstva, od koder so se vile niti partizanskih pohodov preko Planine do železniške proge in nazaj na Hrvat-sko ter ostala področja. Okupator ni bil več zmožen zatreti partizanskega pokreta, ki se je stalno razvijal, je neusmiljeno streljal rodoljube ter končno požgal domove mirnega in zavednega slovenskega prebivalstva. Preživeli borci bivšega kozjanskega področja in aktivisti, ki so danes širom po naši domovini. obujajo spomine na preživele težke čase na tem področju. se bodo sestali 8. avgusta na Veterniku na županovem bregu, kjer bo zbor vseh preživelih borcev in aktivistov bivšega kozjanskega odreda. Občinski odbor ZB Kozje m ostale organizacije ZB _kozjan-skega področja, so organizirale, v osvetlitev spomina na prež;vele čase težk’h borb za 8. avgust na Veterniku pri Kozjem zbor borcev in aktivistov b’všega kozjanskega področja. Tega dne se bodo sestali stari prijatelji in znanci kozjanskega odreda in področja Marsikaterega ne bo med njimi. Morda počiva neznano kje v osrčju zelenega Bohorja. Ostali pa so svetli spomini nanje in na njihova dela. -Spored proslave zbora na Veterniku bo sledeč: 1. Dne 7. avgusta zvečer se bodo zbrali na Veterniku na županovem bregu borci in aktivisti, ki bodo ob partizanskem ognju obnavljali poznanstva in obujali spomme na slavne dn: naše revolucije. 2. Dne 8. avgusta do 10. ure dopoldne bo sprejem ostalih borcev, aktivistov in gostov, nakar bo komandant bivšega kozjanske* odreda postrojil odred. 3. Govor in 4. prosta zabava. Zaradi tega, ker smo se v glavnem ukvarjali sami s seboj, življenje pa je teklo svojo pot, ne moremo nikoli vedeti, kaj se je dobrega in kaj se je slabega storilo, To bomo spoznali šele na praktičnem delu, na zborih vo-lilcev, med množicami, kjer se moramo komunisti boriti za napredna stališča. Pri tem se lahko tudi nekaj naučimo, kajti človek raste in se vzgaja v akciji. Situacija v okraju dejansko ni tako slaba, kakor sem mislil. Potrebno je samo manj operiranja z ZK in več dela, več rezultatov Ni važno, kakšne članske izkaznice vse imaš, niti ni potrebno govoriti, da je ZK tu in tam zapostavljena, temveč je treba delati. Za navadne ljudi, če jim rečemo, nekdo je komunist, je to lahko zelo malo ali pa zelo mnogo, ker vsakdo sodi po delu. Kar se nanaša na problem kmetijstva, o čemur je bil govor, moramo izhajati iz tega, da gradimo vse preko kmetijskih zadrug, da jih čimbolj razvijamo in jim tudi rečemo, čim več bo-ste naredili, toliko več boste imeli. To velja tudi za kmeta po-edinca. Mi imamo danes v našem gospodarskem sistemu v rokah zakonodajo, finance itd., zato nima smisla vpili o kulaštvu, gledati kmetu v lonec ali denarnico. Prav tako nima smisla, da se bojimo bogatih kmetov. Naša želja je končno, da bomo imeli bogate kmete in bogate delavce. Nismo proti bogastvu, toda ml smo za tako bogastvo, ki si ga ustvari s svojimi lastnimi rokami. Ce s! ga tako ustvaril, ga tudi ne boi razmetaval. Iz vaših poroči] sem dobil vtis, da obstaja v krškem okraju nekakšno mnenje, da moraš biti revež, potem si šeie socialist oziroma slabo ti mora iti, pa boš parfijen. To pa ni res. — Tako moramo postavljati stvari: Dobro naj ti gre, pa čim več naredi — tako moramo postavljati stvari. Nekaj take miselnosti imamo še na vasi In kmetje mislijo, da so nosilci te miselnosti komunisti. Glede sindikata bi In postavili samo dvoje vprašanj: Ali z razvojem družbenega upravljanja in socialističnih odnosov pri nas vloga sindikatov pada ali ne? Brez dvoma pada In se zožuje. Kaj je sindikat? Sindikat je razredna borbena organizacija, ki je nastala v zgodovinskem obdobju, ko sta se začela boriti dva razreda — kapitalistični in delavski razred in iz katerih potreb se je rodila ideja organi, zacije delavskega razreda, rodila se je pa tudi taktika iti obliko borbe. V istem času, ko mi govorimo, da Izgublja sindikat svoj zgodovinski, revolucionarni pomen m vlogo gledan s klasičnih ka pitalistlčnih pozicij, se pa ideje zaradi katerih ie bil sindikat organiziran v laki širini in kvaliteti ustvarjajo. kakor je to sploh mogoče Stvari pa ne smemo poenostaviti Mislim, da se bo nekje v industrijsko razvitem kraju z večjim številom delavcev mnogo družbenih, oblastvenih In političnih stvari reševalo preko komune, tovarne oziroma delavskega sveta itd. kjer bodo le-ti imeli odločujočo besedo, sindikat pa bo imel zelo omejeno vlogo, Brigal se bo za kultur nozabav no plat družab-’ nosi, izlete itd. Govorim seveda 1 o perspektivi. Vzemimo pa neko drugo mesto, kjer nimamo pravega delavca Tam bo imel j sindikat še dolga leta nalogo graditi družbeno razredno zavest \ ljudi. j Vprašanje vzgoje delovnih Iju-! ai pa je tesno povezano z de- Vsi borci in aktivisti kozjan-! jav^kim samoupravljanjem Praškega odreda se vabijo, da se ees razvoja delavskega samo-tega zbora udeležijo. Dovoz iz upravljanja ne gre tako. da bi Zasavja in Brestanice bo z av- dali najprej vse delavce na se-tobusom do Velikega kamna, od mlnarje in h0 bi bili vsi vzgo-koder vodi pešpot na breg. me- jeni bi ,;m da;f tudi delavsko sto zbora. Dovoz iz Celja, Mari- samoupravi jeni e. komuno ifd. Te bora in Zagreba je avtobusna stvari so povezane treba je do-zveza do Kozjega, od koder ie ,fj druibeno upravljanje kot pol ure do mesta zborovanja F. C. Nada’,’.ovarije o; ? -'vat. Stran 2 „POSAVSKI TEDNIK" štov 37 Senovćnnl so lepo proslavili leiosnii Dan vstale Neverjetno lepo vreme je letošnji praznik Dneva vstaje slovenskega ljudstva napravilo še veličastnejši. Senovšk; delovni kolektiv in o-stalo prebivalstvo je to pot spet pokazalo, da se zaveda svoje dolžnosti ter je primemo počastilo letošnji 22. julij. 2e na večer pred praznikom so zagoreli po bližnjih hribih kresovi, katere so prižgali mladinci in mladinke Senovega ter Reštanja, in s tem naznanili bli-žanje prazničnega dne. Tudi občinski ljudski odbor je imel na večer pred praznikom slavnostno zasedanje. V zgodnjih jutranjih urah pa je po senovški dolini zadonel;, budnica delavske godbe, ki je 6 tem napovedala pričetek prazničnega razpoloženja. Okol= 7. ure zjutraj se je pred spomenikom žrtev fašizma na Senovem zbrala lepa množica prebivalstva, gasilcev, članov predvojaške vzgoje in drugih, ki so prihiteli, da s svojo navzočnostjo počaste spomin na padle tovariše. 2aln0 komemo- racijo je pričel predsednik Zveze borcev tov. Večko, ki se je v primernem govoru spomnil padlih tovarišev in njihovega deleža v skupnem boju za osvoboditev slovenskega ljudstva, ki Pa žal niso dočakali svobode. Domača godba je nato intonirala žalne koračnice, a pevci so zapeli nekaj partizanskih žalo-stink. Z recitacijami in častno salvo partizanske patrulje je bila žalna svečanost pred spomenikom končana. Z delavsko godbo na čelu je nato odšla večja množica Se-novčanov v Lošce, kjer je bila prav tako krajša spominska svečanost pred spominsko ploščo, ki je postavljena v spomin ustreljenim junaškim borcem. Poleg predsednika ZB je navzoče pozdravil tudi domačin tov. Lojze Župane iz Lošc Po končani svečanosti v Loš-cah se je pri Zupancu nadalje vala domača partizanska žaba- Po sledovih XIV. divizije Razvrščeni v gosto kolono sok nam v Dolenjske Benetke - Nadaljevanje s 1. strani va, ki je trajala do poznih popoldanskih ur. S svojim tradicionalnim obiskom ob vsakoletnem praznovanju Dneva vstaje slovenskega ljudstva so se tudi letos Se-novčani oddolžili partizanskemu kraju pod Bohorjem in njegovim zavednim ljudem, ki so marsikaterim našim borcem delili zadnji grižljaj kruha v najtežjih dneh borb ter končno skupaj z njimi tudi dočakali lepše, svobodne dni in zmago nad okupatorjem. Skrivnost K. K. Z nekaj besedami bi lahko po- tudi zgodbe s srečnimi konci in korakali po ravni beli cesti proti Žlebu. Pred njimi je vihrala velika slovenska zastava. Kaj in kdo so ti veseli mladinci? Ker smo vedeli, da je vsako ugibanje zaman, sem stopil do njih. »Kam vas nese pot?« jih vprašam. »Sedaj gremo na proslavo desete obletnice SNOS, nato pa bomo krenili po sledovih slavne XIV. divizije,« mi de iz ospredja znan glas. Stopil sem malo hitreje, da bi videl, kdo je- »Kaj, tudi ti?!« sem presenečen vprašal nekdanjega sošolca. »Da, tudi jaz. Grem, da vsaj zdaj v miru prehodim pot, po kateri so hodili naši očetje, bratje in sestre, toda ne kot mi, ampak — v boju, z naperjeno brzostrelko, pripravljeni na smrt.« »Gremo na pot. da vsaj približno spoznamo kraje, kjer so se borili in dali svoja življenja naši dragi,« je dejal z žalostnim, a ponosnim glasom drugi. Razšli smo se, kajti pot jih je vodila drugam, vendar pa smo se na proslavnem prostoru zopet dobili. Med razgovorom sem opazil, kako si je neki mladinec blizu mene vpisal v rdečo knjižico besede: »Ponosen sem, da stopam po poti, po kateri je hodil moj oče!« Te vesele mladince, s katerimi sem se srečal v četrtek v Črnomlju, sem v ponedeljek zopet srečal. Pot jih je prinesla preko Gorjancev, kjer so obiskal; mnoge partizanske kraje, do Novega mesta in od tu tudi 'lli!llil!iillll!]llllllllllllll!!!!ll!Hlinilllillil!l!lllllllllll!l!!ltllllli!llll Bomo z maksimalno mobilkocijo^sehsP (Nadaljevanje s 1 strani) ni. ko bodo pospravljeni poljski pridelki. Zato bo potreben še en popis za škodo v kmetijstvu. Predvideno je, da se bo tistim kmetovalcem, ki so utrpeli znatno škodo, to upoštevalo pri odmeri davka. V okraju je ob tej nesreči poginilo tudi nekaj živine. Tem gospodarjem pa bodo nudili pomoč iz proračuna OLO iz postavke, ki je temu namenjena. Posamezniki bi radi imeli na račun poplave dobiček Glede na to, da so se po vseh krajih širom po Sloveniji in tudi drugod zbirala finančna sredstva za poplavljcnce, so posamezniki pomislili na to. ne bi li tudi oni. čeprav le malo prizadeti, iz tega fonda na ta ali oni način kaj več prejeli. In res. Komisiji, ki je popisovala škodo. so isto za nekajkrat povečali. Tudi nekatere občinske odbornike ter odbornike RK so uspeli prepričati, kako veliki reveži so postali preko noči. Prav ti že dalje časa kar naprej pritiskajo kljuke na OLO ir;, prosijo za pomoč. Skratka na račun velike gospodarske škode, ki jo je utrpela družba in posameznik' bi radi nekaj pri dobili. Ti primeri nas opozarjajo na budnost. Dolžni smo, da takim računarjem preprečimo, da bi prejeli pomoč v kakršni koli obliki če nanjo niso upravičeni. ALI SI SE 2E PRIJAVIL ZA OSTROŽNO? NE ODLAŠAJ, PSI VOŽNJI BO 75 0®ST. POPUSTA! Kostanjevico. Pripravili smo jim svečan sprejem. P0 kratkem pozdravnem govoru so si ogledali naš zadružni dom. nato pa so odšli v grad. Ogledali so si nekdaj mogočen grad — danes žal razvaline, kjer jih je pozdravil najprej oficir JLA, nato pa še tov, Lihar. Oficir JLA je med drugim dejal: »Bodite ponosni, da bodite po poteh svojih očetov, borcev-partizanov, ki so se borili za to, kar danes imamo, zato, da vi danes živite lepše življenje. Mladinci, ne pozabite nikdar, da je vse to, kar vi danes uživate, bilo priborjeno s krvjo v težkih dneh; ne pozabite, da ste vi dediči vsega tega. Zato, dragi mladinci, bodite budni in borite se za to, da danes čim-prej izgradimo to, za kar so se borili vaši očetje.« Po teh besedah so si ogledali vinarsko zadrugo, k; je_ v gradu, in nato veselih lic odšli v Kostanjevico, kjer so bili pogoščeni. Po kratkem odmoru so odšli. Razšli smo se s krepkim stiskom rok in glasnim »na svidenje!« ter »srečno pot po sledovih slavne XIV. divizije!« 21j Letalska nesreča Tel Aviv, 30. jul. (AFP) V Maaganu, v bližini Galilejskega jezera, je med spominsko svečanostjo strmoglavilo športno letalo. Pri nesreči je II oseb izgubilo življenje, medtem ko jih je večje število ranjenih. Športno letalo je strmoglavilo v trenutku, ko bi moralo vreči cvetje nad spomenikom. Spomenik so zgradili v spomin židovskim padalcem, ki so padli v drugi svetovni vojni. Spominske svečanosti se je udeleži) predsednik izraelske vlade s člani vlade. Delo razorožitvene komisije OZN New York, 30. julija (AFP). Razorožitvena komisija Združenih narodov je soglasno odobrila poročilo, ki ga bodo predložili Generalni skupščini OZN. Na predlog predsednika komisije Julesa Mocha poročilo komisije izraža prepričanje, da bodo o razoroži tvenem vprašanju tudi nadalje plodno razpravljali. W E S T 1 V KRATKEM — Predsednik republike Čile Carlos Ibanez je priredil 26. julija obed na čast jugoslovanske gospodarske delegacije, ki se že dalj časn mudi v državah Južne Amerike. — V Sarajevu se je včeraj začela izredna skupščina elek-trogosnodarstva FLRJ, ki razpravlja o vprašanjih preskrbe termoelektrarn s premogom, amortizacijskih stopnjah v elektrogospodarstvu, tarifah in o splošnih pogojih za prodajo električne energije v državi. — Na planini Kukavici pri Leskovcu so začeli urejati veliko ovčjo farmo, ki bo v nekaj letih gojila več tisoč ovac — V Leskovcu so včeraj odprli sejem jugoslovanske tekstilne industrije, na katerem razstavlja svoje izdelke nad 30 tekstilnih tovarn in podjetij. jasni to skrivnost m takoj udaril po pravi struni — toda zazvenela bi tuje. Človek se počasi navaja na novo, ko pa ze vsrka tu pa tam kakšno novost, tedaj jo vsrka z eno samo željo, da bi mu koristila. K. K. ima čudne zgodbe za seboj. Navedel bom le dve varianti, ker sta obe tako tipično povezani s časom in krajem. K. K. je še mlada Rojena ge bila v Ljubljani in tam so jo lepo oblekli ter ji dali polno napotkov in nasvetov. Poslali so jo na deželo. Imela je vse polno stricev in tet, toda usmilil se je je po naključju neki poslovodja neke kmetijske zadruge. K. K. je ostala tu. Toda ostala je nema in vsi napotki, ki so jih ji natrpali v Ljubljani, so ostali brezplodni, celo odveč, nikamor ni smela — tudi ni nihče vprašal zanjo. Tudi poslovodji je sčasoma začela presedati in lepega dne jo je zapri. In tam je prespala kakor Trnjulčica. Pajek ie previdno spredel srebrno mrežo in čakal na taunske roke, ki bi se upala »Trnjulčico« prebuditi in ji ukrasti kak nasvet. Toda tatinskih rok ni bilo, pajek pa, ki je kot čas ždel nad zapuščeno stvarjo, pa se je tu pa‘ tam zadovoljil s kakšno muho, to je bilo vse Druga varianta ima srečnejši začetek. Toda enako žalosten ko- nec. K. K., dvojčica prve — je bila prav tako oblečena — pa na pot je dobila iste nasvete in isto Željo, da bi našla pot do dobrih ljudi na kmetih. Ta je imela vsaj v začetku vec sreče. Nekaj časa je bila v kmetijski zadrugi. Z njo se jc pogovarjal poslovodja in jo je včasih tudi predstavil kmetom-zadružni-kom in nezadružnikom. Nekateri so bili navdušeni nad njeno obleko in napotki. Toda nobenemu ni prišlo na misel, da bi jo vzel s seboj in ji odmeril mesto na svoji domačiji. , ,,,. . Ta poslovodja je bil boljši od prejšnjega. Za nobeno ceno ni trpel pajčevine. Vedel'je, kakšna usoda bi čakala K. K. Zato jo je lepega dne podaril članu KZ s toplim priporočilom, da naj pazi nanjo in da mu bo zelo koristila, če jo bo znal izrabiti. Kmet jo je vzel. Doma jo je položil na posteljo in se domenil, da se bo zvečer po delu pogovarjal z njo. Sel je na delo. Medtem je prile-zel do postelje mali Janezek, ki ji je najprvo slekel obleko, nato pa je začel s škarjami rezati iz nje vegasta srčka, trakove m razne krompirje. K. K. je potem navsezadnje romala v smetišnico in' nato še dalje... dve varianti — dve K. K. ali o Kmečki srečne zgodbe, toda teh je malo — premalo. Kmečka knjiga s svojimi izdajami strokovnih revij, knjig, zbirk s koledarji vrši poslanstvo, ki bi se ga morali zavedati vsi kmetovalci. Vsak človek s svojim delom pomaga v skupnem naporu zravnati vijugasto pot in dokazati, da se zaveda svojega poslanstva. Poslanstvo Kmečke knjige je v neposredni zvezi s poslanstvom, ki ga predstavlja v krškem okraju 60% prebivalcev, za katere v svoji analizi Anton Melih ni našel nič kaj dobre konstatacije. To sicer ni naša krivda — to je dediščina. Naša krivda je le v tem, da smo s to dediščino zadovoljni. Saj je res, nesrečno vreme, nesrečni davki, nesrečna draginja itd. Toda z vzdihi in tarnanjem ne bomo izboljšali našega zaostalega kmetijstva, ki kaže svojo nero-dovitnost prav v vseh panogah. Kmetijstvo lahko razumemo kot drevo, ki se cepi v skeletne veje ali panoge, te pa zopet dalje v Specialne vede o sortah, pasmah sredstvih, ukrepih, zaščiti, mehanizaciji itd. Neki nemški agronom je napisal kot moto svoji knjigi: »Obdelovanje zemlje je umetnost,« Umetnost je doseči visoke pri-nose, zdrave kvalitetne pridelke, ohraniti zemljo zdravo, vzrejati lepo živino, urejati Svojo kmetijo tako, da bi bile vse razpoke, skozi katere odtekajo sicer čedne vsote, zamašene z nepropustnim zdravjem in napredkom. In k temu naj bi pripomogla ta skrivnostna K. K., ki vsekakor zasluži lepšo usodo, kot jo doživlja. Vzemite v roko eno samo številko Naše vasi, Sadjarja in Vrtnarja — vseeno katero — in jo preberite od prve do zadnje strani. Potem boste sami odgovarjali. Spoznali boste vrednost nasvetov in da je znanje tisto, ki zmaguje nad bedo in zamaši tarnajoča usta. Spoznali boste, da še premalo veste o gnojenju in uporabi posameznih umetnih gnojil, o vrstah zemlje in njih obdelavi, o novih zaščitnih sredstvih, o boleznih in škodljivcih, o novih sortah, o novicah iz inozemstva itd. Da, o vsem tem se lahko poučite Ln vztrajno izpopolnjujete, če trajno sledite tisku in še posebno kmečkemu strokovnemu tisku, ki je namenjen prav vam. Kmečka knjiga hoče pomagati v kmečkem gospodarstvu, toda dobiti mora lepo mesto v hiši, dobiti mora družbo. Knjiga govori, uči in svetuje in v tem je njena vrednost. Kaj ni prijeten dom če imrš lepo urejeno zbirko knjig in revij — malo priročno knjižnic) — vsaj name je povsod kjerkoli sem vstopil v kmečko izb > — prisotnost katerekoli strokovne knjige, ali leposlov-ne — n -pravila vtis, da sem vstopil k naprednim ljudem. Želim le, da bi se kmet'i krškega okraia srečali s teri člankom, da bi vsaka številk i skrivnostne K K. (pa naj bo t) Naša vas Sadjarstvo in vinogradništvo, zbirka knjig s koledarjem ali pa Socialistično kmetijstvo), našla prijatelje, da bi bili drug drugemu nepogrešljivi in da bi bila Kmečka knjiga tista, ki bi krasila vsak dom slo-zem’ie in ld b: hosaHla vse obdelovalce slovenske zemlje. P. M. Več zaupan'a v socialistične sile širok h delovnih množic 'NadaVpvanje s 1 st-noO I god. Ti pojavi imajo svoj koren skupnost, kjer bodo ljudje de- j in vzroke. Praksa namreč kaze, To sta zgodbi o knjigi. Toda bedimo pošteni Oglašujte v „Posavskem tedniku"! Do sedaj so bile vse ponudbe realizirane. Mali oglasi so v »Posavskem tedniku« najcenejši, list pa js v okraju najbo 3 razširjen lall tudi napake in glasovali za : nepravilne stvari. Včasih hočemo preko noči doseči to, da bi vsi delavci takoj spoznali celoten položaj in delali kot nepogrešljivi ljudje. Pri tem moramo razumeti, da ne gre za napake, gre za proces, v katerem so tudi napake neizbežne. Tako stopnjo zavesti in doseženega znan/a, kot ga že ima danes naš delavec in kmet, mi ne bi mogli dvigniti z nobenimi konlerencami, seminarji itd. V delavskih in kmetijskih zadrugah ne gre več za neke abstraktne odločitve, politično razglabljanje, temveč gre za to, kako bi čim več naredili, da bi tudi čim več imeli. Pri takih odločitvah se dviga tudi zavest ljudi in pridobivajo se nove izkušnje. Se nekaj pripomb glede odnosov okraj — podjetje — komuna. Mislim, da vprašanje nepravilnih odnosov ni problem »amo pri vas, ker so napeti odnosi med okraji in podjetji tudi dru- Te dni praznujemo deseto ob- T0 zborovanje je prikazalo_vse popisno navdušenje ter živo bo in borbo z orožjem v roki letnico pomembnega dogodka iz one rezultate in dosežene prepričanje, da bodo te enote, pritegnejo u® jf^še; j'^^torTvah 1 - - bo- ogromne uspehe v neprestanem pomnožene z novimi borci, za- žice. Tudi o bližnjih pripraven boljše dale tudi sovražniku smrtni •so se v Travnem Lazu iznad in lepše dnj ljudstva, živečega udarec ter ga za večno pognale Loče, v osrčju Bohorja zbrali v tem delu Slovenije- z naših, za sovraga tako vročih časov narodnoosvobodilnega ja. Tretjega avgusta 1944. leta boju za osvobojenje, za aktivisti, borci in terenci Koz- Okrog 300 aktivistov iz vseh jenskega okrožja, da se med strani Kozjanskega, od blizu in seboj pomenijo o nalogah in daleč, iz osvobojenega in okupi- doseženih uspehih ter prineso ranega teritorija, se je 3. av- vatne sklepe za bodoče delo v vse bolj in bolj naraščajočem osvobodilnem gibanju. Ze 18. julija je bilo pr,j Zak. šeku nad Podvinami, v bližini Planinc, izvršeno formiranje Kozjanskega okrožja, ki je nastalo po združitvj približno 14 okrajev iz območja Kozjanskega ter njegove bližnje pa tudi daljne okolice. Za prvega sekretarja kozjanskega okrožja je bil tedaj izvoljen tovariš Sergej Kraigher. Po izvršeni reorganizaciji se tal. Skupaj s pevskimi — partizanskimi — zbori je tedaj vsa ogromna množica aktivistov in borcev prepevala borbene par- ŠTAJERSKA V BOBRI Ob desetletnici zbora kozjanskih aktivistov v Travnem Lazu pod Bohorjem . ^™Lemo^otrmiost gusta zbralo na sončnih obran, tizanske pesmi. Z bohorskih ie okrožje prtoeMo v , ‘ kih pod Bohorjem, v partizan- gozdov se je razlegala svobodna bohop lh 3-i0V-u0 g nolitič- skih krajih, kamor ni smela sto- pesem ljudstva, ki je nazna- uspesno j, . ,,, piti živa noga sovražnika. Mno- njala vsem, tem bolj pa &o- mm m vojaškim delovanjem P U » vražniku in izdajalcem: »... na lS%SSg8J? S&El SS v spolninu. Pre^- Stoversta, m, **pod«.. manje «spusvdvij«3 ,, , Cani Q resnl5ni moči naraščajo- - —------- --------=- in izvedbi volitev za narodnoosvobodilne odbore, našo prvo in najdemokratičnejšo ljudsko oblast je bil govor na tem zborovanju ter so bile postavljene konkretne naloge aktivistom. Vsi govorniki so poudarjati potrebo najtesnejše povezave in sodelovanja z narodnoosvobodo-dilno vojsko, ki je iz tedanjih odredov in bataljonov že naglo preraščala v regularne divizije in korpuse, v močno, od zaveznikov že priznano armado. Osvojeni so sklepi o čim izdatnejši pomoči ljudski vojski z vsemi sredstvi in materialom, predvsem pa je bil važen sklep o organizaciji in ustanavljanju odborov Rdečega križa na terenu Kozjanskega okrožja. Ze v teku meseca avgusta je bil ta sklep dosledno izveden ter so na vsem terenu Kozjanskega že pričel aktivno delovati okrajni odbor; Rdečega križa, a v mesecu septembru je bil izveden prv, teden Rdečega križa =mm šsee= je Iz da so stvari na okrajih preveč centralizirane, da je tudi sam okraj malo predaleč od terena. Na OLO je skoncentriranih veliko stvari, poskušajo se izvajati detajlni piani, medtem ko nimajo občine skoraj nobenih pristojnosti in se deli vsak dinar iz okraja. Naslanjam se na to, kar je bilo rečeno v referatu, in mislim, da moramo narediti čim-več za to, da občine postavimo na lastne noge, da občine občutijo več samostojnosti. Skratka mislim, da je dejansko Čim več stvari prenesti iz okraja va občine, ker to zahteva proces razvoja komun. Do podjetij moramo imeti poštene odnose, postaviti stvari načelno, z njimi prediskutirati glede obveznosti komune, čim j več pa bodo storili, naj to ostane njim na razpolaganje. Nima smisla gledati v podjetjih špekulante, ki skrivajo sredstva pred komuno. Jasno pa je, da se tudi tovarne ne morejo zapreti sama vase in ne prispevati za komunalne stvari. Do podjetij in zadrug moramo imeti odprte račune; če zahtevamo od njih denar, je treba tudi jasno povedati, za kaj se bo porabil. Če pa gre za goljufije, je stvar predpisov in tlnanč-ne kontrole, ki naj odigra svojo vlogo. . Na koncu se nekaj pripomb k nekaterim teorijam, ki so bile svoj čas zlasti žive v krškem okraju, namreč, da je krški okraj v vsakem oziru nekaj čisto specifičnega in posebnega-Ne zanikam, da ima tudi vaš okraj svoje specifičnosti, da nima smisla stvari podcenjevati. Na primer ni res, da je krški okraj izrazito kmečki okraj, kar se često sliši, da je brez revolucionarnih tradicij, da je ubog in zapostavljen do kraja itd. Vse to ni res. Okraj ni izrazito kmečki, že sedaj ima 40% nekmečkega prebivaktva. Tu se gradi najmodernejša tovarna papirja. Res je, da je preselitev v teku narodnoosvobodilne borbe imela svoj značaj. Vendar postaja oportunistično, kar naprej govoriti o tem, tožiti in stalno na vseh koncih in krajih o tem razpravljati. V krškem okraju je že danes marsikaj takega, na kar smo so se izvajanje z uspehe v prineslo daljnjih volueije, v čemer pa je imel že ljudski vstaji, ter o porasti in naVZOČi aktivisti spoznali , - , d ima 0Rra, vcllno ,naustr,,B«u manje uspehov. Bohorske moči nase ljudske, partizanske važniml zgodovinskimi dogod- rezultatih, tako na bornem kot j kn . fud, danes iara rie ter velik; predeli osv.o- vojske so si navzoč, delegati $e ki «, se tiH do tedaj- na političnem polju. Po tem P«££ » Elektroenergija Tudi ostale sklepe so preko rainuer. »■=• aktivistov prenesli med ljud. ■ tudi iz so- stvo Kozjanskega in je n^hovo | Wo P^avimo^ "zapadni Ev- doseženih I roP‘ in ce,° v Ameriki. Mislim, linem kot I ‘ma okral vcIik° industrijsko vse mai "" ....................... " ~ ...........~...............~ bole^ga^teritcrija aoTtedaj^nu- boli utrdili vero, da je blizu udeležene; ~eo “podrobneje spo- zborovanju je delo aktivistov dili skrbno zavetje partizan- končni obračun z okupatorjem znali t>oj celotnega našega ljud- postajalo vse plodnejše in uspe- skim borcem in enotam, ki so »i izdajalci slovenskega ljud- atva- na čelu s komunisti in pod hi vse vidnejši. Nedolgo zatem se iz dneva v dan s prilivom stva. vodstvom tovariša Tita, ki je je bil pri Planin; veliki parti- novih moči večale ter politično Vse prihode k mestu zboro, slavilo že nešteto _ dragoce- zanski miting z ogromno u e- in vojaško krepile in zadajale vanja so zastražili hrabri borci nih zmag nad sovražniki. Bli- lezbo preko 3000 pnpadmkw vse močnejše udarce sovražniku. \7 bataljona Kozjanskega odre- žajoči dnev; končnega obra- slovenskega Ijudsiv-a zosvo j -, perspektivah krškega Veličastno zborovanje kozjan- da, tedaj že dobro opremljena ouna s sovražnikom daljn je po : ohajater otem kar ste že in skih aktivistov, ki je bilo pred in oborožena enota Narodno- hticne naloge in bodoče per- od Sotle do Kanne m seda - i J ^ ^ n£) pQ_ dQ desetimi leti, je bila edinstvena osvobodilne vojske. Ogromno spektive so terjale se večjo mo- lje Tudi Je -ne