KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 21. AVGUSTA 2003.
SGP ostal brez dela, dijaški dom prodan
Sevnica, Brežice - Na javni dražbi je bil v ponedeljek za 89,1 milijona SIT prodan celoten kompleks nekdanjega dijaškega doma v Brežicah, kije bil v lasti SGP Posavje Sevnica. V skladu s sklepom občinskega sveta ga je kupila Občina Brežice, ki je imela tudi predkupno pravico. Na dražbi je sodelovala še NLB, saj je bila nepremičnina pod njihovim bremenom. Pogodba še ni podpisana, vendar obe strani pričakujeta podpis v najkrajšem času. Župan mag. Andrej Vizjak pravi, daje v pripravi ureditveni načrt za potrebe knjižnice, ki bo imela dodatne prostore v nekdanji jedilnici doma, v drugi fazi bo dograjen še nov objekt proti bolnišnici. Državna, regijska in občinska sredstva so rezervirana, zato bodo k projektu pristopili še letos. V prihodnjem letu pa sledijo ključna vlaganja za vzpostavitev visoke strokovne šole. Celoten kompleks z gimnazijo in prosvetnim domom ter knjižnico župan vidi kot šolski center.
Stane Budič, direktor družbe SGP Posavje Sevnica, za katero je bila izglasovana prisilna poravnava, je pojasnil, da gre kupnina NLB, saj je bila nepremičnina pod njihovim bremenom. Kompleks doma je bil ves čas za podjetje samo breme, ki bi ga po njegovem prepričanju morali že zdavnaj prodati. V družbi iščejo strateškega partneija, ker sicer ne bodo preživeli, jeseni pa upajo na nove posle. 20. avgusta bo SGP Posavje vzela pod drobnogled revizijska komisija, ki bo pregledala poslovanje v letih 2000 do 2002. S.V.
...na strani 3
Žejna zemlja, lačna živina, bomo kmalu tudi ljudje?
Posavje - Po večmesečni suši, za katero že sedaj podatki kažejo, da bo povzročila več škode kot tista leta 2001, so kmetje na robu obupa. Država samo na veliko razpravlja, odločitve so na “majavih tleh”, poslanci so odšli na dopust, pomoči države ni od nikoder, živina po hlevih je lačna. Kot da to še ni dovolj, se je pretekli ponedeljek nad Dolenjsko in delom Posavja razdivjalo neurje s točo, ki je v okolici Kostanjevice in Jesenic na Dolenjskem uničilo še tisto, kar je ostalo od suše. Naravi se seveda ne da ukazovati, kljub vsemu pa obstajajo rešitve. Ze nekaj let se glasno govori, da bi država morala vlagati v namakalne sisteme in obrambo proti toči, kar bi dalgoročno stalo manj, kot vsako leto znova iz proračunske vreče strgati denar za pomoč pri sanaciji posledic naravnih nesreč.
Pri zadnjem neuiju pa naj bi zatajil tudi radarski sistem na Lisci, kjer je nameščen sodoben vremenski radar dolgega dosega. Brane Gregorčič z Urada za meteorologijo, pravi, da je izpad radarske slike neljub dogodek, saj so brez nje nemočni. Sicer pa meni, da občani preveč stavijo na te slike, saj z njimi ni mogoče natančno napo-
vedati toče. Poleg tega je slika na spletni strani objavljena s približno 15-minutno zamudo in ljudje ne bi mogli pravočasno umakniti pod streho niti avtomobilov.
Pred več kot desetimi leti je bil na Lisci tudi sedež obrambe proti
toči za osrednjo in severovzhodno Slovenijo, ki je bila kasneje ukinjena. Kljub obrambi je toča klestila povsod, razbesneli Prekmurci, ki so tudi plačevali obrambo in jim je takrat toča uničila vse, so dobesedno pridivjali na Lisco in skušali na
samem kraju ugotoviti, kdo je zatajil, in obračunati z njim. Na Agenciji RS za okolje pa pravijo, da nikoli ni bilo dokazano, daje obramba pred točo s streljanjem v oblake res uspešna.
...na strani 2
% MSIMItE MMCM* SMMUSM %
mm »mm urnim®
ŽREBANJE
za nove in stare naročnike časopisa SAVAGLAS
PREKO 60 UPIH mm

'\mv
*	Zlata verižica Zlatarstva Omerzo Krško v vrednosti 30.000 SIT
*	14 bonov v vrednosti 7.000 SIT - Ljudska optika Glasmaher Brežice
*	3 paketi »Vse za udobno spanje na enem mestu«
v vrednosti okrog 20.000 SIT - Lagea spalni studio Krško
*	8 bonov v vrednosti 5.000 SIT - Peko d.d, Tržič
*	3 kozmetični darilni paketi za ženske - trgovina IZBIRA Brežice
*	1 kozmetični darilni paket za moške - trgovina IZBIRA Brežice
*	3 aranžiranja daril z dodatki v vrednosti 5.000 SIT - Cvetličarna Tina Brežice
*	10 knjižnih nagrad
*	20 kaset različnih izvajalcev
Čimprej izpolnite naročilnico ali pokličite 40-91-299
in sodelovali boste v VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, ki bo 20. avgusta.
Primožev sanjski met
Zagreb - Član AK FIT Brežice Primož Kozmus je na hrvaškem državnem atletskem prvenstvu zmagal v metu kladiva. Tokrat je ne le uresničil svoj zastavljeni cilj, ampak ga je tudi krepko presegel, saj je z 81,21 m močno izboljšal lastni državni rekord, ki ga je 29. junija z 79,81 m dosegel v Pragi.
Brežiški atlet je rekord iz Prage izboljšal že v prvi seriji (79,95), v drugi so mu ponagajale tehnične težave, tretja serija mu je prinesla nov rekord, izjemen nastop pa je nadaljeval z meti nad 80 metrov (80,21; 80,39 in 80,48). Tako je v letošnji sezoni dosegel osmo znamko na svetu. Primož je bil z doseženim uspehom zelo zadovoljen, sicer pa je povedal, da sta s trenerjem Vladimirjem Kevo že dva tedna zniževala intenzivnost treningov, torej sta vrhunski dosežek glede na njegovo formo tudi pričakovala. Do svetovnega prvenstva (SP) v Parizu se bo skušal po napornih pripravah še malo spočiti, za Pariz pa sta si s trenerjem zastavila cilj
nastop v finalu.Nad uspehi svojega varovanca je seveda še posebej navdušen trener Vladimir Kevo, kije pojasnil, daje Primož v tej sezoni povečal maksimalno moč in izboljšal tudi tehniko.
Karmen Molan
Za odlične uspehe je Primožu Kozmusu in Vladimirju Kevi čestital tudi župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak.
Zapozneli kres
Sevnica - V noči iz ponedeljka na torek je Sevničane prebudil smrad po ožganih gumah, nad mestom se je vil oblak dima. Izkazalo seje, daje neki nepridiprav zažgal goro avtomobilskih gum, ki so bile zložene na igrišču pri sevniškem kopališču. Tja jih je deponiral podjetnik, ki je v preteklih dneh v Sevnici postavil mini zabavišče z avtomobilčki gokarti. Gume je uporabljal kot varnostno zaščito. Sedaj se je možak preselil drugam, po gume pa je nameraval priti naknadno. Ta pot mu bo sedaj prihanjena, saj so gume zgorele kot bakla. Policisti in gasilci so ugotovili, daje nekdo gume polil z bencinom in zažgal.
Ogenj na srečo ni ogrozil nikogar, pokazal pa je naš odnos do okolja, saj si s takimi (in podobnimi) pobalinskimi akcijami žagamo vejo, na kateri sedimo. N.C.C.
S-METAL KRITINE
POOBLAŠČENI MONTER, Kleparstvo "Vrei\ CSM: 041-644-323
-	kritine v obliki opeke so najlažje kritine naravnega izgleda
-	odporne so proti udarcem (toči)
-	ne škripljejo pri temparaturnih spremembah
-	v dežju ne ropotajo zaradi svoje oblike
-	plošče so v enem kosu od žleba do slemena	^
-	v sklopu prekrivanja izvajajo manjša tesarska dela (izdelava frčad, nadstreškov nad verandam!...) j
ESTETSKO
LAHKO
TRAJNO
UGODNO
.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
Posledice suše so opazne na vsakem koraku, najbolj kritično je v kmetijstvu
Kmetje obupani - živina po “tolar”
Posavje - Posledice letošnje suše so katastrofalne; ne le da primanjkuje pitne vode, da oteženo delajo elektrarne, tudi nuklearka, da pridelka na poljih in v vrtovih skoraj ni, najhuje je, j da bo živina po hlevih slej ko prej lačna. V zadnjem času v medijih vse pogosteje zasledimo obvestila, da ljudje pod ceno prodajajo živino, pa naj gre za krave, teleta ali drobnico. Prenekateri se odločajo celo za to, da žival podarijo, samo da se je znebijo. Suša in neugodna kmetijska politika sta kmete prignala na rob obupa.
Zbrane prijave o škodi zaradi letošnje suše
Regijske komisije bodo na podlagi občinskih ocen do 20. avgusta pripravile skupne ocene škode zaradi suše po posameznih regijah, državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah pa bo do konca avgusta nato potrdila skupno oceno škode v Sloveniji, ki jo bo posredovala vladi predvidoma v začetku septembra.
V Sevnici so prejeli 853 vlog za 5840 ha površin, od tega prevladuje prizadeto travinje na kar 4500 ha, je povedala vodja oddelka za gospodarske zadeve
Mojca Sešler. V krški občini so prejeli 1180 prijav, za skupaj 8727 ha površin. Kot je pojasnila vodja oddelka Magdalena Krošelj, je komisija področje občine glede na katastrske občine in stopnjo poškodovanosti razdelila na tri pasove, gorsko višinski predel Bohoija in Gorjancev, Krško polje in obrobje. Ugotovili so, da se ob suši pozna toplotni udar, ta je bil velik in izražen na nasadih hrušk, v trsnici in kljub namakalnim sistemom tudi na pokritih površinah nasadov. V Brežicah so prejeli 1404 vloge za 8762 ha površin, ki jih je prizadela suša. Občinska komisija za oceno škode, ki ji predseduje Roman Matjašič, je ugotovila, da se je škoda od začetka do konca julija najbolj povečala na travinju in koruzi.
Vsi ugotavljajo, da zaenkrat ni mogoče dati dokončne ocene za kulture, ki so še v vegetaciji, saj suša še vedno traja, škoda pa se hitro stopnjuje, zato bo ob spravilu pridelkov potrebno narediti ponovno dokončno oceno.
Predsednik regijske komisije za Posavje je Hrvoje Oršanič, ki je pojasnil, da se bo komisija sestala v teh dneh.
Tri krave zamenjam za telička
Sevniški kmetje v zadnjem času - tudi prek oglasov - množično prodajajo krave, telice, breje krave ali pa drobnico. V obupu povedo, daje suša uničila vse in da so se odločili za skrajni korak; za prodajo živine, pa četudi pod ceno.
V sevniški občini, ki je v zadnjih letih edina v Posavju povečevala stalež živine, medtem ko se krški in brežiški kmetje preusmerjajo v druge panoge, v sadjarstvo in vinogradništvo ali pa opuščajo kmetovanje, kmetje
redijo okrog 3 tisoč krav; dojilje in molznice. Razmerje med njimi je 60 proti 40. Poleg tega v sevniški občini kmetje redijo še okrog pet tisoč glav ostale govedi. Odgovor, zakaj sevniški kmetje še vztrajajo pri vzreji govedi, lahko najdemo v dejstvu, da druge možnosti zaradi neugodnega hribovitega terena nimajo. Suša pa je letos govedorejce -in tudi vse ostale - potisnila v brezupen položaj. Prvi odkos, kije bil slab, je vlival upanje, da bo boljše z otavo in s tretjim odkosom. To se ni zgodilo. Zaradi pomanjkanja padavin drugega odkosa pravzaprav ni, zato kmetje ne vedo, kaj naj storijo s številčno čredo. Paše tudi ni, zato si mnogi poma-
gajo z lanskoletno krmo, kije niso porabili, prav tako stopa v ospredje slama, ki so jo včasih porabili za nastil živalim, danes pa predstavlja osnovo voluminozne krme. Kmetje, ki so spomladi opustili košnje bregov tam, kjer je bilo treba kositi ročno, sedaj ob spoznanju, da otave ne bo, kosijo vse; pomoči ni pričakovati niti s Primorske, kot je bil to običaj pred leti, tudi uvoza ni. Zato ni čudno, da je bala slame dosegla ceno 15 tisočakov, bala krme pa je vredna že 25 tisočakov.
Kmetje bi zaradi strašne suše, ko ne morejo več preživeti velike črede, to radi zmanjšali in živino oddali v zakol. Žal pa ne gre tako enostavno. Sevniška klavnica -podobno pa tudi vse ostale -ohranja tekočo proizvodnjo; gre za določen odkup bikov in telet. Prodaja ni taka, kot bi si želeli, toda to ni sevniški, niti posavski ali slovenski, temveč predvsem evropski problem.
Črede trenutno zmanjšujejo tisti, ki jim je kmetijstvo dopolnilni vir preživljanja. Poleg tega se kmetje odločajo za zmanjševanje črede tako, da prodajajo živali, ki so že amortizirane, torej za prodajo starih krav ali bikov, ki še niso dopitani do teže, ki je bila prvotno predvidena. Prodaja v sevniški Kmečki zadrugi je trenutno pod normalo, zelo pa se je povečal uslužnostni zakol. Ko so kmetje, ki so želeli, da zadruga odkupi njihovo živino, ugotovili, kako zelo so v zadnjih mesecih padle cene, so se odločili za uslužnostni zakol. Govedo odpeljejo v klavnico, kjer jo zakoljejo, nato pa jo odpeljejo domov in porabijo za lastne potrebe oz. shranijo v skrinje. Pri tem je treba poravnati stroške klavnine, če je krava starejša od dveh let, plačati še analizo za BSE in še nekatere ostale dajatve. Še vedno se tak uslužnostni zakol splača bolj, kot če bi kmet žival oddal v klavnico. V sevniški Kmečki zadrugi odkupujejo živino po ceni od 160 do 240 SIT po kilogramu, tako da za 240-kilogramsko kravo v povprečju dobi rejec 40 tisočakov. V nekaterih drugih klavnicah pa je cena dosegla - za kravo- denimo, rekordnih 60 SIT za kilogram. Gre predvsem za stare in že amortizirane krave, pravijo odgovorni in tako meso je primemo edino za predelavo in ne gre na police kot sveže meso. Tako lahko kmet dobi za kravo slabih 16 tisoč SIT ob dejstvu, da mora za nakup 14 dni starega teleta odšteti do 40 tisočakov, za tele, odstavljeno od krave, pa kar 80 tisočakov. Kje je tu računica?
Zato ni čudno, da so se kmetje v zadnjem času poleg uslužnost-nega zakola polotili še oglasov, v katerih po smešno nizkih cenah ponujajo svojo živino, da le ne bo poginila od lakote, zasledili pa smo tudi oglase, ko nekateri kravo enostavno podarijo, samo da
z njo ne bi imeli stroškov. Namreč če odda rejec v klavnico staro kravo in potem polovico vzame nazaj, mora plačati klavnino, sorazmerni delež analize za primer bolezni BSE ter ostale dajatve in na koncu mora plačati še nekaj iz lastnega žepa, da so se usmilili in vzeli “tvoje” živinče v klavnico. Nekateri kmetje so šli celo tako daleč, da so se odločili za humano usmrtitev svojega goveda, za
evtanazijo. To delo lahko opravi na terenu le veterinarska služba, vendar mora imeti vzrok zanj, pravijo. Toda kot poročajo dobro obveščeni, seje to v nekaterih primerih že zgodilo. Žival so dali usmrtiti in potem jo ustrezna služba zastonj odpelje kot kadaver. Vsaj stroškov ni.
Na družinski kmetiji Alojza Resnika v Lokvah nad Brestanico redijo 100 glav živine, od tega je 60 krav molznic. Dnevno oddajo 1100 litrov mleka. Hčerka Romana Koren pripoveduje: “Molznica mora biti nahranjena ob uri, sicer seji poruši ravnovesje in izgubi mleko. Sedaj so krave še na lanski krmi, nabavili pa smo tudi pivske tropine. Mesečno damo 300.000 SIT za krmila. Kako bo v prihodnje, ne vem, saj letošnje krme skorajda ni. Od prve košnje je bilo le 40 odstotkov sena glede na lani, od otave pa na 20 hektaijih tri nakladalke. Posejanih imamo še 20 hektarjev koruze, a bo od tega le polovičen pridelek. Za 40 telic smo kupili 800 kock slame, radi bi kupili še koruzo, vendar so cene previsoke. Razumem pridelovalce, da skušajo doseči boljšo ceno. Kmetje čakamo na ukrepe vlade; na primer čim prej zagotoviti denar za škodo po suši.”
Potrošniki, ki venomer kričijo, kako kmetje molzejo državni proračun, se ne zavedajo, koliko truda in stroškov je vloženih v kmetijstvo, ki je tovarna brez strehe in v kateri t.i. kmetijski proizvajalci ne poznajo počitnic, saj v šoli življenja ni počitnic, tu se letniki in semestri ne ponavljajo.
Gre za politiko, ki si jo je zamislila Evropa, kjer naj bo hrana poceni, da si jo bo lahko privoščil vsakdo. In tudi družbeni konsenz, da se kmetijstvo podpira iz državnega proračuna, s subvencijami, kar gre v nos marsikomu, ne more odtehtati vsega garanja kmetov, sramotnih cen, po katerih se odkupujejo kmetijski pridelki in obupa, ko ob letošnji suši kmetje ne morejo prehraniti lačnih čred in zato nekateri krave celo poklanjajo, samo da bi rešili preostalo čredo.
S kanglico po vodo
Odgovorni v brežiški občini so povedali, da so prostovoljna gasilska društva (PGD) v mesecu juliju kar dejavna. Vodo iz hidrantov dostavljajo po potrebi, poleti seveda več zaradi suše in presu-šitve virov, nekaj je dopustniških naselij, ki zunaj sezone ne potrebujejo vode. Obstaja pa tudi nekaj vasi, ki niso priključene na javni vodovod. Najbolj dejavno v brežiškem okraju je PGD Skopice,
Kmetijsko gozdarska zbornica ocenjujejo, da bo državna komisija, če se bo škoda zaradi suše še občutno povečevala, verjetno septembra ponovno sprožila postopek ocenjevanja poškodovanosti koruze, vinske trte in drugih kultur.
Strah kmetov, da letos ne bodo dobili državne pomoči, potrjujejo tudi sredstva v proračunski rezervi; sredstev, iz katerih se financirajo izdatki za odpravo posledic naravnih nesreč, je letos na voljo le še dobrih 400 milijonov SIT. Po ocenah zbornice pa je bilo samo pri letošnji pozebi za 1,9 milijarde SIT škode, pri prvih neurjih s točo pa za 150 milijonov SIT. Hrušev ožig je po ocenah Uprave RS za varstvo rastlin in semenarstvo povzročil že več kot 150 milijonov SIT škode, pri suši pa naj bi letos škoda presegala škodo zaradi suše v letu 2001, kp je bila ta ocenjena na 14,5 milijarde SIT.
V zbornici državi predlagajo, da uvede akontacijo pomoči, ki bi bila namenjena nakupu krme in repromateriala za setev. Poleg tega predlagajo interventni odkup živine oziroma izvozne spodbude.
Ivan Curhalek, kmet z Mosteca poziva vlado, naj uredi razmetja med cenami živinskih krmil in mesa. Med pomembne ukrepe za omilitev posledic suše pa uvršča celovit in učinkovit pregled nad vodami po Sloveniji. Curhalek ima na svojem posestvu vgrajen celoten sistem za namakanje, a ga ne more uporabljati, saj je potok Gabemica preveč onesnažen z brežiškimi fekalijami, ker obstoječa čistilna naprava pri Belem konjičku ne obratuje. Prav tako pa v 13 letih zaradi raznih nasprotovanj ni bila izpeljana komasacija zemljišč, zato je obdelovanje premnogokrat nerentabilno. Moš-čanski kmet ima sicer za prehrano goveda še stare zaloge sena, vendar pa prepolovljena pridelava krme ni najboljši obet za prihodnost. Namesto predvidene količine otave bo Curhalek posiliral 40 odstotkov več koruze kot lansko leto. Tako bo pridelal manj suhe koruze, katere cena seje dvignila s 23 SIT na 40 za kilogram.
Curhalek je opozoril še na nekatere probleme v kmetijstvu in dodal: “Če bo šlo tako naprej, bi bilo najbolje, da bi poleg mesa in drugih kmetijskih proizvodov iz vzhodne Evrope uvozili tudi ministra in odgovorne na kmetijskem ministrstvu.”
ki dovaža vodo v Mrzlavo vas. V mesecu juliju so vsak teden prepeljali slabe tri cisterne vode, podobno zaposleni pa so bili tudi v PGD Pišece, ki so z vodo oskrbeli Podgorje. Aktivni so bili še v Globokem in na Pirošici.
V primeijavi s prejšnjimi leti letos ne zaznavajo večjih sprememb.V gasilski zvezi Sevnica pa so povedali, da so prostovoljna gasilska društva tudi na njihovem koncu precej zaposlena. V
Problem vode v sevniški občini prizadene okrog 500 ljudi, ki pitajo blizu tisoč glav živine. Sicer pa Sevničani ocenjujejo, da so letos dostavili manj vode kot prejšnja leta. V tem času se je namreč zgradilo kar nekaj novih vodovodov, nekateri kraji so opusteli, ponekod pa si ljudje sami priskrbijo pitno vodo. V sevniški občini približno 3000 ljudi ni priključenih na javni vodovod, to rešujejo bodisi z vaškimi vodovodi
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) obratuje v letošnjih poletnih mesecih zaradi pretople in prenizke Save z zmanjšano močjo. Rečno vodo namreč uporablja za ohlajanje izkoriščene pare iz turbine. Vodnogospodarsko dovoljenje predpisuje NEK, daje zaradi iztoka hladilne vode, ki se vrača v reko Savo, lahko temperatura vode v točki mešanja pod elektrarno le za 3 stopinje Celzija višja kot nad elektrarno in ne sme preseči 28 stopinj Celzija. Če je pretok reke premajhen, je potrebno vključiti hladilne stolpe. Ko tudi to ne zadostuje za izpolnjevanje upravnih omejitev, je potrebno zmanjšati moč elektrarne.
Junija in julija so bili pretoki Save med 50 in 60 kubičnih metrov na sekundo, temperatura voda pa je bila že pred elektrarno tudi 26 stopinj Celzija, zato elektrarna že od začetka junija po zaključenem rednem letnem remontu obratuje s hladilnimi stolpi in dosega 70 do 80-odstotno moč. Tako je bilo zaradi omejitev, ki izhajajo iz vodnogopsodarskega dovoljenja, v letošnjem letu proizvedene 250.000 megavatnih ur (MWh) manj električne energije, kar pomeni polovico mesečne proizvodnje elektrarne.
| I
J
■
t
j
1
1
2 Š s ti e P
{
ii
i p
n
d
si
S
z;
Vi
Tržišču pripeljejo približno 10 velikih cistern vode na teden. Oskrbujejo pa predvsem kraje v mimski dolini, Malkovec ter Zgornje in Spodnje Vodale. Tudi v Šentjanžu veliko ne zaostajajo, tako pripeljejo okoli 8 velikih cistern na teden. Od tega pripeljejo največ vode v Leskovec v Pod-borštu, Cerovec, Kal pri Krmelju in Novigrad. Ostala PGD Sevnica, Boštanj, Trnovec in Loka pri Zidanem Mostu pa ponavadi oskrbijo višje ležeče kraje z dvema manjšima cisternama na teden.
ali pa z gasilskimi cisternami. Občani, ki se želijo priključiti na gasilsko vodo, lahko pokličejo številko 112 ali pa najbližje gasilsko društvo. Gasilci zagotavljajo, da je voda neoporečna, njeno kakovost pa preverja Zavod za zdravstveno varstvo Celje.
V krški občini po nam dosegljivih podatkih potreb po dovozu vode s cisternami ni.
Nada Černič Cvetanovski Mojca Kosem Branka Demovšek Suzana VahtariČ
Peta obletnica gorja
Dobrava pri Kostanjevici - Janez Abram, ki na 2 ha pokritih in čez 30 ha nepokritih površin prideluje vrtnine in sadje, se je 28. julija spraševal, kako je mogoče, da narava, kadar prinaša kaj slabega, tako natančno odmeri čas. Na isti datum je namreč letos in pred petimi leti debela toča udarila po njegovem pridelku in ga zdesetkala.
Li
h,
ši
V(
iz
Li
bc
pr
pc
ob
kc
ve
Ol
str
Pr
ste
od
saj
za
nic
pu
V okolici Kostanjevice se je več kmetij usmerilo v zelenjadar-stvo, Abramovi pa so bili prvi, ki so pred dvajsetimi leti začeli s pokrito pridelavo plodovk. Danes se v rastlinjakih bohoti prvovrstna rumena paprika in ob pogledu na velike čvrste plodove si Abramovi nabirajo moč, da bodo prenesli pogled na škart iz nepokritih površin. Na 3 ha je popolnoma stolklo 300 ton zrelega zelja, na preostalih 5 ha pa bo moč pobrati le 30 odstotkov pridelka. V nasadu jabolk, ki se razprostira na 5 ha, je sicer majska toča pustila sledove, vendar so z agrotehničnimi ukrepi škodo precej omilili in pričakovali vsaj 60 odstokov prvovrstnega pridelka. Pa je prišel nesrečni 28.julij in uničil plodove do poslednjega jabolka. Janez Abram sešteva škodo v tonah in naračuna za 1000 ton izpada. Dodati je potrebno še škodo, kije nastala na nekaj rastlinjakih, lubenice in melone so jo odnesle brez poškodb, korenček na 5 ha pa se ni dovolj bohotno razvil zaradi spomladanske suše. Pridelek je sicer zavarovan, ampak to ne odtehta škode v celoti. Gospodar
dodaja: “Pridelovalec ima poseben čut do narave in ko vidiš prizadeto rastlino, se te dotakne še na drugačen način, ne le kot izpad dohodka. Trudiš se pomagati takšni rastlini, to pa je proces. Po toči pred petimi leti smo se “pobi rali” do lani.”
Letos načrtujejo gradnjo hladilnice s kapaciteto 1000 ton, saj seje izkazalo, daje večje povpraševanje po svežem pridelku zuna. sezone. Sedanja hladilnica za 25( ton je postala premajhna. Prodajno je kmetija vezana na KZ Krk« Novo mesto in Abram upa, da jim bo skupaj uspelo slediti razvojnim načrtom.
Od države bi kot velik pride; lovalec (na kmetiji so zaposlen) štirje družinski člani in sezonci pričakoval premišljeno pomoč kmetijstvu; subvencioniranje kreditiranje protitočnih mrež te< namakalnih sistemov, kjer izražen interes, in subvencionira) del zavarovalne premije. Vse na; šteto bi na koncu državo stalo mali kot sredstva za elementar, kmetij1 pa bi z vlaganjem v zaščito dožW‘ ljale dolgoročno manj pretresov.
Branka Dernovš
ke
de
Ve
de
to,
»ji
AKTUALNO
SGP v težavah in brez posla pri HE Boštanj
“Se kiklco prodala bom...”
Sevnica - Gradbeno podjetje SGP Posavje Sevnica se ubada s hudimi težavami. Družba, ki je imela do nedavna 117 zaposlenih, jih ima trenutno - po postopku prisilne poravnave - na plačilnem seznamu le še 20, ki prejemajo 70 odstotne plače. Družba pa trenutno vodi postopek za prodajo svojih poslovnih prostorov v Hotelsko trgovskem centru (HTC) Sevnica.
Lično urejeni poslovni prostori SGP Posavje Sevnica v prvem nadstropju HTC so resnično predmet prodaje, je potrdil direktor podjetja Stane Budič. Opravljena je bila že cenitev prostorov, v teku so dogovarjanja za odprodajo trakta. 20 zaposlenih, kolikor jih je še ostalo v podjetju, ki nima pravega dela - trenutno končujejo gradnjo OŠ Blanca, odprtih pa imajo tudi nekaj manjših gradbišč, pravi direktor, res ne potrebuje toliko poslovnih prostorov, zato jih bodo odprodali najboljšemu ponudniku. Dogovorarjajo se s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) za potrebe savskih elektrarn, ki imajo nekaj svojih poslovnih prostorov že v tem objektu. Tehnični direktor holdinga Lado Tomšič ne zanika, da je imel holding že dlje časa apetite po teh prostorih; trenutno pogajanja za odkup prostorov, kijih vodi direktor holdinga Drago Fabjan, stojijo.
Kaj se dogaja s sevniško grad-
beno firmo, kije ob postopku prisilne poravnave 31 delavcev odpustila, 40 prezaposlila v družbo Timi v Krškem ter 20 ohranila v matičnem podjetju, ki je praktično brez dela, lahko le ugibamo. Kot pravi direktor Budič, bodo število zaposlenih v upravi še
zmanjšali, od novega lastnika prostorov pa bodo vzeli v najem nekaj pisarn za svoje nemoteno delo. Sicer pa je direktor Stane Budič redkobeseden. Ne želi tudi komentirati obširnega pisma, ki gaje v zadnji številki časopisa Sa-vaGlas priobčil nekdanji direktor


T" 'V:...
Gradnja OŠ Blanca (in sevniškega župnišča) se zaključuje. Kaj bo gradbinec, SGP Posavje, počel poslej?
te družbe Jože Piltaver, ki - med drugim - krivdo za slabo poslovanje podjetja vali na sedanje vodstvo. Po Piltarjevi oceni je sevniški gradbinec v prvih štirih mesecih letošnjega leta ustvaril le 155 milijonov SIT prometa, tak znesek pa je bil v preteklosti približno enomesečni promet družbe. Budič pravi, da ima preveč resnega posla, da bi se ukvarjal s prebiranjem pisarij tistih, ki imajo preveč časa, svoje stališče pa bo povedal na upravnem odboru, po potrebi pa tudi kje drugje.
Ali res ni dela za gradbinca, ki je s svojo betonarno, ta je bila prva tovrstna v Sevnici, lociran praktično sredi gradbišča HE Boštanj, pa ni uspel pridobiti niti najmanjšega posla? Ali pa se razlogi za njegov propad nemara skrivajo v zakulisnih igrah in v hitro spreminjajočih se lastniških razmerjih in ne nazadnje v politiki, ki se skriva za vsemi temi posli in ljudmi.
Nada Černič Cvetanovski
Lisca še ne zapira obrata v Krmelju
Sevnica, Krmelj - Družba Lisca modna oblačila Sevnica je imela z 31. julijem v načrtu zapreti proizvodni obrat v Krmelju. Zaradi izkazanega interesa za nakup objekta je vodstvo družbe načrtovano ukinitev proizvodnje na tej lokaciji preložilo.
se-
mi-
še
iad
tati
Po
>bi-
120 zaposlenih v krmeljski Lisci se je že pripravljalo, da se bodo z avgustom pričeli voziti v Šivalnico v Sevnico ali na Seno-vo, saj z zaprtjem obrata ne bi izgubili služb. Direktor družbe Lisca Viljem Glas je povedal, da bo v Krmelju še nekaj časa tekla Proizvodnja, ker čakajo na razplet Pomembnega dogovora v zvezi z objektom. Z zainteresirano stranko (neuradno naj bi šlo za Prevent) vodijo intenzivne razgovore o morebitnem prevzemu obrata s stroji in zaposlenimi. Lahko bo Prišlo tudi do prodaje golih prostorov, skratka vse opcije so odprte. Četudi bo končni dogovor samo o nakupu prostorov, bo to Za Mimsko dolino in občino Sevnica dobro, saj takšen objekt kupuje tisti, ki namerava voditi pro-
izvodnjo, to pa pomeni delovna mesta.
Družba Lisca je imela tudi skupščino, na kateri je bilo navzočega 96 odstotkov kapitala. Lastniki so odločili, da se od
n
Viljem Glas
skupno 422 milijonov SIT bilančnega dobička iz leta 2002 nameni 100 milijonov SIT za izplačilo dividend. Dividenda na delnico Lisce znaša 100 SIT bruto.
Za izplačilo dividend bodo uporabili preneseni dobiček iz leta 1998 v višini 9 milijonov SIT in preneseni dobiček iz leta 1999 v višini 91 milijonov SIT.
Člani skupščine so še odločili, da ostane 322 milijonov SIT bilančnega dobička iz minulega leta nerazporejenega in bodo o njegovi uporabi odločali v naslednjih poslovnih obdobjih.
Delničarji so za člane nadzornega sveta v naslednjem mandatu imenovali Aleksandra in Franca Polovica ter Vesno in Dareta Južno.
Branka Demovšek
S prometnimi dovolilnicami grešilo
ministrstvo?
Slovenija, Posavje - Zaradi suma zlorabe položaja in pravic pri dodeljevanju dovolilnic avtoprevoznikom teče na Gospodarski zbornici Slovenije (ZGS) kriminalistična preiskava. Preverjali smo, če so pod drobnogledom morda tudi posavski avtoprevozniki in dobili negativen odgovor.
saj ■»rama. 250 daj-Lrka
, da
razide; ilerd >nci) moč e ifl
ž tel r
liraJ
i na
mafl)
letij^f
ožiV'
sov.
ovše
Vse dovolilnice za avtopre-voznike se podeljujejo izključno ua sedežih obeh zbornic v Ljubljani, območne zbornice s tem nimajo ničesar. Za pravne osebe Podeljuje dovolilnice gospodarska zbornica, za s.p. pa obrtna 2bornica. Zaradi suma zlorabe Pri načinu dodeljevanja dovolilnic je sedaj v obsežni kri-niinalistični preiskavi GZS, češ, da sta dva uslužbenca oddelka ?a delitev dovolilnic te preprodajala.
Za slovenske avtoprevoznike so najbolj aktualne CEMT dovolilnice za mednarodni pre-v«z blaga, bilateralne italijanske dovolilnice in avstrijske eko-točke za tranzitni prevoz preko njihove države.
Po razlagi strokovnega so-
delavca ene od posavskih območnih obrtnih zbornic so podatki o skupnem številu dovolilnic, ki jih Slovenija dobi, objavljeni na internetu. Na zbornico pride določeno število dovolilnic, in če daš enemu več od dogovorjenega razmerja, moraš drugemu vzeti, kar je ravno zato, ker so podatki objavljeni, vidno. In seveda se bo tisti, ki mu vzameš, oglasil.
Po mnenju našega sogovornica leži izvirni greh okrog nelegalnega razdeljevanja dovolilnic še v prometnem ministrstvu iz časov, ko je to podeljevalo dovolilnice. Nalogo so namreč na zbornico prenesli v letu 2000, pred tem pa se na ministrstvu podatki niso prezentirali za javnost. Iz tistega časa se vleče še 450
nerešenih pritožb avtoprevoznikov, ki vedo povedati, daje bilo podeljevanje dovolilnic res “kavbojsko”, saj so jih dvigovali osebno na ministrstvu in pri tem je prihajalo med prevozniki in uslužbenci ministrstva tudi do fizičnih obračunavanj. Danes zbornice dovolilnice pošiljajo upravičencem po pošti.
Preiskava bo pokazala, kako daleč nazaj segajo nepravilnosti pri izdajanju dovolilnic, ki so potrebne še do maja prihodnje leto. Ko bo Slovenija postala članica Evropske skupnosti (ES), naši prevozniki dovolilnic ne bodo več potrebovali, razen morda za Avstrijo, ki sije z eko-točkami izborila poseben status znotraj ES. B.D.
Revizija na brežiški občim
Brežice - Računsko sodišče je v začetku junija poslalo na občino Brežice zahtevo za pregled statuta, bilanc - izkazov prihodkov in odhodkov, delovanja javnih zavodov in nekaterih drugih dokumentov, vse za leto 2002. 22. julija pa so se, kot je pojasnil direktor občinske uprave Aleksander Denžič, na občini oglasili trije revizorji, ki so do konca meseca pregledovali dokumente o izplačilih iz proračuna in o javnih razpisih v letu 2002. V enem izmed mesecev minulega leta pa bodo pod drobnogled vzeli tudi izplačila osebnih dohodkov občinskih uslužbencev. Revizorji pregledujejo zadnje leto mandata nekdanjega župana Vlada Der-žiča, mag. Andrej Vizjak je posle prevzel šele sredi decembra lani. Revizoiji bodo z delom nadaljevali po 25. avgustu.
Aleksander Denžič
Oba zdajšnja župana preostalih posavskih občin sta že imela revizijo, za vse tri pa je značilno, da so revizoiji pregledovali obdobje za nazaj in ne v času, ko sta županovala Franci Bogovič v Krškem in Kristjan Janc v Sevnici. Revizija v Krškem je ugotovila nepravilnosti v času župana Danila Siterja in tajnika Vinka Baha, sevniška pa za nekdanjega župana Jožeta Peternela. Slednja je bila manjša programske narave, krška je bila odmevna, saj je šlo za izplačevanje različnih nadomestil. S.V.
ANKETA
Za otroke do 15 let prepovedano!
Po novem so oddaje, ki niso primerne za otroke do 15 let starosti, ali so primerne le za ogled skupaj s starši, v 7V sporedih in na zaslonih označene s posebnimi oznakami. Smo jih opazili, koliko jih upoštevamo, se nam takšno označevanje zdi smiselno, ali sploh nadziramo, kaj in koliko naši otroci gledajo televizijo, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev.
Alfonz Duhanič, upokojenec iz Gazic:
Novo oznako sem opazil, vendar je pri naši hiši ne potrebujemo. Moje mnenje je, da če so starši v redu, take oznake niso potrebe. Poznam pa ljudi, ki jim je vseeno, kaj njihovi otroci gledajo. Mislim, da otroci preveč gledajo televizijo, ker je organiziranih premalo aktivnosti zanje. Sicer pa je na televiziji preveč nasilja in vulgarnosti, agresivnih filmov sploh ne bi smeli predvajati. Osebno takih filmov ne gledam, sinjih včasih, brez moje prisotnosti, a ponoči zagotovo ne.
Matjaž Horvat iz Krškega: Zasledil sem znake, s katerimi na televiziji opozarjajo na neprimerne filme za otroke. Sicer pa jaz niti doslej nisem smel preveč gledati televizije. Grem v 8.razred in doslej sem moral biti v času pouka ob 22 uri vedno v postelji. Starši so imeli pregled nad tem, kaj gledam po televiziji in kdaj. Označevanje neprimernih vsebin za mladoletne se mi zdi v redu.
Olga Majcen iz TVžLšča: Mislim, da naši otroci nasploh preveč gledajo televizijo in so premalo na svežem zraku. Jaz s tem sicer nimam več težav, saj so moji že odrasli. Glede označevanja oddaj, katere so primerne in katere ne, pa mislim, da bo to otroke še boljspodbujalo h gledanju, ker bo prepovedano. Ce so starši doma in otroke “šlihtajo”, je dobro, kaj pa, če so otroci sami doma?
Andrej Pavlič iz Sevnice: To, da so oddaje, ki niso primerne za otroke do 15 let starosti označene, se mi ne zdi slabo. Otroci sami namreč ne zanjo ločevati, kaj je zanje primemo in kaj ne in tudi starši tega ne moremo presoditi vnaprej. Pri nas doma to upoštevamo. Uidi glede pornografije se mi zdi prav, daje ukinjena na naših kanalih, pa čeprav bo kdo porekel, da sem starokopiten.
^ -	~4|
« * i?4r
M
Milena Tomše s turistične kmetije v Globočicah: Znak smo opazili. Na naši kmetiji ni časa za gledanje televizije, vendar ko gledamo, označbo upoštevamo. TUdi filmov ne gledamo pogosto, otroci gledajo predvsem otroški program dopoldne, popoldne pa so zaposleni z žogo, kolesom Tudi risanke se mi zdijo nasilne, tako da jih občasno prepovem, če to opazim. Pogrešam pa nadaljevanke s krščanskimi vrednotami in filme, ki smo jih mi gledali v mladosti; Haidi, Modro poletje in druge.
Preoblikovanje Kostaka
Krško - Begrad, ki je pred dvema letoma postal večinski lastnik Kostaka, je spomladi Občini Krško v razmislek ponudil možnost odkupa svojega deleža, saj se namerava v prihodnje ukvarjati le z gradbeništvom. Kostak pa bo še naprej izvajal in razvijal komunalno javno službo. O konceptu lastninskega preoblikovanja so se pogovarjali na seji Občinskega sveta Krško in potrdili predlog, po katerem občina poveča svoj delež v družbi Kostak.
Ko se je Kostak preoblikoval v delniško družbo, je Občina Krško postala lastnica 20 odstotkov delnic družbe, črnomaljski Begrad pa je postal z nakupom paketa delnic 54 odstotni lastnik. Begrad se je letos spomladi odločil, da bo iz svojega lastništva izdvojil storitve komunalne javne službe, zato je občini predlagal, naj odkupi njegov delež. Strokovne službe so skupaj oblikovale predlog, po katerem postane občina največja posamezna lastnica družbe s 43 odstotki lastništva. Za to bo morala kupiti za 10 odstotkov delnic, do preostalih 13 odstotkov lastništva pa bo prišla zaradi dezinvestiranja družbe; nepremičnina hčerinske družbe Togrel gre Begradu, s tem se
zmanjša osnovni kapital Kostaka in se povišajo lastniški deleži. V lastninskem preoblikovanju bodo sodelovali še mali delničarji, domači investitorji z notranjim odkupom in menedžerskim odkupom ter v 10 odstotkih tuj investitor. Nova predvidena lastniška struktura Kostaka temelji na 40 tisoč delnicah po nominalni vrednosti 4000 SIT, kar pomeni 160 milijonov SIT osnovnega kapitala.
Predlog za zmanjšanje osnovnega kapitala družbe Kostak z umikom delnic, ki je pogoj za omenjeni model lastninskega preoblikovanja, mora biti potijen na skupščini delničatjev družbe, ki bo predvidoma konec avgusta.
Branka Demovšek
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
Finančne injekcije za kmetijstvo
Sevnica - Ob hudi suši in nasploh neprijaznih razmerah v kmetijstvu bodo kmetom v sevniški občini v pomoč posebni ukrepi, ki so jih sprejeli občinski svetniki. S posebnim pravilnikom občina določa pogoje, namen in kriterije za dodeljevanje sredstev, namenjenih za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja.
Sredstva za razvoj kmetijstva in podeželja občine Sevnica se zagotavljajo iz občinskega proračuna in se usmeijajo v pridobitev in izboljšanje kmetijskih zemljišč, v spodbujanje pkolju prijaznih dejavnosti in racionalnejšo proizvodnjo, v celovit razvoj kmetijstva z zagotavljanjem ustrezne izobrazbe in podobno.
Eden od ukrepov je subvencioniranje realne obrestne mere za dodeljevanje kreditov za investicijska vlaganja v posodobitev ali intenziviranje proizvodnje, za preusmeritev kmetijske proizvodnje ali uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Upravičeni stroški so nakup kmetijskih strojev ali opreme ali pa izdelava projektne dokumentacije. Za ta sredstva lahko do 30. novembra zaprosijo prosilci, ki jim kmetijstvo predstavlja edini ali pomemben vir dohodka, sedež kmetije mora biti na območju občine Sevni-
ca, prednost pri odobritvi vlog pa bodo imeli kmečki zavarovanci.
Občina ima v programu ukrepov tudi finančno pomoč pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih strok, ki bodo po končanem šolanju postali prevzemniki kmetij. Višina pomoči v obliki štipendije znaša 25 tisoč SIT mesečno, tako za dijake kot za študente.
Občinski ukrepi predvidevajo še sofinanciranje stroškov analiz zemlje in krme v višini 50 odstotkov, nekaj sredstev se bo namenilo za promocijo sevniškega kmetijstva za najem stojnice ali za izdelavo reklamnih biltenov. Za ta sredstva lahko zaprosijo društva in organizacije na področju kmetijstva Tako društva kot fizične osebe pa lahko zaprosijo tudi za sofinanciranje izobraževanja kmečkih ljudi, za organizacijo strokovnih ekskurzij in podobno.
Posameznim neprofitnim druš-
tvom, ki delajo na področju kmetijstva, bo občina - na podlagi prijav - sofinancirala tudi program delovanja.
Sredstva pa bo namenila še za pripravo in izvedbo razvojnih projektov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi in sicer pridejo letos v poštev Šentjanž, Zabukovje in Loka.
Za sredstva iz proračuna za male agromelioracije, urejanje pašnikov in za podporo zaokroževanju kmetijskih zemljišč lahko zaprosijo prosilci, ki jim kmetijstvo predstavlja edini in pomemben vir dohodka. Eden od ukrepov je tudi preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin z rejo govedi na območjih z omejenimi dejavniki, pri čemer bo občina sofinancirala tudi nabavo telet, pripravljena pa je sofinancirati še stroške kontrole integriranega in ekološkega kmetovanja ter sofinancirati umetno osemenjevanje go-
vedi. Upravičenci so rejci govedi na območju občine, občina pa bo na podlagi pogodbe z veterinarsko službo sofinancirala stroške osemenitve
v višini 3 tisoč SIT po opravljeni storitvi.
Trem lastnikom konj bo občina v znak podpore povečanja staleža živali povrnila stroške zavarovalnine za plemenskega žrebca v višini sedmih tisočakov in pol.
Vloge za povrnitev stroškov nabave telet in za osemenjevanje govedi so zainteresirani lahko vložili za prvo polovico leta do 31. julija, za drugo poletje pa bodo vloge sprejemali od 1. oktobra do 30. novembra. V si ostali zahtevki za prej omenjene pomoči pa se vlagajo do 30. novembra na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Sevnica, kjer so na voljo tudi podrobnejša pojasnila.
Nada Černič Cvetanovski
Rekordna zasedenost sob v Sremiču
Krško - Pol leta po prevzemu hotela Sremič je lastnik Milan Senica zadovoljen z rezultati. Če se bo koriščenje nočitev nadaljevalo z dosedanjim trendom, bodo čez leto dni lahko pričeli za hotelom zidati garažno hišo.
Največ pozornosti je v minulih mesecih kolektiv Sremiča usmer-
jal v polnitev sob, ki so bile zaradi nezasedenosti v zadnjem desetletju rakavo tkivo v poslovanju hotela. Rezultati gostinskega dela niso mogli pokrivati stroškov izpada nočitev. Letos je drugače in zasedenost sob je glede na statistiko minulih 15 let rekordna, je povedal direktor Milan Senica. Lani je Sremič z nočninami v celem letu zaslužil 51
tudi gostinski del objekta, restavracijski s hrano pa ni dal pričakovanega rezultata, zato na tem segmentu krčijo stroške. Nad pričakovanji se je popravilo tudi poslovanje picerije, ki jo je imel Senica v načrtu čim prej prodati. Zaradi ugodnejše situacije tega ne bo storil “na vrat na nos”, kot je dejal, ampak bo poča-
gala. Arhitekt Pahulje, ki je pred 25 leti zasnoval objekt, izdeluje idejni projekt za spremembo kegljišča, balinišča, restavracije in prevelike kuhinje. Najkasneje v roku enega leta bo na balinišču pričela rasti garažna hiša, zatijuje Senica.
Branka Dernovšek
milijonov SIT, letos pa v prvem polletju 50 milijonov SIT. Senica pravi, da imajo srečo, ker so se v regiji odprla večja gradbišča in pričakujejo, da se investicijski utrip ne bo hitro zaključil. Ob dodatnem povpraševanju ter ob konstantnih in dobrih poslovnih partneijih, kot sta NEK in Vipap, nameravajo samo od nočitev do konca leta iztržiti 100 milijonov SIT. Solidno obratuje
kal na ugodnega ponudnika, ki bi bil pripravljen prevzeti dejavnost z zaposlenimi vred.
Morda bo poslovanje Sremiča prepričalo katero od bank, da s podporo v njihove razvojne načrte ne bo tve-


Danes balinišče, jutri garažna hiša
“Nič več ne bo, kot je bilo...”
Sevnica -V začetku letošnjega leta se je sevniški župan Kristijan Janc, ki je bil v svojem prejšnjem županskem mandatu še direktor Gostinskega podjetja Sevnica (GPS), odločil, da se v celoti posveti županski karieri. Njegov galanten odhod z direktorskega mesta je že v začetku dal slutiti, da znotraj podjetja prihaja do spremembe lastništva, ki bo za seboj nujno potegnilo tudi kadrovske spremembe, do katerih je sedaj tudi prišlo.
Vršilec dolžnosti (v.d.) direktorja GPS je bil po odhodu Kristijana Janca Luka Baloh, siceršnji računovodja podjetja. Baloh je bil tudi član prvega nadzornega sveta (NS) - poleg njega sta bila v njem takrat še Marija Sto-pinšek kot predstavnica PID-ov ter Jožica Sočič. Po izteku mandata je bil Baloh ponovno imenovan v NS, poleg njega pa še Bruno Vidmar iz Gabrijel ter Zdravko Remar, vodja gostišča Barbara Krmelj, ki sodi poleg hotela Ajdovec, gostilne Na križišču, Paradiža, Snack bara ter Papirnice in trafike pod GPS.
Na zadnji skupščini GPS, na kateri so potrdili rezultate poslovanja, pa je prišlo tudi do kadrovskih sprememb oz. zamenjave v NS. Tokrat so v njem Bruno Vidmar starejši iz Gabrijel ter njegov sin Lojze, ob njiju pa še Zdravko Remar. NS je na svoji
prvi seji za predsednika imenoval Lojzeta Vidmarja. Imenovati pa mora tudi direktorja, ki ga lahko
imenuje neposredno ali preko raz-
.Cli
piša. Člani NS ne morejo sočasno opravljati funkcije direktorja, zato prihaja do ugibanj, da naj bi GPS vodil Bruno Vidmar mlajši, kot namestnik direktorja pa se neuradno omenja dosedanji v.d. Luka Baloh. Bruno Vidmar mlajši potrjuje, da do nadaljnjega ostaja v.d. Baloh, ki ga lahko potrdijo na tem mestu še za naprej, ali pa imenujejo koga drugega. Namiga, da je on predviden za direktorja in da zato ni v NS, ni želel komentirati, prav tako meni, da je še preuranjeno, da bi govoril o spremembah v podjetju. Po njegovem mnenju ima GPS dobre in sposobne kadre, vendar pa nikoli več ne bo tako, kot je bilo prej, pravi Bruno. Predsednik NS Lojze Vidmar pa dodaja, da bodo direk-
Do kadrovskih sprememb naj bi kmalu prišlo še v enem od lokalov Gostinskega podjetja - v gostišču Paradiž v centru Sevnice, saj naj bi vodja tega lokala odpovedala delovno razmerje. Kot nadomestilo zanjo se v kuloarjih najpogosteje omenja ime Zdravka Remarja iz Krmelja, vendar Bruno Vidmar pravi, daje to le glas ulice.
torja imenovali na prvi naslednji seji, ki bo po dopustih.
In kdo so Vidmarjevi, ki imajo v NS večino? Po neuradnih podatkih gre za večinske lastnike GPS, sicer pa gre za znano družino iz Gabrijel pri Krmelju, ki je včasih slovela po dobro obiskani diskoteki Bruno, danes, ko časi diskotekam niso več naklonjeni, pa se ukvarja z gostinstvom, saj ima v domačem kraju gostilno, imenovano Oštarija, poleg tega imajo znano domačo pekarno Bruno, iz katere dnevno prihaja svež kruh in drobno pecivo, odpirajo pa tudi kavarno v Špar-centru v Trebnjem. Opravljen je bil že tehnični prevzem, predvidoma 15. avgusta pa bo kavama odprta za obiskovalce.
GPS, kije monopolni gostinec v občini - poleg prej naštetih trgovin in gostiln ima v najemu tudi delavsko kuhinjo v Lisci, kjer dnevno pripravljajo malice za delavce ter gostijo številne občne zbore in srečanja, na katerih poskrbijo za pogostitev, je prav gotovo zanimiva naložba, še zlasti za nekoga, ki se že sicer ukvarja z gostinstvom.
Nada Černič Cvetanovski
Razgrnitev PUP-a v Sevnici
Sevnica - Po zakonu o urejanju prostora mora imeti vsaka občina sprejete prostorsko ureditvene pogoje (PUP). Občina Sevnica je predlog PUP-a konec julija javno razgrnila in bodo zainteresirani javnosti na ogled do 9. septembra.
Prostorsko ureditveni pogoji opredeljujejo področja občine po njihovi namembnosti; kje so zazidalni okoliši, za kakšne vrsto objektov, ali gre za klasično stanovanjsko gradnjo, za potrebe obrti in podjetništva, za objekte skupnega interesa Za občino Sevnica je načrt izdelal Savaprojekt Krško in je kot predlog javno razgrnjen na sedežu Občine, Glavni trg 19 a in sicer v pisarni oddelka za okolje in prostor. Prav tako je dostopen javnosti na vseh sedežih krajevnih skupnosti v občini. Na vseh sedežih krajevnih skupnosti bodo v času javne razgrnitve organizirane javne obravnave. O datumih bodo občani obveščeni na krajevno običajen način.
Namen javne razgrnitve prostorsko ureditvenih pogojev je zbrati pripombe na predstavljeni predlog. Te potem strokovno obravnavajo in jih glede na ugotovljeni smisel tudi upoštevajo.
Občani in zainteresirani lahko podajo pisne pripombe na Oddelek za okolje Občine Sevnica ali jih vpišejo v knjigo pripomb na sedežih krajevnih skupnosti. Rok za pripombe iz razgrnjenega gradiva poteče 9. septembra. B.D.
Med najboljšimi tudi posavska vina
Gonfia Radgona - Pod okriljem 41. mednarodnega kmetijsko - živilskega sejema je Gornji Radgoni potekalo 29. ocenjevanje slovenskih vin. Sodelovalo je 240 vinogradnikov, ki so komisijam zaupali 553 vzorcev vin. Tri 7-članske komisije vrhunskih enologov, ki jim je predsedoval mag. Anton Vodovnik, so vinom podelile 36 velikih zlatih medalj, 143 zlatih, 221 srebrnih in 2 bronasti medalji, ki jih bodo podelili v času sejma od 23. do 31 .avgusta.
Med dobitniki najvišjih priznanj pa seje v kategoriji penečih vin z nazivom “šampion” okitilo Isteničevo peneče vino Gourmet 1995 z Bizelj-sko-sremiškega vinorodnega okoliša prvaka sort pa sta modra frankinja 2002 KZ Krško ter Isteničevo peneče vino Gourmet 1995. J.K.
Razprodaje obutve in tekstila letos istočasno
Posavje - V večini prodajaln z obutvijo in tekstilom v Posavju so se 21. julija začele poletne sezonske razprodaje obutve in tekstila. Razprodaje bodo trajale največ tri tedne, torej do 10. avgusta, večina prodajalcev pa v tem času ponuja izdelke od 30 do 50 odstotkov ceneje. Trgovci oblačil in obutve so tokrat, za razliko od prejšnjih let, na izložbena stekla obesili plakate, ki ljudi opozarjajo na pocenitve, istočasno.
Posezonske razprodaje blaga urejata zakon o varstvu potrošnikov ter pravila pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve, ki jih je 3. junija lani sprejel odbor združenja za trgovino pri GZS in so nadomestila dobre poslovne običaje pri razprodajah in prodajah blaga po znižanih cenah. Blago, kije na razprodaji, so morali prodajalci v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov, označiti s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Višja cena, kije veljala pred znižanjem, mora biti
prečrtana. Če pa se trgovci odločijo za znižanje cen v razponu, mora biti najmanj ena četrtina vrednosti blaga znižana za maksimalno vrednost pocenitve. Sankcije za kršitve so visoke, tako je ob napačni označitvi cen zagrožena mandatna kazen v višini 200.000 SIT. Pri zavajajočem oglaševanju in ob neupoštevanju obsega z najvišjo pocenitvijo pa je zagrožena kazen najmanj tri milijone SIT.
Mojca Kosem
Andreja Grlič, svetovalka glavnega tržnega inšpektoija Romana Kladoška, je povedala, da do sedaj večjih kršitev zakona o varstvu potrošnikov v Posavju niso odkrili. Kot največjo pomanjkljivost posavskih in ostalih slovenskih trgovcev je navedla napake v objavah razprodaj. Objave v medijih in na plakatih naj bi vsebovale vrsto blaga, odstotek znižanja in čas trajanja razprodaje. Mnogokrat kateri od teh podatkov manjka. Republiški urad za varstvo potrošnikov kupcem svetuje, naj na morebitne napake opozorijo trgovce, če pa to ne zaleže, naj nepravilnosti prijavijo tržni inšpekciji.
Kaj o razprodajah pravijo posavski trgovci in kupci?
Jožica Obradovič, poslovodkinja trgovine z obutvijo Borovo trade, pravi, da se je prodaja v njihovi trgovini močno povečala, prvi in drugi dan razprodaje menda kar za 70 odstotkov. Ljudje si ponavadi cel mesec prej ogledujejo obutev. Naj večje povpraševanje pri ženski populaciji je po številkah 39,40 in 41 (na Primorskem gredo najbolj v prodajo številke 37 in 38). Obradovičeva zatrjuje, da se tudi sami včasih pritožujejo, da ne dobijo najpogos-
tejših številk, tako da niso pravi naslov za negodovanje kupcev. Res pa je, da te številke poidejo že med redno prodajo. Zadnja tri leta zaznavajo večje povpraševanje po obutvi z znižano ceno, redna prodaja pa malo upada zaradi konkurence in izbirčnosti kupcev. Ocenjuje tudi, da letos Posavci prisegajo na preprosto, udobno obutev s širokimi kopiti, veliko pa je povpraševanja po domačih proizvajalcih, ki so prilagojeni domačemu tržišču.
Miran Schneeberger z Bizeljskega ni velik obiskovalec razprodaj, vendar pa je seznanjen s tovrstnimi pocenitvami v tujini. V Angliji in Ameriki, kot pravi iz izkušenj, sezonske pocenitve tekstila dosegajo tudi 80 odstotkov vrednosti redne cene. Tam torej kupci na razprodajah dobesedno izpraznijo trgovine, tako da se roba po pocenitvah popolnoma zamenja in ne ostane po trgovinah dlje od sezone kot v Sloveniji. Dodaja še, da se morajo slovenski trgovci še veliko naučiti.
Mira Podgoršek iz Pišec zadnja leta ne kupuje veliko na razprodajah. Včasih je kupovala več, a je zaradi slabih izkušenj to skoraj opustila. Le kakšne čevlje si še privošči. Načrtno ne kupuje, zaradi slabe pokojnine ne kupuje modnih oblačil. Drugače prisega na klasična oblačila, kupuje malo, a kakovostno. Drugače pa si zaradi višine in postave na razprodajah težko poišče ustrezno številko, pa tudi sestra ji nekaj sešije.
Katalog dejavnosti občine Krško
sedaj na spletu
Krško - Podjetniški center Krško je sredi junija na svetovnem splet11 oblikoval Katalog gospodarskih in negospodarskih dejavnosti občili Krško, ki je prikazan na strani www.pckrsko.si. Namen oblikovanja kataloga na spletu je, podobno katalogu iz leta 1996, ki pa je bil n*' tisnjen in s tem neažuren, promocija podjetij in institucij po celehf svetu. Na žalost pa so doslej od 1700 poslovnih subjektov v obči11* Krško prejeli zgolj 230 elektronskih naslovov, zato prosijo vse o*' tale, naj jim čimprej pošljejo svoje podatke, torej logotip in predme! dejavnosti, seveda skupaj z elektronskim naslovom na že prej omenje1” naslov. Vsi tisti, ki pa so to že storili, naj preverijo svoje podatke tem naslovu. M.K.
Sl
Si
d<
ot
sv
de
od
Pr
ne
se
va
Šei
no
i
da
Kse
Pot
tla
Ot
Ho,
Kla
‘2 F
SOLSTVO, ZDRAVSTVO
Salmonela buri duhove
Slovenija, Posavje - Podatki urada glavne zdravstvene inšpektorice RS kažejo, da v Posavju v zadnjih letih niso zabeležili primerov okužbe in zastrupitve s hrano, pripravljene v javnem sektorju (obrati družbene prehrane, gostilne, slaščičarne...). Registrirane pa so bile štiri družinske epidemije, katerih vzrok je bila salmonella enteritidis, vir okužbe pa doma pripravljene sladice.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje vsako leto zaznavajo povečanje primerov obolenj, še posebej v poletnih mesecih. V sevniški občini so doslej odkrili le posamezne okužbe. Vzroki zanje so predvsem oporečna surova perutnina; kar ena četrtina je je okužena s salmonelo, ki se s toplotno obdelavo popolnoma uniči. Pred tovrstno okužbo se najbolj zaščitimo, če operemo orodje, ki smo ga uporabljali pri pripravi hrane. Seveda pa se kuhanja ne smemo lotiti brez ustrezne higiene rok, navadno umivanje rok z milnico popolnoma zadostuje. Drugi vzrok okužbe so predvsem jajca in iz njih izdelane slaščice, ki se ne hranijo v primemo ohlajenih prostorih. Tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto smo izvedeli, da na brežiškem in krškem področju ne beležijo okužb z razsežnostmi epidemije.
Ugotovitve zdravstvenih inšpektorjev kažejo, da zlasti v manjših dejavnostih s poudarkom na gostinstvu zaposleni večkrat pomanjkljivo skrbijo za osebno higieno in hkrati v očitni želji po Čim večjem zaslužku pogosto presežejo optimalen obseg, ki še zagotavlja, da je mogoče živila v določenem času varno pripraviti. Ukrepi inšpektorjev se stopnjujejo od začasnih prepovedi proizvodnje živil in izdelkov, uničenja živil, prepovedi dela okuženim osebam do zapečatenja objektov in opreme. Stranke ukrepe inšpek-
torja praviloma spoštujejo.
Kadar je ugotovljeno, da je v živilski dejavnosti zaposlena oseba, ki krši predpise, se za prekršek izreče denarna kazen, ki se izterja takoj na kraju samem (mandatna kazen). Ta znaša
250.000	SIT za pravno osebo,
150.000	SIT za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, in
80.000	SIT za odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki
je storil prekršek. Za druge kršitve inšpektor poda predlog za kaznovanje pri sodniku za prekrške, kjer so predvidene kazni od 500.000 do 8.000.000 SIT za pravne osebe, od 200.000 do 3.000.000 SIT za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ter od 30.000 do 250.000 SIT za odgovorno osebo pravne osebe ali osebo v prekršku.
Mojca Kosem
Nadzor nad večjimi obrati za pripravo hrane izvajata služba za higieno, ki pregleda obrate štirikrat na leto in zaposlenim zgolj svetuje ukrepe za preprečitev okužb, in zdravstvena inšpekcija. Slednja ima večje pristojnosti, njeni ukrepi pa so zavezujoči.
Pri okužbah v večjih obratih so ljudje najpomembnejši dejavnik okužbe. Posebno nevarni so gostitelji patogenih mikrobov, ki ne kažejo kliničnih znakov obolenja in zato lahko nevede okužijo izdelek, s katerim pridejo v stik (klicenosci). Zato je še toliko bolj pomembna osebna urejenost zaposlenih, osebna higiena in umivanje rok Človek je vsekakor najpogostejši vir mikrobiološke okužbe živil, povzročene z neustrezno higieno ali z nepravilnim rokovanjem z živili. Kot vir lahko poleg klice-nosca nastopa cela paleta živil: meso, perutnina, jajca, nepasterizirano mleko in izdelki iz njega, gotove jedi, zlasti premalo termično obdelane, premalo oprana zelenjava, siri, riž, žitarice, ročno pripravljene jedi. Klinični znaki črevesne okužbe so najpogosteje slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, diareja (obilna, lahko s krvavenjem) in manjkrat vročina.
Za preprečevanje črevesnih okužb je najpomembnejša oskrba z zdravo pitno vodo, sanitamo-higienska ureditev okolja, odstranjevanje odplak, pravilno in natančno umivanje rok s tekočo vodo in milom, higiensko in varno odstranjevanje iztrebkov, higiena stranišč in natančna osebna higiena. Nujno je pravilno in strokovno ravnanje z živili, v kuhinjah morajo biti čisti in nečisti deli ločeni, hrana mora biti pravilno pripravljena - pravilno odtajana, pravilno toplotno obdelana, pravilno prevažana, pravilno hranjena (hlajena pod +4 in toplotno obdelana nad +60 stopinj Celzija) ter pravilno in hitro razdeljena in zaužita.
Svetovnem teden dojenja
Slovenija, Posavje - Sklad ZN za otroke Unicef, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovno združenje za spodbujanje dojenja vsako leto od 1. do 7. avgusta s svetovnim tednom dojenja opozarjajo na pomen dojenja v širši družbi. Kako pomembno je dojenje za mamice in otroke, se vse bolj zavedamo tudi v Sloveniji, k dojenju pa spodbujajo tudi v brežiški porodnišnici.
Brežiška porodnišnica slovi po svojem prijaznem osebju in mlade mamice se vse bolj z veseljem odločajo za porod v tej ustanovi. Prihajajo tudi z drugih območij in le iz Posavja, z nekaterimi smo se v preteklih mesecih tudi pogovarjali, vse pa so izrazile navdušenje in hvaležnost nad strokovnostjo in skrbnostjo osebja.
Osebje brežiške porodnišnice se zelo dobro zaveda tudi pomembnosti prvega stika matere z otrokom in pomembnosti dojenja, ki koristi tako mamici kot novorojencu, zato tudi oni spodbujajo k dojenju. Obenem skrbijo za redno strokovno usposobljenost, osebje je obiskovalo tudi strokovne seminarje na temo koristnosti dojenja. Sicer
pa pravijo, da se za dojenje odloči velika večina mamic, tistih, ki se za dojenje ne odločijo, je malo.
Statistika pa pravi, da v Sloveniji skoraj 96 odstotkov žensk ob odpustu iz porodnišnic doji svoje novorojence, kljub temu pa se zmanjšuje odstotek izključnega dojenja oziroma dojenja brez dodajanja tekočin, čajev ali druge hrane. KM.
Strah pred zastrupitvijo s sladoledom odveč
Slovenija, Posavje - Strokovnjaki zagotavljajo, da vprašanje zastrupitev s sladoledi ni več aktualno. Gostinci namreč za pripravo sladke razvade že kar nekaj časa uporabljajo praške ali pa kupujejo že narejene sladolede. Ti pa praviloma niso oporečni, saj se proizvajajo v večjih industrijskih obratih. Vršilka dolžnosti glavne zdravstvene inšpektorice Dunja Sever je povedala, da je v Posavju registriranih 14 proizvajalcev sladoledov, pri katerih je iz izvidov o opravljenih preiskavah v preteklih letih razvidno, da so bili vsi vzorci odvzetih sladoledov ocenjeni kot zdravstveno ustrezni. Vsi proizvajalci delajo sladolede iz praškov in past, pa naj gre za proizvodnjo na klasičen način ali v avtomatih za sladoled, iz katerih se tudi prodaja. Tildi rezultati vzorce, na mikrobiološke in kemijske parametre (barvila), odvzetih v letošnjem letu, kažejo na skladnost sladoleda s predpisi.
Sladoled spada v skupino zelo hitro pokvarljivih živil. Pri nakupu sladoleda v prodajalni mera biti potrošnik pozoren predvsem na videz sladoleda, embalaža mora biti nepoškodovana in oblika nespremenjena (npr. sploščen kornet dokazuje, da je bilo živilo odmrznjeno in ponovno zamrznjeno). Pomemben je tudi podatek o roku uporabe. Ob nakupu sladoleda pri slaščičarjih pa veliko pove že sam izgled sladoledne vitrine, samega lokala in osebja Pravilno shranjevanje sladoledov v slaščičarskih vitrinah pomeni, da posod s sladoledom ni dovoljeno .dopolnjevati. Ti sladoledi so zaradi lažjega oblikovanja v kepice praviloma shranjeni pri temperatura -18 stopinj Celzija in manj in je njihov rok uporabe zato tudi bistveno krajši.
Tudi pri doma narejenem sladoledu, ko prašek zmešamo z vodo, ni posebnega tveganja, bolj je problematičen v celoti doma pripravljen. Pri tem je potrebno upoštevati že prej omenjene dejavnike tveganja, predvsem pa datume trajanja posameznih sestavin in njihov videz. M.K
rojstva v porodnišnici brežice
V Brežiški porodnišnici je v sredo 30. julija, ob 00.12 svojega prvorojenega sinka povila mamica Vesna Zorc. Mladi mož, ki je dobil ime Tilen, je ob svojem prihodu na svet meril 50 cm in tehtal 3200 gramov. Prvorojenca se je razveselil tudi očka Damir, družinica pa domuje na Pir-šenbregu pri Globokem. In ker smo mamico in dečka obiskali ravno ob začetku svetovnega tedna dojenja, je beseda stekla tudi o tem. Mamica nam je zatrdila, ji je osebje pri dojenju zelo pomagalo, za kar je vsem hvaležna, Vsekakor pa namerava dojiti svojega sinka tudi ob odhodu iz Porodnišnice. S pomembnostjo in vsemi prednostmi dojenja pravi, ^aje dobro seznanjena in jih tudi odobrava.
\eV>
‘in«
anja
nH'
lei”
Čin'
o«'
imef
.je'’1
e n*
Od21.7. do 4.8.2003
Dečke so rodile: Metka Hrovatič iz Gornjega Lenarta, Karolina jj°rn z Dolenje Brezovice, Nataša Baznik s Hrastja, Mateja Krnc iz j^adja, Maša Mihaela Pribožič iz Dečnega sela, Vesna Zorc s p*ršenbrega in Nataša Malgaj iz Dečnega sela.
•
Deklice so rodile: Klavdija Zalokar s Senovega, Irena Reberšak z esenic na Dolenjskem, Svjetlana Ščuri iz Brežine, Bojana Podgoršek
Podgorja pri Pišecah in Biserka Jerkovič z Velikega Obreža.
Počitniške aktivnosti s centrom
Brežice - Center za socialno delo Brežice je minuli teden izvedel počitniške aktivnosti, s katerimi vsako leto popestrijo počitniški vsakdan predvsem osnovnošolcev. Hkrati pa razbremenijo starše, ki jih v službi skrbi, kaj počnejo otroci doma.
Po besedah direktorice centra Metke Žigante so dneve popestrili z različnimi razvedrilnimi dejavnostmi, kot so igre, izleti v naravo, omenimo še planinski izlet na Šentvid, kopanje v Krki in spuščanje s kanuji, izlet na grad v Pišecah in obisk Pleteršnikove domačije ter tradicionalni izlet s kolesi v Klunove toplice, kjer so ob kopanju izvedli še zaključni piknik. Odziv je bil velik, kar kaže tudi fotografija, ki je nastala na Športno rekreativnem centru Grič.
Dražji vrtec v Krškem
Krško - Z letošnjim obveznim prehodom na devetletno os novno šolo vrtci izgubijo oddelke tako imenovane male šole Spremenjen Zakon o vrtcih prinaša še nekatere druge spre membe, vendar ne spreminja sistema financiranja dejavnos' ti, ki še vedno ostaja v domeni občin. Te morajo oblikovati cene oddelkov na podlagi dejanskih stroškov vrtca kot javne' ga zavoda in potrjevati sistemizacijo delovnih mest. Krški občinski svet je o novih cenah razpravljal na julijski seji in sprejel sklep, da se lahko zvišajo za stopinjo rasti inflacije.
V prvi polovici letošnjega leta je osem vrtcev v občini Krško obiskovalo povprečno 879 otrok. V šolskem letu 2003/04 bo mesečno v povprečju vrtec obiskovalo 766 otrok. Zaradi zmanjšanega števila otrok je pripravljena nova sistemizacija delovnih mest, po kateri bo s 1. septembrom v vseh vrtcih občine Krško skupaj zaposlenih 126 delavcev. Vsi vrtci bodo pod upravo samo enega ravnatelja in njegovih dveh pomočnic.
Po določilu novega Zakona o vrtcih lahko s 1 .septembrom oddelek prve starostne skupine šteje največ 14 otrok, druge starostne skupine pa 24 otrok. Pred dopolnitvijo zakona sta bili zgornji meji 12 za prvo starostno skupino in 22 za drugo.
Upoštevajoč spremembe glede na število vseh otrok določenega vrtca in števila v njem zaposlenih bo s 1 .septembrom v krških vrtcih prišlo do preoblikovanja cen. Za nekatere oddelke bo cena višja, za nekatere pa celo malenkostno nižja. Cena naj bi se za 4 odstotke znižala v Koprivnici, v vrtcu Krško in pri Osnovni šoli Leskovec bi se za dobre 4 odstotke zvišala cena za prvo starostno skupino in za dober odstotek znižala za drugo starostno skupino.Vrtca v Kostanjevici in na Senovem bi morala po izračunih stroškov za 17 odstotkov in za 13 odstotkov zvišati cene oddelkov prve starostne skupine, medtem ko je za drugo skupino napovedano zvišanje v Kostanjevici za dobrih 5 odstotkov in na
Senovem za 3 odstotke. Okrog 17-odstotno povišanje varstva za najmlajše je predvideno tudi v vrtcih Podbočje in Raka ter 13-odstotno zvišanje cen v vrtcu Brestanica.
Občinski svet predlaganih izračunov oddelka za družbene dejavnosti ni potrdil. Priznava le dvig cen za upoštevano rast inflacije. Takšno “barantanje” ni v skladu z navodili resornega ministrstva niti v skladu z Zakonom o vrtcih, saj se morajo cene določati na podlagi dejanskih stroškov, ne inflacije, da ima občina kot ustanovitelj pregled nad stroški javnega zavoda (vrtca). Svetnikom pa je dopuščeno, da odločijo, ali bo osnova za prispevek staršev najnižja cena oddelka, izračunana za vrtce v občini, ali tista najvišja.
Preko polovice staršev v občini Krško, ki imajo otroke v vrtcu, je uvrščenih v prvi in drugi plačilni razred, 11 odstokov staršev pa je popolnoma oproščenih plačila. V povprečju znašajo plačila staršev po izračunu za letošnje leto 24 odstotkov cene programov, 76 odstotkov cene pokriva občinski proračun. Za letošnje leto je v proračunu predvidenih 550 milijonov SIT za pokrivanje razlike v ceni, kar bi približno zadostovalo, če bi občinski svet potrdil predlagano zvišanje cen. Sicer pa se bodo morali o tem vprašanju svetniki ponovno odločati, ker gre zaradi reorganizacije za novo postavljanje cen, ki se jih ne more določiti s faktorjem inflacije.
Branka Demovšek
Študent naj bo - v študentskem domu!
Slovenija - Poletje je na vrhuncu in v tem času skorajda ni mogoče razmišljati o čem drugem kot o dopustu in počitnicah, o morju in soncu, o zraku in vodi in o svobodi, ki jo ponuja ta letni čas. Pa vendar; kot bi mignil bo počitnic konec, začel se bo lov za učbeniki in študenti bodo iskali streho nad glavo. Pravzaprav sledpji nimajo več veliko časa.
Počitniške aktivnosti so vsako leto brezplačne, otroke nadzirajo in animirajo sodelavke centra za socialno delo ob pomoči študentk, tudi letos pa so za otroke zagotovili tako pijačo kot malico. S.V.
Študentski domovi iz visokošolskih središč v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Kranju čakajo na prijave za sprejem in podaljšanje bivanja študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2003/04.
Študenti morajo poslati oz. oddati prošnjo za sprejem pristojni pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču najkasneje do 10. avgusta 2003. Prošnji je treba predložiti potrdilo o šolanju in vsa preostala potrebna dokazila. Pisarna za študentske domove pa bo za postopek sama pridobila spričevalo o maturi, potrdilo o stalnem bivališču in podobno (podrobnosti v navodilih na obrazcu). Zaradi hitrejšega postopka priporočajo, da študent sam prošnji predloži fotokopijo odločbe o odmeri dohodnine oz. potrjene fotokopije napovedi dohodnine vseh družinskih članov za leto 2002.
Prošnjo za podaljšanje bivanja študent vloži tako, dajo pošlje pristojni pisarni po pošti, po elektronski pošti ali odda osebno najkasneje do 20. avgusta. Tudi prošnjo za bivanje pri zasebnikih je potrebno oddati pristojni pisarni za študentske domove v visokošolskih središčih v istih rokih in z enakimi prilogami kot prošnje za sprejem v študentske domove, prav tako tudi prošnje za podaljšanje
bivanja pri zasebnikih. Cenzus za sprejem v študentski dom je 353 tisoč SIT mesečno na družinskega člana v letu 2002.
Na podlagi zbranega števila točk pisarne za študentske domove do 15. septembra in do 15. oktobra za tiste, ki prosijo za podaljšanje bivanja, določijo prednostna seznama študentov, upravičenih za bi vanje v študentskih domovih in-pri zasebnikih.
Nada Černič Cvetanovski
Subvencioniranje mesečnih vozovnic
Ljubljana - Minister za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) dr. Slavko Gaber je podpisal pravilnik o subvencioniranju mesečnih vozovnic za dijake, vajence in študente višjih šol. Osnovni kriteriji za dodelitev subvencije so socialni položaj, oddaljenost kraja bivanja od kraja šolanja in možnost bivanja v dijaškem domu. Znesek subvencije za posameznega upravičenca se določi na podlagi lestvice, ki upravičence razvršča v razrede.
Pravilnik se bo v skladu z zakonom pričel uporabljati 1. septembra letos. S.V.
Kaj pravijo turisti o raznolikosti turistične ponudbe?
Posavje - Turistična sezona je v polnem teku, zato se tudi mi ne moremo ogniti poletni tematiki. Posavje je eno privlačnejših destinacij slovenskih in tujih turistov. V posavski regiji je cel kup krajev, prireditev, zanimivih ljudi, ki so pravi magnet za turiste, a le, če ti zanje zvedo.
Kopališča z zdravilno vodo, rekaKrka, številni gradovi, muzeji in razstave, kulturne prireditve, turistične kmetije, domača gostinska ponudba, kolesarske poti, čolnatjenje po Krki, jezdenje, balonarstvo, vinske in sadjarske ceste ceste, kolesarske poti, naravni rezervati, neokrnjena narava. Vse je tu, a kot kaže, ni izkoriščeno v polni meri.
Koga kriviti? Površno promocijo ali samozaverovanost določenih posavskih turističnih delavcev, ki turista ljubosumno ne izpuščajo iz oči, da ne bi kak tolar pristal še v “sosedovem pis-kru”. So krivi gostinci, ki ponudbe ne znajo prilagoditi množičnim potrebam. In kaj o tem menijo turisti, ali pogrešajo aktivnejše preživljanje počitnic?
Milan Škrabar
Milan Škrabar iz Repenta-bora pri Ttotu: Ne vemo nič o Posavju, smo prvič tukaj in ne bi vedeli veliko povedati. Danes zjutraj smo prišli, malo si ogledujemo, ostali bomo do jutri. Mogoče bomo šli kam pogledat, a ne vemo niti, kaj bi pogledali. Ne poznamo kraja, gotovo pa bomo kaj povprašali.
Družina Kuhar iz Tržiča
Franci Kuhar iz okolice Tržiča: “Ne poznamo turistične ponudbe v Zasavju, v Posavju, tudi kje drugje mogoče ne, ker se Slovenci premalo zanimamo za našo domovino. Sedaj smo v Čateških Toplicah na dopustu, že tretji dan smo tukaj. Danes smo prvič, ko je tako vreme, prišli malo pogledat Brežice, da vidimo, kje smo. V toplicah informacij o ponudbi v Posavju nismo dobili, sicer sem videl enega od tedenskih programov, a v njem ni bilo nič o dogajanju zunaj toplic. Mogoče se nismo niti dovolj pozanimali. Če je vreme lepo, se otroci raje kopajo, ko je vrerrfe bolj oblačno, gremo malo pogledat okrog. V Posavskem muzeju pa smo bili zadovoljni.
Konrad Kraner z Bleda: Danes smo prišli samo na kopanje, drugače poznamo malo Posavje. Po mojem mnenju so v Sloveniji ti kraji dovolj prepoznavni, saj so časopisi polni reklam, tudi prospekti in zgibanke se dobijo. Čatež je lep, tudi Do-
lenjske Toplice so mi všeč. Okoli kaj preveč ne hodimo, ko pridemo z Gorenjske, se ustavimo tukaj, se malo pokopamo. Kostanjevico in Mokrice tudi poznamo, ampak ne vem, neka-
' v > w
/ c
Konrad Kraner
ko so nam bolj interesantne toplice, topla voda. Hribe, jezero, vodo imamo tudi doma, toda tu je voda topla, to je ta razlika.
Mojca Kosem
“Slovenci smo globoko verni...”
Planina pod Kovačevim hribom -V doslej anonimno vasico se je v soboto zgrnila množica ljudi od blizu in daleč. Slovenski metropolit dr. Franc Rode je v tem kraju namreč blagoslovil kapelico Marije Pomočnice.
Planina pod Kovačevim hribom leži v KS Boštanj in sodi v faro Tržišče., Gre za povsem neznan kraj, ki pa nekomu pomeni ogromno. Francu Povšetu starejšemu, sevniškemu občinskemu svetniku, že. To je njegov rojstni kraj, v katerem je na lastne stroške zgradil znamenje oz. kapelico Marije pomočnice, ki jo je blagoslovil slovenski nadškof dr. Franc Rode. Franc Povše, ki ni mogel skriti navdušenja, da se je sam nadškof odzval njegovemu vabilu, je povedal, da se je za gradnjo kapelice odločil iz dveh razlogov. Njegov oče je namreč dejal, da če se srečno vrne iz vojne in iz izgnanstva, bo dal v zahvalo za božje varstvo postaviti znamenje. Kot pravi Povše, se je oče, kije sedaj že umrl, res srečno vrnil domov, poleg tega pa se je zgodil še en čudež; njegov mali nečak je namreč nesrečno padel z balkona, zdravniki mu niso mogli pomagati in so dvignili roke od njega. Takrat so se Povše-tovi po pomoč zatekli k Bogu in Mariji pomočnici in Gregor je danes korenjak, da mu ni para. Tudi v zahvalo za to so postavili znamenje oz. kapelo, ki jo je blagoslovil nadškof, kije bil iskreno presenečen, koliko ljudi seje vročega popoldneva zgrnilo v ta nez-
nani kraj. “Ta blagoslovitev ima nekaj povedati,” je dejal Rode, “namreč, da se je treba obrniti k Bogu po pomoč, pa naj so okoliščine še tako težke in brezizhodne, kajti Bog človeku vedno soji ob strani. Slovenski narod je globoko veren, veren bolj kot si mislimo in bolj kot smo si pripravljeni priznati,” je še dejal Rode, ki je tega dejstva zelo vesel.
Slovesnosti pod Kovačevim
hribom so se udeležili številni sedanji in nekdanji duhovniki iz tržiške in boštanjske fare ter Pevski zbor župnije Boštanj, okrepljen s pevci iz drugih far. Ubranemu petju cerkvenih in posvetnih pesmi je pritegnil tudi izredno dobro razpoloženi nadškof, Povše-. tovi pa so poskrbeli, da v vročem popoldnevu nihče ni ostal ne lačen ne suhega grla.
Nada Černič Cvetanovski
Za zaščito kakovosti in konzorcij pridelovalcev!
Posavje - Vina izjemno kakovostnega pridelovalnega področja so izgubila nekdanji sloves, zato so si vinogradniki, združeni od sevniškega Trnovca do Bizeljskega v Zvezi vinogradniških društev ob Bizeljsko sremiški vinsko turistični cesti, zadali nalogo zaščititi kakovost.
Zveza, ki je bila ustanovljena marca lani ob prvem ponovnem skupnem Prazniku vin ob Bizelj-sko-sremiški vinsko turistični cesti (BS VTC), sije pod predsedovanjem Alojza Kuneja kot poglaviten cilj zadala zaščito kakovosti blagovne znamke bele in rdeče zvrsti na območju. Študijo tipizacije vin je ob letošnjem Prazniku vin predstavil vodja projekta dr. Julij Nemamič iz Kmetijskega inštituta Ljubljana, ki tudi letos spremlja parametre dozorevanja za potrebno tipizacijo vin. Komisija za zaščito bizeljčana in sremičana pa se je odločila ustanoviti še konzorcij pridelovalcev bizeljsko sremiških zvrsti. Na osnovi študije o zaščiti bodo izdelali akte oz. “pravila igre” od pridelave grozdja do stekleničenja in trženja. Po zadnjih sestankih je tudi Vino Brežice pripravljeno aktivno sodelovati v revitalizaciji bizeljčana, zato naj bi pripravili predlog oblike steklenice in opreme za novo zaščiteno vino. Brežiškega župana mag. Andreja Vizjaka pa so zaprosili za pomoč v doseganju statusa PTP.
Na skupščini zveze so v programu dela, ki temelji na predstavljenih prizadevanjih, poudarili nujo, da Kmetijsko gozdarska zbornica Brežice prevzame in izpelje projekt organizirane obrambe pred točo. Letna škoda po toči v kmetijstvu namreč po podatkih posavskih občin znaša 400 milijonov SIT, v vinorodni deželi Posavje še bistveno več. Sklenili so tudi, da pristopijo k opremljanju svojega vinorodnega okoliša z avtomatskimi agrometeorološkimi postajami, da bodo območni fito-patologi lažje in bolj natančno napovedovali okužbe s perono-sporo in oidijem vinske trte ter napovedovali čas potrebnih treti-ranj. Oboje posledično pomeni bolj zdravo in kakovostno pridelavo grozdja, kar je ena od poglavitnih nalog v težnji po tipizaciji bizeljčana in sremičana.
Suzana Vahtarič
Temeljni kamen za šolo
Kapele - Krajevna skupnost Kapele v sodelovanju ter ob podpori občine Brežice in OŠ Dobova pripravlja svečano postavitev temeljnega kamna za izgradnjo podružnične šole. Svečanost bo v soboto, 9. avgusta, ob 17. uri.
Loška noč
Loka pri Zidanem Mostu -
Društva iz Loke pri Zidanem Mostu prirejajo 9. avgusta tradicionalno Loško noč z ognjemetom. Ob 15. uri bo tekmovanje gasilcev v veslanju za pokal Sava, ob 18. uri odprtje kulinarične razstave, ob 20. uri še zabava in ples z ansamblom Dori. Ves čas bo možen ogled Etnološko-tehničnega muzeja.
Franc Povše z Gregorjem v naročju ob blagoslovu kapele
Kje dopustujejo znani Posavci?
Posavje - V času dopustov so pogosta vprašanja: “Kje ste bili, kako ste dopustovali?” Mi smo jih zastavili Posavcem, ki jih tako ali drugače srečujemo, na ulici, pri njihovem delu, na malih zaslonih... Ali preživljajo dopust aktivno, v domačem okolju ali v znanih turističnih krajih?
Silva Fric, VTC Fric Ramovš iz Sevnice: “Letošnji dopust koristim po urah, če se malo pošalim. V družini imamo dojenčka in kot srečna babica sem se z veseljem ponudila za pomoč. Z mano živi tudi 90 letna tašča, ki zaradi starostne opešanosti potrebuje pozornost. Tako imam dneve izpolnjene, si pa pozno popoldne vzamem tri ure zase: grem na sprehod, mahnila sem jo na Lisco, moja ljubezen je namreč planinarjenje. Če ni
časa za visokogorje, šteje tudi skok na bližnji hrib. Do morja mi nikoli ni bilo veliko in ga prav nič ne pogrešam. Pravi dopust, ko greš stran od doma nabirat energijo, sedaj nadomeščam s sodelovanjem v upokojeniškem pevskem zboru in v razborski folklori. Oboje me prijetno izpolnjuje.
Milan Kšela, brežiški župnik in dekan: “Žal narava mojega dela ne dopušča, da bi si privoščil dopust. Zdaj pa je še posebno težko, saj naša župnija v mesecu avgustu slavi Rokovo, tako da imamo žegnanja, pa tudi pogrebi in druge nenačrtovane obveznosti mi tega ne dopuščajo. Prej, ko sem služboval v drugi župniji, sem odhajal na dopust, odkar pa sem v Brežicah, si ga ne morem privoščiti. Če upoštevam kot dopust po-
hod na Triglav, potem je bil moj zadnji pred 15 leti. Sicer pa, če bi odšel na dopust, bi lahko šel kamorkoli, pri tem ni nobenih ovir. Da bi si omislil počitnice, bi moral poiskati oziroma prositi za zamenjavo, ker pa to ni čisto enostavno, pač ne hodim na dopust, občasno pa se za kakšen dan kljub vsemu odpravim v svoj rodni kraj.”
Branko Kelemina z Blance, občinski svetnik in poslanec v državnem zboru: “Čeprav mnogi mislijo, da imamo poslanci dolge počitnice, mene v teh in prihodnjih dneh čaka obilo dela. Res sem si z družino privoščil teden dni počitnic na morju, na otoku Braču, in to je zaenkrat vse. Nekajkrat bom moral skočiti v Ljubljano, kjer imam še nekaj obveznosti, sicer pa bom delal doma. Veliko dela moram opraviti za stranko, nekaj
bom delal še za domačo krajevno skupnost Blanca in tudi za občino. Glede na to, da sem med letom zelo malo doma, bodo počitnice priložnost, da postorim kakšno stvar tudi okrog domačih vogalov. Čaka me torej srednje delovni dopust.” •
Tamara Vonta, voditeljica oddaje 24 ur na POP TV iz Krškega: “V službi sc zadnji teden julija z nekaterimi spremembami začnejo dopusti. Vedno gremo ni moije, ponavadi kar za tri tedne, saj smo navdušeni kempisti. Tokrat smo na hrvašk obali in to je ena redkih priložnosti, ko sme vsi dlje časa res skupaj, po drugi strani p* takrat trpijo babice, ki doma prevzamejo skrb za živali. Dopust preživljamo aktivno, smo navdušeni kolesarji, radi hodimo sama pa zgodaj vstajam in si zgodaj zjutraj privoščim sprehod. Letos gremo še na Gorenjsko v Bohinj, sicer pa nas čaka še priprava hčere m šolo. In zdaj, ko je večja, že razmišljamo, da se prihodnji dopust odpravimo še kam dlje v sosednje države.”
Miha Molan, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve iz Krškega: “Dopust z družino preživljamo nekoliko drugače kot leta doslej. Ponavadi smo bili na morju po 14 dni, letos pa smo bili le dva dni na otoku Krku. Del dopusta smo preživeli v planinah. Na splošno ga bolj aktivno preživljamo, precej kolesarimo in drugače nabiramo barvo, veliko manj je poležavanja. Večji del smo doma, del na izletih v bližnji
okolici, hladit pa se večkrat hodimo na reko Krko ali na bazen. Doma tudi urejamo okolico. Sicer se dopust te dni že izteka, ne gremo več nikamor dlje, edino za kak dan bomo skočili še v Bohinj.”
Državno prvenstvo harmonikark
Brestanica - Turistično društvo (TD) Brestanica se pripravlja na izvedbo 6. državnega prvenstva harmonikark, ki bo 16. avgusta ob 17.uri oa gradu Rajhenburg. Prijavljenih je 20 deklet in žena, ki se bodo z igranjen1 na diatonično harmoniko pomerile pred publiko in žirijo.
Prvo tovrstno tekmovanje je organiziral Milan Brecelj preko svoj^ turistične agencije in še vedno, čeprav je sedaj organizacijo prevzelo TPj ostaja strokovni vodja prireditve. Pravi, daje v Sloveniji evidentiranih 2?® harmonikark in upa, da se jih bo čez leta več opogumilo za takšen preizk^ Letošnje nižje število prijavljenih kaže, da je za žensko s “frajtonarico manjše zanimanje javnosti kot na prireditvah, kjer meh vlečejo moški, tod* v Brestanici verjamejo, da bo poslušalcev vsako leto več. Željno pričakujejo tudi leto, ko se bodo za tekmovanje priglasile harmonikarke iz tujine, kar melodično še popestrilo prireditev. B.D.
“c
O.COV
&-?. s.
/ed'
i
jeiH
voj£
TP'
270
-ico
toda
i)Č)°
>
“Dobova, oj Dobova, najlepši kraj si ti”?
Dobova - V Krajevni skupnosti (KS) Dobova se je končno začelo nekaj premikati. Odstranili so del stare šole, k preostalemu delu načrtujejo dozidavo, s čimer bi pridobili nekaj uporabnih funkcionalnih prostorov. Povečali pa bodo tudi pokopališče in prostor za parkirišča.
Občina Brežice je lani Krajevni skupnosti (KS) Dobova končno odstopila poslopje stare šole, skupaj s pripadajočim zemljiščem. KS Dobova je na ta problem občino opozarjala že več let, sedaj pa namerava na tej lokaciji urediti parkirišče za potrebe bližnje cerkve, pokopališča in novih storitev. Dobovčani bodo namreč še preostalemu, mlajšemu delu zgradbe stare šole, dozidali nove prostore, celotno poslopje pa uredili za zdravstveno in zobozdravstveno dejavnost ter morebitno manjšo
lekarno. V novogradnji bo predvidoma prostor tudi za poslovne in stanovanjske potrebe. Investicije bo KS financirala iz lastnih sredstev, letos bo v prenovo vložila okrog deset milijonov SIT. Šolsko poslopje je bilo leta znano shajališče narkomanov in vandalov, v njem pa naj bi se zadrževali tudi ilegalci. Sicer pa staro poslopje Dobovi ni bilo v čast, saj razbita stekla, odpadajoč omet in podirajoča streha ni ravno ustrezal znanemu refrenu Dobovških pet “Dobova, oj Dobova, najlepši
Parcela za bodočo širitev pokopališča in nova parkirišča
Ostal je le mlajši del stare dobovske šole
kraj si ti”.
Dobovčani pa so se lotili še enega perečega problema v svoji sredini - akutnega pomanjkanja prostora za grobove in parkiranja “v sili” na bližnjih travnikih in zelenicah hiš. KS je zato za potrebe pokopališča odkupila parcelo ob pokopališču, stroške za njeno preureditev pa bo pokrila iz lastnih sredstev, ki jih prejema od brežiške občine, med drugim tudi rente zaradi smetišča. Zaradi predvidenega poteka nove ceste, ki bo pokopališču odvzela del parkirišč, je KS zahtevala asfaltiranje
podvoza in neposreden dostop ali vsaj soglasje za dostop na regionalno cesto. Odgovorni v Dobovi so povedali, da bo lokacijsko dovoljenje za ureditev zemljišča urejeno še letos, dovoljenje za gradnjo in njen pričetek pa načrtujejo za prihodnje leto. Parkirišče bo predvidoma urejeno že konec leta, asfaltirano pa prav tako šele prihodnje leto. Najem groba na novem delu pokopališče ne bo dražji od najema na obstoječem, zatijujejo v KS.
Mojca Kosem
Denar, namenjen za kavico, dajte za župnišče
Sevnica - Septembra lani se je začela temeljita obnova sevniškega župnišča, ki je pokalo po vseh šivih. Danes objekt, katerega obnova naj bi stala 63 milijonov SIT, dobiva končno podobo.
Staro sevniško župnišče na Glavnem trgu je že dolgo časa klicalo po obnovi; ne le, daje bilo nefunkcionalno, saj z debelimi zidovi, velikimi sobanami in brez kopalnic ni več odgovarjalo normalnim standardom bivanja, temveč je tudi dobesedno razpadalo. Leseni stropi so bili nagniti, zaradi stalne vlage so odstopali, gnila so bila tudi tla. Lansko jesen so se zato lotili temeljite obnove, ki sojo zaupali Splošnemu gradbenemu podjetju Sevnica. Računali so, da bodo župnišče uspeli obnoviti s 40 milijoni SIT, a seje izkazalo, da bo za celovito urejenost stavbe, v kateri bodo sejna soba, sprejemna pisarna, bivalni Prostori, igralnica, knjižnica in po novem tudi kapela, potrebnih še 23 milijonov SIT. Doslej so us-
janjem vpisali v zlato knjigo. Poleg tega so nekaj sredstev dobili še z organizacijo tombole, s prodajo vizitk, 1,3 milijona SIT pa je prispevala salezijanska skupnost.
Za pokritje investicije potrebujejo še 19 milijonov SIT. Pri tem še naprej pričakujejo pomoč kristjanov; z “ofri” naj bi zbrali še 3 milijone, računajo še na brezobrestna posojila občanov za dobo enega leta ali več, obračunano v eurih, dva milijona bi - po mnenju župnijskega urada - zbrali na ta način, da bi občani namesto cvetja, vencev in sveč protivrednost darovali za obnovo župnišča, 2 milijona pa bi se lahko nateklo tako, da bi kristjani namesto dragih gostij in pojedin ob različnih priložnostih sredstva namenili za obnovo župnišča sv. Nikolaja. Po-
Peli zbrati že 44 milijonov SIT, Potrebujejo pa jih še 19. Glavnino sredstev, 20 milijonov SIT, so' dobili od občine, kateri so prodali Slomškov dom, 15 milijonov brezobrestnega posojila je pričevala salezijanska inšpektorija, "ofri”, nabrani pri mašah, so znesli milijon in pol, skoraj toliko še Sečnja gozda in prodaja lesa, kar L7 milijona SIT pa so dali različni darovalci, ki so se s tem de-
leg tega so preračunali, da bi lahko nabrali 12 milijonov SIT, če bi člani vsake družine skupaj vsak dan darovali za obnovo župnišča v vrednosti ene kavice.
Dela pri obnovi župnišča gredo sedaj h koncu, slovesno odprtje novega, sodobnega objekta pa bo 14. septembra, ko bo župnišče in novo kapelo v njem blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
Nada Černič Cvetanovski
Novi zvonovi na Lovrenčevo
Bizeljsko - Po celoviti prenovi cerkve in župnišča se je Župnijski pastoralni svet odločil, da bi bilo lepo, da po Bizeljskem, kot veleva tradicija, donijo pravi zvonovi. Bizeljsko ni imelo zvonov od leta 1943, ko so jih po zapisih kronike pobrali Nemci. Zadnjih 30 let je odmevalo elektronsko zvonjenje na kaseto, ki ga je svoji župniji podaril gospod prelat dr. Anton Kovačič iz Amerike.
Dr. Kovačič je glavni boter pri vseh večjih delih, lani za obnovo orgelj v farni cerkvi, letos pa za pridobitev dveh zvonov. Od leta 1962je v zvoniku sv. Lovrenca 325 kg zvon sv. Jožefa, vendar ni bil v funkciji, zdaj so popravili nosilno konstukcijo. Dokupili so dva bronasta zvonova; večji 838 kg je posvečen farnemu zavetniku sv. Lovrencu, srednji 516 kg pa blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
Uradni sprejem zvonov bo to soboto ob 19. uri pred zadružnim domom; pripravljajo kulturni program, potrkavanje, ob polnoči bo ognjemet. Po običaju bo do naslednjega dne do 15. ure potekala “straža zvonov” po vaseh.
Na Lovrenčevo nedeljo 10. avgusta jih bodo, kot napoveduje župnik Vlado Leskovar, s konjsko vprego pripeljali k farni cerkvi, kjer jih bo ob 15.30 posvetil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Sledila bo maša in družabno popoldne.
Za farane bo to velik praznik, saj je cerkev po 46 letih na novo prekrita in je zamenjanih 40 odstotkov dotrajanega ostrešja. Projekt je bil vreden 5,2 milijona SIT, Ministrstvo za kulturo je prispevalo 2 milijona, Občina Brežice 1,2 milijona, škofija 500.000 SIT in ostalo župnija. Lani so obnovili fasado na zvoniku ter tretjino fasade na cerkvi, v notranjosti so izvedli centralno ogrevanje in prenovili freske, letos pa so uredili večji del okolice cerkve s tlakovanjem stez. Do naslednjega Lovrečevega želi župnik dokončati fasado na cerkvi, obnoviti zakrstijo ter portal na stranskih vhodnih vratih, urediti prvotno ograjo na koru in dokončati urejanje okolice. Tako bi bila sanacija farne cerkve končana. Sočasno pa ob pomoči sosedov in domačinov poteka tudi urejanje petih podružničnih cerkva.
Suzana Vahtarič
Na izlet z muzejskim vlakom
Sevnica - Društvo Zagon Tržišče prireja 23. avgusta 9. tradicionalni izlet z muzejskim vlakom za socialno ogrožene otroke, rejence in vse, ki niso preživeli primernih poletnih počitnic. Vlak bo odpeljal iz Ljubljane ob 8. uri zjutraj, za otroke iz Sevnice in Trebnjega bodo organizatorji zagotovili avtobusni prevoz v Ljubljano. Za varnost otrok na poti bodo skrbeli vzgojitelji in sevniški policisti. Zabava bo na gradu Sevnica, kjer bodo otroke pričakali člani skupine 12. Nasprotje in v Tržišču, kjer “domuje” društvo Zagon. Prijave do zapolnitve mest sprejemajo vsak delovni dan med 9. in 11. uro na tel. št. 07/ 29-83-303.
Organizacija prireditve je bila zelo negotova, saj se železnice letos niso odzvale in brezplačno prispevale muzejski vlak. Organizatorji se sprašujejo, kako bo prihodnjič, zato se tudi sprašujejo, ali je to morda zadnja vožnja otrok z muzejskim vlakom, ki je edini tovrsten v Evropi.
Sprejeta uredba o lokacijskem načrtu
Ljubljana, Dobova - Vlada je sprejela uredbo o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Dobova, ki bo zgrajen na obstoječi železniški postaji. Z izgradnjo naj bi pričeli jeseni, zgrajen pa mora biti do 1. maja 2004 oziroma mora biti do tega datuma že v funkciji.
Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Servisa skupnih služb vlade, Slovenskih železnic, projektantov in občine Brežice so bodočo ureditev mejnega prehoda predstavili na javni obravnavi v Dobovi v začetku maja. Takrat so krajani in zainteresirana javnost, ki so podali precej pripomb in jasno izražali nezadovoljstvo, izvedeli, da bo območje ostalo v mejah sedanje železniške postaje. Le da bo bolj urejeno in izrabljeno, poslopje postaje pa se bo rekonstruiralo in v vzhodnem delu dogradilo za železniško osebje, policijo in carino. Prestavljena bo Selška cesta, ob njej bo pločnik, na področju postaje ob njem pa bodo nova parkirna mesta, urejena s protihrupnim zidom in zelenjem. Sedanji peron se bo podaljšal v obe smeri, del bo nadkrit, na perone bo vodil podhod. Na drugi strani postaje, kjer je zdaj zelenica, bodo objekti inšpekcijskih služb, ki bodo le za oskrbo vezani na ulici v zaledju. Celotno področje bo ograjeno, ker bo mejna točka.
Po ocenah Servisa skupnih služb vlade je investicija celotnega mednarodnega železniškega mejnega prehoda ovrednotena na 3,6 milijarde SIT. S.V.
prejeli smo...
So se politiki še enkrat zmotili?
Zazidalni načrt hrastina-maketa
Zazidalni načrt Hrastina je predvidel nivojsko krilanje Bizeljske ceste s Cesto pod obzidjem. Promet bi potekal skozi nivojsko križišče naravnost na parkirišča pod vzhodnim mestnim obzidjem. Politika je izsilila most. In posledice so znane; pretirana prometna gneča na tržni ulici mestnega jedra Brežice.
Letos je politika zopet posegla v zazidalni načrt Hrastina, ukinili so urejanje z zazidalnim načrtom in uvedli PUP - prostorske ureditvene pogoje, s katerimi se ureja poselitev podeželja. Ali se niso politiki to pot že drugič usodno zmotili?
Karl Filipčič, univ.dipl.ing.arh.
Tabor za slepe in slabovidne
Podbočje - Letos je v Podbočju potekal že 14. poletni tabor za slepo in slabovidno mladino Slovenije. Petindvajset udeležencev, po vrsti že dvajsetem taboru v samostojni državi, je enajst dni spoznavalo sam kraj Podbočje z okolico in v prijetnem vzdušju sodelovalo v različnih delavnicah. Tabor je organizirala Škofijska Karitas iz Ljubljane.
Petnajst strokovnih sodelavcev je udeležencem tabora razkrivalo čare in skrivnosti kuhinje, sodarstva, čebelarstva ter spodbujalo njihovo likovno in glasbeno ustvarjalnost. Popoldneve pa so zapolnili s konjeništvom in čolnarjenjem. Obiskali so tudi Ča-teške Toplice in se zabavali na tamkajšnjih toboganih, večere pa so jim popestrili pesnik Tone Pavček, Mladi Dolenjci, mladi harmonikarji, Koledniki iz Bu-šeče vasi, predstavili pa so jim tudi cviček. Med taborom jih je obiskal direktor Urada za invalide in bolnike Luj Šprohar.
Vodja tabora Primož Ogrin iz Škofijske Karitas Ljubljana je povedal, da so naleteli na prisrčen odziv krajanov, ki sojih lepo sprejeli. Vsak dan so jim prinašali tudi ogromno zelenjave in dobrot, tako da za prehrano niso odšteli veliko. Glede sredstev za organiziranje tabora prav tako ni bilo po-
sebnih težav, največ so prispevale občine in Škofijska Karitas. Za sodelovanje- na taboru po Ogri-novih besedah vernost ni bila pogoj, zanimanje za ta najbolj množičen tovrstni tabor v Sloveniji pa je ogromno. Udeležencem tabora so organizatoiji želeli čimbolj popestriti sicer enoličen vsakdan; tako so sami sestavljali jedilnike, veliko pa so tudi kolesarili in čolnarili po Krki z desantnim čolnom slovenske vojske in kanuji. Ogrin se je je ob tej priložnosti še posebej zahvalil vsem dobrotnikom iz Podbočja, ki so mladim polepšali tabor, ravnateljici tamkajšnje osnovne šole Anici Žugič ter župniku Francetu Novaku. Da je tabor spet potekal v kraju pod Gorjanci, pa gre zahvala tudi domačinu Stanetu Kerinu, nekdanjemu direktorju Škofijske Karitas.
Mojca Kosem
poročili so se...
3. julija sta se poročila Ivanka Juhart iz Artič in Anton Berkovič iz Stare vasi na Bizeljskem. PredBo-gom in g. Joštom sta zaobljubo ponovila v artiški cerkvi. Nevesta jih šteje 75, ženin je tri leta mlajši. Nasmejana in polna energije sta povedala, da ste se spoznala pri zobozdravniku kakšna dva meseca pred poroko. Ivanka ob tem razloži: “Kaj bo Tonče sam, treba mu je prati in kuhati. ” Dve leti je bil vdovec, sama pa je življenjskega sopotnika izgubila pred 25 leti, sicer pa je bila 15 let kuharica prejšnjemu artiškemu župniku. Slavnostno kosilo sta imela v Brestanici kjer so ju presenetili sosedje iz bloka, oblečeni v maškare. Tonče živi pri njej v A.rtičah, s kolesom pa se vozi na Bizeljsko obdelovat vinograd.
Zadnjo soboto v juliju sta v Domžalah pred matičarjem zapečatila svojo dolgoletno ljubezensko dogodivščino diplomirana ekonomista Krčanka Ema Sunčič in Domžal-čan Tomaž Vouk Svoj svečan in neponovljiv dogodek je očarljiv par delil s pisano druščino prijateljev in sorodnikov. Po uspešno opravljeni uradni ceremoniji so svatje slavnostni dan nadaljevali v Tomačevem, kjer je prostor žarel pod dekoracijo živih sončnic. Pomembna in prav posebnaje bila tudi svatovska torta v obliki Avstralije.
O tem, kaj to pomeni, pa Ema in Tomažpravita: "Lani sva potovala po Avstraliji in zato sva del najine svečanosti posvetila tudi tem nepozabnim in enkratnim spominom. ”
Sevnica
12. julija sta se v Sevnici poročila Igor Mally iz Zgornje Brežnice, Slovenska Bistrica in Katja Vintar iz Sevnice, 19. julija pa Pavel Kralj in Tanja Jenišek, oba iz Sevnice. 26.julija so se poročili Jože Stopar z Rožnega in Majda Kranjc iz Presladola ter Igor Ramovš in Katica Ulaga iz Radeč.
Krško
V	Kostanjevici na Krki so se 5. julija poročili Slavko Globevnik in Natalija Tajčman iz Gorenje Gomile ter Matej Vale iz Ljubljane in Damjana Pečnik iz Krškega. 12.julija so se na Otoku poročili Dejan Lackovič iz Brestanice in Katja Murene iz Laz pri Boštanju ter Andrej Pungerčar z Boršta in Stanislava Turšič iz Zupeče vasi.
Svoj “da” sta na sedežu upravne enote v Krškem 12.julija izrekla Mitja Haler iz Krškega in Patricija Kavčič iz Brestanice. 19.julija sta se tam poročila Stanko Oprauš in Majda Škofljanec iz Leskovca pri Krškem ter Boris Knez iz Arta in Ines Zupančič iz Brestanice. Zakonsko zvezo sta 26.julija sklenila tudi Igor Zupančič iz Dednje vasi in Marija Starc iz Dolenje Lepe vasi.
Brežice
3. julija sta se v Brežicah poročila Anton Berkovič z Bizeljskega in Ivanka Juhart iz Artič, 12. julija pa na gradu Mokrice še Igor Bernat in Dragica Čulibr, oba iz Ljubljane.
V	skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo k imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
Brane Busar
“Nikoli ne sme manjkati časa za pogovor!”
Speedway je njegova specialka; pritegnila ga je prva dirka 18.8.1957 z 12.000 spremljevalci v Krškem in mu ostala v spominu z zmagovalcem Valentinom Medvedom iz Varaždina. Je moderator z glasom, ki ga označuje; glas, ki določa dirke in označuje utripe tudi na drugih prireditvah. Glas, ki se ga ne da narisati ali s prsti podrsati čez njegovo obliko; je sled dviga napetosti ali pomiritve, ko razveseljuje ali blaži, kadar bi kdo drug morda tresk-nil. Tenkočutnost za leti vaj v poglobljenem poznavanju snovi, ki jih polaga v ušesa množici. Poleg tako ali drugače nastopajočih je osrednja oseba. Zvezda. Z barvo glasu, a nikoli brez treme. Trema je regulator, pravi.
Po rodu je Krčan iz Tovarniškega naselja Nova Resa s sosedom - jugoslovansko in slovensko legendo speedwaya -Francem Babičem, ki ga je popeljal v ta svet dirk in adrenalina. Od dirke leta ’57 je postal “lačen” podatkov o voznikih in tujih državah, ki mu jih je priskrbel Babič. Izhaja iz družine, ki sije služila kruh v tovarni celuloze, na čelu z mamo, ki je preživljala štiričlansko družino. Ob tem pojasni: "Krško je bilo v svetu znano po naši tovarni, žal $edaj po nuklearki, sicer pa danes pripadniki speedwaya Krško poznajo prav po tem, predvsem pa po dobri organizaciji dirk, kar je dokazala tudi zadnja.” Postreže z anekdoto, ki je pravzaprav začetek njegovega moderiranja: ”Pri 14 letih smo se s skupino dečkov odločili, da bi naredili kolesarsko dirko in to povedali starejšim. Iz kartona sem si naredil lijak, megafon, in prvič v življenju komentiral to kolesarsko dirko na zabojniku za smeti.” Ves čas vztrajno zbira vse podatke iz sveta dirk, napiše tudi nekaj novic, jih preda aktualnemu voditelju dirk in ko ob spremljanju ugotovi, da so te spremljevalcem posredovane netočno, se odloči, da bo šel temu športu do dna, zlasti zaradi bore malo literature. Babič prepozna njegovo nestrpnost, ga vključi v AMD Krško in ko pride na neki seji društva do spora med vodstvom in voditeljem glede priprave in izvedbe dirke, Babič za to nalogo določi Braneta Busaija. Tako leta '11 doživi svoj prvi “debi” na dirki za državno prvenstvo
Jugoslavije za posameznike z 9000 gledalci. Tremo je za gledalce neopazno prestopil, dobil pohvale, ki so botrovale še močnejši volji do tega dela. Sledilo je vodenje mednarodnih dirk in povabila iz drugih društev - Gornje Radgone, Lendave, Ljubljane, italijanskega Loniga, kije pobrateno z AMD Krško. V Ljubljani je komentiral svojo 100 dirko. Za krono svojega napovedovanja označi finale svetovnega prvenstva v parih in svetovnega prvenstva na dolgi stezi v Gornji Radgoni in zadnjo, 101. dirko, 12.7. 2003 Grand prix Velika Nagrada Slovenije v Krškem.
Celotno moderiranje mora biti jasno, konkretno in prepričljivo, pomembne so nianse glasu. Z enim delom spremljam sebe in z drugim celoten nastop ter ciljno publiko.
“Poleg želje, da dobi publika na dirkah čimveč aktualnih podatkov o voznikih in drugih podrobnostih, želim dvigniti še vsesplošno raven, v kateri je pomembno vse od otvoritve, glasbe, spodbujanja k navijanju, ko publika mora znati ceniti tekmovalce. Od tod je Krška publika tudi prepoznavna kot najbolj vzgojena. Celotno moderiranje mora biti jasno, konkretno in prepričljivo, pomembne so nianse glasu. Z enim delom spremljam sebe in z drugim celoten nastop ter ciljno publiko.” Je v skupini ljubiteljev Grand Prix Fans Drnovo.
Ko se je poročil, se je preselil v Sevnico, kjer sta z ženo z
vodenjem glasovno označila tudi Radio Sevnica. Z gorskim hitrostnim avtomobilizmom, proga Impoljca-Studenec, seje spustil v avtomobilizem, ga spoznal in ga komentira, je v najožjem organizacijskem odboru, skrbi za stike z javnostmi in vodi tiskovne konference. Zadnji dve leti je v sevniškem pustnem karnevalskem odboru “Kar ne vela” (v Sevnici, Posavju, Sloveniji, v svetu), kjer ima tudi vlogo napovedovalca. To vlogo ima še v firmi na izletih in piknikih, ob obletnicah, žal ga doleti tudi kak pogrebni govor. ”Sem papimičar, o svojem poklicu govorim s ponosom, saj sem ga spoznal do “obisti”. Vodim oddelek dodelave papirja, kjer dela 50 žensk, kar je malo drugače. Gojim človeške odnose, kar menda ne sodi v tržni kapitalizem, se pa to odraža v dobrih skupnih rezultatih. Spoštovanje je moj način življenja na delu in doma. Rad dajem ljudem, mirna beseda veliko več zaleže.”
1\i je še naklonjenost k likovnosti, ki mu jo je približal prof. Miroslav Kugler in jo je prenesel na hčerko Tamaro; s sinom Iztokom sta mu pri dirkah dobra asistenta. In obstajajo še “igre brez meja” ob sevniškem bazenu. Brane Busar, človek, ki rad daje ljudem, in umetnik za mikrofonom, ki sprašuje, s čim si je zaslužil to pozornost, da smo ga “ogovorili”. Odgovor je prastar - dober glas seže v deveto vas!
N at j a Jenko Sunčič
SavaGlas, 7.8.2003
Ribiči imajo novega carja
Brežice - Avgust Zupet
(na fotografiji) je letošnji car brežiških ribičev. Na takmo-vanju, združenim z ribiškim piknikom pri ribnikih na Prili-pah, je v treh urah ujel največ. Njegov ulov je tehtal kilogram in 80 dkg. Drugi je bil Ivan Duhanič s kilogramom in 27 dkg, 3. mesto pa sta si delila Boštjan Sintič in Silvester Zobarič, ki sta iz ribnika potegnila vsak po kilogram in 15 dkg rib. Zupeta so okronali in mu v roke potisnili, kar carju pripada. Od dosedanjega carja
pa je za popotnico prejel še 10 litrov vina. Avgust Zupet iz Trnja je ribiški car postal že v drugo, saj se mu je ribiška sreča nasmehnila tudi predlanskim. M. V.
notu nčm
Na god sv. Ane
Primorska - Zaselka Koštabona in Krkavče sta pritegnila romarje iz Pišec, ki so na god sv. Ane, kije zaveznica Krkavčanov, spoznavali tamkajšnjo kulturno in naravno dediščino.
Pišeški župnik Anton Kolarje v Koštabonski cervi sv. Kozma in Damjana daroval mašo, romarji so si ogledali aktivno oljarno, dolino Dragonje, v Seči pa še soline in razstavo kaktusov (na fotografiji). Očaral jih je s soncem obsijan Piran, kjer so mladi skočili v morje. Na hitro so pozdravili še Portorož in žeje bil dan pri koncu. Vse lepote pa je pričaral izjemen vodič Pavle, ki je navdušil s poznavanjem in ljubeznijo do domačih vasi in lepot. S.V.
Vozilo s Čerine v Sobenjo vas
Sobenja vas - V soboto, 19. julija, je bilo v Sobenji vasi slovesno. Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Sobenja vas je namreč prevzelo “novo” avtomobilsko cisterno od gasilskega društva Čerina, ki se veseli novega vozila. Po požaru v Čateških Toplicah so si namreč Terme Čatež, Občina Brežice in Zavarovalnica Triglav prizadevale, da bi PGD Čerina dobilo novo vozilo. “Staro” pa so za drobiž nameravali prodati na Hrvaško.
Vendar je po posredovanju Staneta Radanoviča, nekdanjega župana občine Brežice Vlada Deržiča in Bojana Tičarja z Občine Brežice vozilo le pristalo v Sobenji vasi. Zahvala za ta dogodek pa gre tudi PGS Čerina. Tako so Sobenjci šest let pred načrtovanji gasilske zveze dobili “novo” vozilo z visokotlačnim 5000-litrskim rezervoarjem, ki ga bo 60 članov društva koristno uporabljalo za gašenje gozdnih in drugih požarov. Svečanega prevzema sta se poleg poveljnika domačega društva Antona Semeniča udeležila tudi predsednik Gasilske zveze Brežice Mihael Boranič in poveljnik 9. sektorja v brežiški gasilski zvezi Martin Tomše. Gasilci domačega društva so izvedli kratko gasilsko vajo, cerkveni pevski zbor s Čateža ob Savi
pa je zapel nekaj akordov. Za čim manj rdečih petelinov in varnost gasilcev pri delu pa so se Sobenjci priporočili tudi višji sili. V ta
namen je župnik blagoslovil novo vozilo in sliko gasilskega zavetnika sv. Florjana na gasilskem
domu. M.K.
Voznik Anton Beribak in skupina gasilcev pred novim vozilom
Jutri bo gasilska veselica...
Sevnica - Poletje je čas gasilskih veselic. Nekatera gasilska društva veselico povežejo še s priložnostnim ali tradicionalnim gasilskim tekmovanjem.
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Boštanj je pripravilo že tradicionalno 10. gasilsko tekmovanje v spomin na preminulega gasilca Toneta Simončiča Tekmovanje, ki poteka v treh kategorijah, so gasilci postavili v idilično vasico Okič nad Boštanjem, kjer vsako zadnjo nedeljo v juliju poteka srečanje Okičanov. Na t.i. Anski nedelji se zberejo ljudje od blizu in daleč; tudi tisti Okičani, ki so že davno tega odšli od doma, se tega dne vrnejo v rojstni kraj. Prav na Okiču seje veliko zadrževal tudi pokojni aktivni gasilec. Tone Simončič, saj je imel v tem kraju zidanico in vinograd.
Na tokratnem tekmovanju je v treh kategorijah merilo moči deset ekip. Med člani je poseben spominski pokal za osvojeno 1. mesto prejela ekipa Loke pri Zidanem Mostu, med članicami so slavile Vrhovčanke, mol veterani pa ekipa Sevnice. Veselico z bogatim srečelovom so pripravili tudi gasilci s Telč, ta konec tedna pa PGD Tržišče; v Tržišču je potekala tudi dirka starodobnih motociklov za pokal Ludvika Stariča.
Še dve veliki gasilski zabavi sta na koledarju prireditev v avgustu; 9. avgusta pripravlja PGD Loka pri Zidanem Mostu tradicionalno tekmovanje gasilskih ekip v veslanju za pokal Sava, sledila bo še Loška noč, PGD Poklek pa bo 15. avgusta organiziralo tekmovanje za pokal Gračke Gore. N.Č.C.
• • •
REPORTAŽE, NASVETI
avtomobilizem
Audi A3 2.0 TDI
Audi A3 je nastal že pred	Prostor za potnike je zdaj nare-
časom, ko je koncem Volksvvagen jen po vzoru sodobnejših Audijev, začutil potrebo po avtomobilu, ki Najbolj očitna sprememba je vid-bi v velikostnem razredu Golfa na prav na sredini, pri upravljan-ponudil nekaj več. Mislim pred- ju klimatske naprave, ki je zdaj
vsem na vsebino in ugled. Uspelo muje.MaliA3jes tremi in petimi vrati ponujal to, kar je od njega pričakoval vsak, ki Audije pozna.
Tako je tudi pri novem A3, ki je prinesel veliko svežine, predvsem pa novosti na področju tehnike in varnosti. Oblika je sicer že na prvi pogled podobna, a vseeno korenito spremenjena. Že prednji del je zdaj privlačnejši, saj je klinasto oblikovan, Nadaljuje se v zadnji del, kije optično sicer manjši od prejšnjega, a vseeno ponuja več prostora.
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 207 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 9,5 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 4,5/5,5/7,21/100 km
-	testno povprečje: 8,21/100 km
oblikovana tako kot pri Audiju TT in zato privlačnejša. Notranjost je v celoti zelo športna, v odvisnosti od modela in dodatne opreme pa ponuja tudi veliko udobja; od klimatske naprave, do kakovostnega avdio sistema in nenazadnje všite varnosti v obliki zračnih blazin, pasov in ostalih zaščit.
Motorji, ki jih A3 ponuja ob začetku, so sicer zanimivi, vseeno pa za njimi prihajajo še zanimi-
vejši. Od teh, ki so danes na voljo, je bil ta v testirani različici gotovo najzanimivejši - dvolitrski Tdi, ki je ponudil 140 konjskih moči, majhno porabo in izredne vozne zmogljivosti. Kombinacija z natančnim in dobro preračunanim 6-stopenjskim menjalnikom je za tak avtomobil odlična in po mojem mnenju najboljša. Ponuja možnost raznolike uporabe,
ku omogoča varno in tekočo vožnjo. In užitek seveda!
Upravljanje nove Audijeve “trojke” je enostavno. Skorajda vsa stikala in vsi pripomočki so narejeni po vzoru tistih, kijih poznamo iz ostalih Audijev. Med motečimi je morda le stikalo prednjih in zadnjih meglenk. To je sicer t£ko kot v ostalih koncem-skih vozilih, le da sta kontrolni
skladno z izbiro voznika.
Lega na cesti je zanesljiva, morda celo pretrda. Če se vozimo po daljši cesti, polni neravnin, včasih preseže dejstvo, da cesto res čutimo. To pa po drugi strani zelo pomaga predvsem, ko je vožnja bolj športna in je stik s cesto pomemben podatek, ki vozni-
Motor:
-	turbodieselski linijski štiiivaljnik Pumpe-Duse
-	prostornina: 1968 cm3 -največjamoč: 140KM(103kW)
-	navor 320 Nm pri 1750/min.
lučki vgrajeni vanj, namesto da bi bili postavljeni nekam k merilnikom. Zaradi tega se lahko včasih pripeti, da tudi ko ne potrebujemo meglenk, te svetijo, ker nismo videli, da so vključene, Na to seje seveda potrebno privaditi.
Audi A3 je zgledno pripravljen izdelek današnjega časa, namenjen predvsem tistim, ki uživajo v svojem ugledu in obenem v vožnji. Ža tak užitek so seveda pripravljeni plačati veliko, a vsak tolar pri takem nakupu najde svoj “zakaj”, pa čeprav jih je veliko.
Aleksander Krebelj
Derma Art
LASERSKI KABINET
Videofil vam v poletnih dneh ponuja malce spremembe - nekaj ne tako novih, zato pa nič manj dobrih in zabavnih filmov. Uživajte ob njih!
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Znojenje
Znojenje je naravna obramba organizma in uravnavanje telesne temperature. Proces termoregulacije omogoča, da se naše telo ohlaja kljub vročini v poletnih dnevih. Poskrbeti moramo le za pravo nego kože. Seveda sta voda in milo osnovni higienski ukrep. Uporabite anti-prespirant - sredstvo za zmanjševanje znojenja ali deodorant - sredstvo za odišavljenje. Dlačice pod pazduho pa je iz enostavnega razloga seveda potrebno odstraniti, da se na njih ne razmnožujejo bakterije, za katere je toplota in vlaga (znoj) izvrstno bivališče - gojišče.
Urejen videz povsem pokvari pogled na poraščeno pazduho. Od znoja zalepljene dlačice niso neprijetne le očem, pač pa so tudi nehigienske, pa naj gre za predstavnike moškega ali ženskega spola, naš nos zazna vse neprijetne vonjave.
Laserska tehnika omogoča trajno odstranitev motečih dlačic. Na fotografiji lahko vidite pazduho pred začetkom terapije in po treh posegih. Za uspešno odstranitev dlačic je potrebnih šest posegov.
Daniela Truden, www.dermaart.si
POSLEDNJA BITKA /
The Last Castle
Z Oskarjem nagrajeni Robert Redford se v akcijskem trilerju Poslednja bitka bori s krutim in surovim upravnikom zapora. Zaradi zvestobe domovini je postal junak, zaradi ene same napake pa je pristal v zaporu. Za generala Eugena Irvvina (Redford) je le vprašanje časa, kdaj bo do konca odslužil svojo kazen, vendar pa nenadoma pride do presenetljivega odkritja o umorih drugih zapornikov. Irwin bo še zadnjič vzel poveljstvo v svoje roke ter zapornike, ki želijo svetu pokazati pravo resnico, združil v boju z nasilnim in skorumpiranim sistemom.
	
	
	
	
STEKLENA HIŠA /
The Glass House
Po nenadni smrti staršev v prometni nesreči 16-letno Ruby Baker in njenega brata Rhetta pošljejo k Terryju in Etin Glass, starima družinskima prijateljema, ki živita v čudoviti vili v Malibuju. Vendar pa Ruby postane nezaupljiva, ko spozna, da se pod navidezno prijaznostjo skrbnikov skriva nekaj, kar nima nič skupnega z njunim toplim sprejemom. Tako se Ruby in Rhett zapleteta v življenjsko nevarno igro prevar, ki izvira iz Terryjevih kriminalnih poslov, za katere potrebuje štiri milijone dolarjev. Torej denar, ki so ga otrokoma zapustili pokojni starši.
DO KONCA /
Exit Wounds
Po detektivu iz Detroita Orionu Boydu (Števen Seagal) bi lahko poimenovali ulico ali vsaj kakšno pomembno zgradbo. Namesto tega ga je v dneh potem, ko je sam uničil vojsko političnih atentatorjev, aretiral prometni policaj. Boyda bi rad nekdo umaknil z obličja sveta, nekdo, ki bi se moral držati načela: pokliči pomoč... V tem filmu Stevan Seagal in DMX (zvezda rapa) naženeta strah v kosti nepoštenim policajem.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NEU pri vodovodnem stolpu v Brežicah
za lepši videz
Kozmetični slovar
Tokrat bom na kratko opisala nekaj sestavin, ki se pogosto uporabljajo v kozmetiki.
Brinovo olje spada med eterična olja, ki rahlo pospešujejo prekrvavitev. Pridobivamo ga iz lesa in vej.
Citronovo olje je eterično olje iz svežih limoninih lupin, deluje poživljajoče. Uporabljamo ga v sredstvih za nego telesa.
Čebelji med je staro domače zdravilo naravne medicine. Uporablja se za nego las in kože.
Destilirana voda ne vsebuje raznih klic, apnenca, železa in drugih spojin. Uporabljamo jo za kreme, losione za telo...
Elastin se pojavlja v vezivnem tkivu kože kot visoko elastično vlakno. Elastin je protein, ki je skoraj v vseh kremah in emulzijah kot sredstvo proti gubam.
F vitamin je skupno ime za esencialne maščobne kisline, ki so osnovni strukturni element telesnih maščob, bioloških membran...
Hrastova skorja krči pore in razkužuje, uporabljamo jo za prelive, kopeli, vodice za obraz...
Kadulja je zelišče, ki krči pore, blaži vnetja, preprečuje potenje. Eterično olje uporabljamo za nego ustne votline, za pripravo deodorantov, mila.
Mleko v prahu učinkuje hranilno, uporabljamo ga za zgostitev mask za obraz.
Sezamovo olje (hladno stiskano) spada med nenasičena olja, vsebuje naravne sončne zaščitne faktoije in masti kožo.
Šentjanževo olje uporabljamo v negovalni kozmetiki, dodatkih za kopeli.
Timijan (olje, oljni izvleček); uporabljamo posušeno listje in cvetove, timijanovo olje učinkuje antibakteriološko.
Opisanih je le nekaj kozmetičnih izrazov za lažje razumevanje sestavin, s katerimi se pogosto srečujemo.
Povzeto iz strokovne revije za kozmetičarke Dermanova.
Lep pozdrav do prihodnjič,
Alenka Dimbek Tel.st.: 07/49-61-775, www.alenkinstudio.com
moda
Kaj nam prinaša naslednja sezona jesen/zima 2003/04?
Kaj so, sicer že zdavnaj, pripravili modni ustvaijalci? Če pomislimo, da ti nikoli nimajo počitnic, saj so takoj, ko končajo eno kolekcijo, že pri naslednji. Težko je razumeti, kako jim uspe biti nenehno tako domiseln? Vendar ima to dobre in slabe strani.
In kakšne so modne napovedi, kaj zapovedujejo vrhunske modne smernice, kakšne posebnosti prinašajo? Prvo sporočilo, za nekatere dobro, za nekatere slabo, so “špičaki” , torej obutev, spredaj ošiljena, pa naj bodo to škornji, gležnaiji ali salonarji, vsi so oblikovani v “špico”!
Kar zadeva barve, jesen in zima ostaneta jesen in zima, ampak tudi v teh dveh letnih časih malce barve ne škodi. Čma, rjava, celo siva, bordo odtenki, jesenski naravni odtenki, zelena, modra, veliko rjave ter večbarvni vzorci močnih in živih barv so barve prihodnje sezone.
Okrog pasu nas bodo kot modni dodatek še naprej krasili pasovi.
Glede na to, da se še vedno “najpogosteje” nosijo hlače, čeprav je kril vsako sezono na izbiro več kot dovolj, je potrebno poudariti, da so v oči najpogosteje padle hlače, ozke, zgoraj in spodaj, ter dolge, še raje predolge, prepovedano prekratke, razen če gre za “14 hlače”, ki tudi niso iz mode. Pri teh je izbira krojev malce večja, ozke, široke, na zvonec, spodaj ozke... in tren-dovsko kombinirane s škornji! Pri hlačah si lahko privoščimo tudi
ekstreme, če bi temu lahko tako rekli, torej zelo ozke ali zelo široke. Ampak vse v športnem slogu, elegantnem..., skratka en kroj za vse sloge, le materiali so drugi. Pri vzorcih smo že omenili barve, ki se morajo simetrično ujemati, ša rožnati vzorci tem letnem času ne bi smeli manjkati. Simetrija bo prisotpa tudi pri zgornjih delih oblačil in če smo že pri teh, naj povemo še, da se v modo vrača tudi “3A rokav”!
Če mislite, da se morate v malce hladnejšem vremenu posloviti od t.i. “sexi” mini krilc, ste se zmotili; nasprotno -še vedno bodo v modi! Podobnih novosti je še veliko, preveč, da bi lahko omenili vse naenkrat. Kljub vsemu je nekaj posebnosti za naslednjo sezono zdaj znanih. Najbrž že vsi nestrpno pričakujemo, kaj nam bodo pripravile nam dosegljive ali pa tudi nedosegljive trgovine z oblačili.
Vsekakor uživajte v modi! Poletja sicer še ni konec, ampak ko ga bo, se bomo spet lahko veselili česa novega.
Lea Šinko Štraus
RAZVEDRILO
stran 10
HOROSKOP
OVEfl
V naslednjih dneh boste doživeli veliko lepih in prijetnih trenutkov. Predvsem pa bo za vas zanimivo srečanje s človekom, ki ga že dolgo časa občudujete in ga imate za vzor. To srečanje bo za seboj pustilo tudi prijetne posledice.
Bik
Nikar se ne pretvarjajte, saj se nikakor ne boste mogli izognili nekaterim vprašanjem, ki že dalj časa preganjajo vašega delodajalca. Vse skupaj bo brez smisla, nenazadnje pa bi si lahko samo škodovali.
Raje bodite odkriti.
DVO JCkA
Povsem nepričakovano boste srečali osebo, ki bo na vas naredila izjemen vtis in vas bo popolnoma očarala. Pri tem pa bi se lahko kaj zapletlo, kajti obstaja velika nevarnost, da se boste zaljubili, to pa ne bi bilo dobro.
RA k
Že tako ste bolj prepirljive narave, v teh dneh pa ste še bolj jezni. Ne splača sem prepirati s sodelavci.
Vaši preveliki načrti bi lahko zaradi nepredvidene situacije močno spremenili zastavljeni potek dogodkov, to pa bi vas še bolj razjezilo.
LEV
Dnevi, ki prihajajo, bodo za vas posebno naporni, zato bo kar dobrodošel nasvet, da ne zahajate preveč v družbo, pa tudi ponočevanje in praznovanje s prijatelji bi vas utegnilo pošteno zdelati. Bodite previdni in počivajte.
DEVICA
S preteklostjo boste morali enkrat za vselej opravi* ti. Predno pa boste storili odločilen korak, bo potrebno vse skupaj še enkrat temeljito premisliti, da se ne boste odločili narobe. Ko bo to za vami, boste spet zadihali s polnimi pljuči.
TEHTMICA
Pozornost in vsiljivost sta dva povsem različna pojma, ki pa ju vi najbolj ne razlikujete, zato boste svojega partnerja s svojim pretiravanjem spravljali v obup. Ne bo vam jasno, zakaj se vam izmika, on pa tudi ne ve, kako naj se odziva.
ŠKORPI JON
Če boste preveč premlevali preteklost in žalovali za njo, se vam kaj hitro lahko zgodi, da boste zapadli v globoko depresijo. To pa vas ne bo pripeljalo nikamor. Vse skupaj bi vam lahko še poslabšalo že tako ne prav najboljše zdravstveno stanje.
STRELEC
Končno se vam obetajo čudoviti dnevi in vaše samote bo kmalu konec. V kratkem vas čaka tudi prijetno presenečenje, ko boste srečali nekoga, na katerega ste že davno pozabili. Vrnili se bodo prijetni spomini, z njimi pa tudi srečni dnevi.
KOZOROG
Situacija, v kateri ste se znašli, je vse bolj zapletena. Nikakor ne najdete izhoda, ki bi bil sprejemljiv in pošten za vse vpletene. Zadeva vas uničuje in najbolje bi bilo, da pomoč poiščete pri nekom, ki velja za vir modrosti.
VODMAR
Vse več obveznosti, ki jih imate, vas delajo razdražljive. Pazite, da ne boste izgubili živcev v trenutku, ko boste morali trezno razmišljati. To bi vas lahko zelo drago stalo, pa še počitnice, ki so pred vami, bi si utegnili pokvariti.
RIBI
Pri denaiju se rado hitro kaj zatakne. In vam takšna situacija sploh ni tuja, le da zmeraj naredite podobno napako. Zato bi bilo dobro, da bi uskladili svoje želje in možnosti. To je namreč tudi obdobje, ko dodatnega zaslužka ne bo.
ni
lJ
nagradna križanka


Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada-knjižna nagrada
Ivan Znoj,
Pot na Polšco 17, 8270 Krško
2.	nagrada -zgoščenka
Ines Weber, Loka 61,
1434 Loka pri Zidanem Mostu
3.	nagrada -kaseta
Martin Deržanič,
Pot na Brod 2, 1433 Radeče
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KARTA, ALIAS, SAMAT, APELI, RIPS, PAHLAVI, IA-TA, ANAEROBA, AL, GARD-EDAMA, LK, ALA, SANACIJA, NIČ, RADEK, IT, ŠI, ETAŽA, NIT, UNIJA, IN, IKS, MARAT, RT.
Geslo: POLETNA OSVEŽITEV
Rešitev nagradne križanke pošljite do sobote, 16.8.2003, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
SAVAGLAS
OSEBNA
IZKAZNICA
HORMONSKA
ŽLEZAV
MOŽGANIH
MAKE-
DONSKO
KOLO
REDOVNICA
BIVŠI
POLITIK
SDS
DELNICE
PRED-
DVERJE
FINSKA
PARNA
KOPEL
CEVKA ZA KEMIČNE POSKUSE
Cernik
OLDRICH
OPERNA
PEVKA
TEN1SAČ
IVAN
mm
V1.AP
ŽIVALSKA
USTNICA
DEL
DREVESA
MAKARSKA
SPLOŠNO
PRIZNANA
RESNICA
PEVKA
DIMNIK
LUSKA PRI KOVANJU
REKA V SIBIRIJI
PALČKA ZA ZAKUH ČEKKLO-BASE
EGO
CELOVŠKI
ŠPORTNI
KLUB
AM. KOŠ LIPA
STANKO
SLIVNIK
100 m
SOKRATOV
TOŽILEC
BORBA
IAPONSKA
ISKALKA
BISEROV
1	2	3	4	5
kino
Kino servis Brežice
Četrtek, 7.8., ob 19. uri Agent Cody Banks, akcija, ob 21. uri Ljubezen v mesečini, drama; petek, 8.8., ob 19. uri Agent Cody Banks, ob 21. uri Ljubezen v mesečini; sobota, 9.8., ob 19. uri Lizzie bo popstar, komedija, ob 21. uri Agent Cody Banks; nedelja, 10.8., ob 19. uri Lizzie bo popstar, ob 21. uri Agent Cody Banks; četrtek,
14.8.,	ob 19. in 21. uri Terminator 3: Vstaja strojev, ZF akcija; petek,
15.8.,	ob 19. in 21. uri Terminator 3: Vstaja strojev, sobota, 16.8., ob 19. in 21 .uri Terminator 3: Vstaja strojev; nedelja, 17.8., ob 19. in 21.uri Terminator 3: Vstaja strojev.
Kulturni dom Krško
Petek, 8.8., ob 19. uri Charlijevi angelčki: S polno brzino, akcijska komedija, ob 21. uri Jedro, ZF akcija; sobota, 9.8., ob 19. uri Charlijevi angelčki: S polno brzino, ob 21. uri Jedro; nedelja, 10.8., ob 20. uri Charlijevi angelčki: S polno brzino; petek, 15.8., ob 19. uri Lizzie bo popstar, komedija, ob 21. uri Pasji vojaki, grozljivka; sobota, 16.8., ob 19. uri Lizzie bo popstar, ob 21. uri Pasji vojaki; nedelja, 17.8., ob 20. uri Lizzie bo popstar; petek, 22.8., ob 19. uri Podri jo, mrho francosko, komedija, ob 21. uri 13 pogovorov o oni stvari, drama.
KANAL 2000
f""*
>
‘umna***
SO M
St* jcvUt«.
MAD10 tJJUnSKI MM, 0.0.0 , iMAMJI m JlUAM Amotov no II, 3240 iMAMJI FMI JlUAH UPMAVAi (91) 117 n to, STVDI0. (OD 11 71110 0WW MADtO-17AJnMKI.VM.SI
novosti knjižnice brežice
Knjižica Vrtnice daje dragocene informacije vsakomur, ki bi rad gojil vrtnice, in ponuja koristne predloge za izbiro najprimernejše vrste ali sorte vrtnic. Predstavlja osnovne tehnike pravilnega gojenja, nege in oskrbe vrtnic. Knjiga Pot do sreče vam bo pomagala odpreti srce in ohraniti duševni mir. Naučila vas bo, kako premagati vsakdanje ovire od občutkov jeze in nezaupanja do ljubosumja, negotovosti in neustvarjalnega mišljenja ter vas seznanila z dalajlamovim osebnim modrim in nadvse praktičnim poznavanjem človeške duše in vsega, kar nas povezuje. Kaj pričakuje otrok od očeta in od samega sebe? Resnično ali simbolno prisotnost, zaščito ali dinamičnost, nepopustljivost ali ljubeč pogled? Odgovore na vprašanja in še mnogo več o vlogi očeta v današnji družbi boste našli v knjigi Je oče še del družine?
Dieta z izgorevanjem je nov, znanstveni program hujšanja, ki razočaranim ponuja resnično upanje. S tem programom boste sposobni določiti ciljno telesno težo, ki bo temeljila na stopnji vašega izgorevanja in jo boste lahko dosegli brez občutka lakote.
V knjigi Dieta z izgorevanjem se boste naučili, kako izenačiti svojo telesno stopnjo izgorevanja s stopnjo izgorevanja živil. Prebrali boste zgodbe ljudi, ki so se borili z veliko stresnimi dejavniki, ki povzročajo prenajedanje. Bolje boste razumeli tudi vlogo telesne vadbe, ki jo ta igra pri preskrbi celovitega občutka za zdravje in blagostanje. Uspešnica Moč pozitivnega mišljenja za poslovneže je sistematično prilagojen preplet definicij, dobrih primerov in domiselnih nasvetov, pa tudi dovršenih vprašalnikov, ki lahko pomaga do večje poslovne uspešnosti in mirnejšega življenja nasploh prav vsakemu človeku, ne glede na to, kakšno delo opravlja in na kateri ravni organizacije se znajde. Z vprašalniki lahko bralec sam dokaj natančno opredeli svoje pozitivne in negativne lastnosti. Vsaki pozitivni lastnosti je namenjeno posebno poglavje, ki nosi izčrpne podatke o tem, na katerih področjih in kako jo lahko ponovno razvijemo ali samo malce okrepimo - pač glede na želje in potrebe posameznika.
S pomočjo turističnih vodnikov, ki smo jih za vas nabavili v zadnjih treh mesecih, boste lahko spoznali Dominikansko republiko, Kubo, Škotsko, Poljsko, Miami, Washington, New Orleans, Krf, Budimpešto, hrvaške biserčke, kot so otok Hvar, Šibenik, Makarsko riviero, Pulj in še marsikatero drugo mesto ali državo. Najlepši kotički so očem skriti. Najdete jih le, če si vzamete čas in dober vodnik. Zato vas vabimo v Knjižnico Brežice, kjer boste gotovo našli vodnik, ki vam bo olajšal potovanje ali pa vas bo navdušil, da boste obiskali kakšno zanimivost. Če pri nas ne dobite, kar ste iskali, izpolnite obrazec “Predlog za nabavo gradiva” in v najkrajšem možnem času bomo želeno knjigo poskusili nabaviti.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:IL-www.hre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 8. avgusta, ter na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Stnnecki, univ.iiip.bibl.
KULTURA
Kdor zna - zna!
Artiče - Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče je v Prosvetnem domu priredila koncert z naslovom “Ples združuje narode”. Prijeten večerje bil obeležen z dvema vrstama plesa. Z modernim izraznim plesom sta se predstavili skupina CREA DANCE iz Francije in plesalke skupine I.T.D. iz Krškega. S starejšimi ljudskimi plesi pa so se predstavili člani domače otroške in odrasle folklorne skupine. Zdravko Dušič je spregovoril tudi o doživetjih in nastopih na Škotskem, od koder so se artiški folkloristi vrnili pet dni pred koncertnim večerom, kjer so na povabilo Škotov gostovali letos od 17. do 29. julija.
Ples povezal Artičane in Francoze
Ples je umetnost, kultura, tradicija, izražanje tistega, kar nosimo v sebi, zgodba o življenjskih resnicah, ki jih je stkalo življenje skozi stoletja. Je tudi mladost, sproščenost, živahnost. S slednjim, v hip-hop ritmu, seje predstavila skupina I.T.D., ki je nastala lani novembra, plesalke pa so že sodelovale na raznih prireditvah in na reviji plesnih skupin Posavja in Dolenjske. Sedem deklet vodi Karmen Ančimov, ki je tudi avtorica koreografij.
Artiška folklorna skupina je na predlog Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Mete Benčin lani gostovala na mednarod-
nem festivalu Terrare pri Lyonu v Franciji, kjer seje predstavila z glasbo in plesi slovenskih pokrajin, s poudarkom na ljudskem izročilu spodnje Štajerske in Kozjanskega. Ob enotedenskem bivanju so navezali stike z drugimi skupinami, posebej s CREA DANCE iz Francije, ki so minulo soboto obiskali svoje prijatelje v Artičah. Večer so popestrili s plesom The extraordinery garden -Nenavadno običajen vrt, ples pa je navdihnila narava in je bil nekakšno potovanje skozi srce prečudovitega vrta. Slovenijo si bodo zapomnili po lepih gorah, jamah, jezerih, moiju in prijaznih ljudeh.
Da bi zagotovili podmladek in da bi prenašali tradicijo ljudskega plesa in običajev na mlajše, so v OŠ Artiče ustanovili otroško folk-
	r > L.
	m
Artičani na Škotskem
Pedagoško prizadevanje muzejskih ustanov
Brežice - Posavski muzej Brežice je predstavil knjižico s pedagoškimi programi slovenskih muzejev, ki jo je izdala sekcija pedagogov pri Skupnosti muzejev Slovenije. V knjižici, ki je že tretja od leta 1998, so med 63 slovenskimi muzeji tudi Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Kozjanski park Podsreda.
Kustos pedagog v muzeju Ivan Kastelic pravi, da s pedagoškimi programi želijo seznaniti mlade z zgodovino in našo dediščino, njeno poznavanje bo, kot Poudaija, pomembno tudi na poti v Evropo. Direktor muzeja mag. Tomaž Teropšič dodaja, da je njihova pedagoška služba kljub temu, daje mlada, uspešna. Vse Po državi pa imajo težave, ker: “Ljudje v kulturi so kot veliki fevdalci, ki ljubosumno čuvajo svoj fevd”. Sami pa morajo najti kompromis med strokovnjaki in pedagogi, da vso njihovo delo in znanje ne prekrije prah zgodovine. Cilj in naloga muzejske pedagoške službe je namreč vzpostaviti komunikacijo med muzeji in obiskovalci.
V Posavskem muzeju so že spomladi vsem šolam poslali informacijo o pedagoških programih muzeja, ki jih šole lahko vključijo v izobraževalni program. Tako med samostojnimi pedagoškimi programi nudijo na primer za najmlajše, še v vrtcu, zgodbe o gradu, vitezih in gradovih, za nekoliko starejše spoznavanje muzeja in arheologije, romanizacijo province, graščino v srednjem veku, za srednješolce vse o posavskih lokalnih vinih in kulturi uživanja vin ali pa malo šolo antične mitologije na freskah viteške dvorane. Ob učnih urah velja omeniti še delavnice, predavanja, vodenja po zbirkah, raziskovalne projekte in delavnice s šolami ter kvize. S.V.
CREA DANCE v enem svojih plesnih elementov
lomo skupino, ravnateljica Vesna Bogovič ob tem pove, daje ponosna, ker je nekatere odrasle mlade plesalce naučila prvih korakov. Skupina deluje pod okriljem ar-tiškega kulturnega društva, njihova mentorica pa je Lučka Knez. Lani so gostovali v Ankari v Turčiji na mednarodnem otroškem festivalu, kjer so poželi veliko pohval in priznanj, sobotni večer pa so obeležili s spletom otroških iger, petja in plesa z naslovom “Stiije fantje špilajo”.
Artičani plesali na Škotskem
Mednarodno priznani in poznani odrasli artiški folkloristi so lani “padli v oči” tudi Škotom. Vodja Zdravko Dušič je povedal,
da si bodo vtise z bivanja na Škotskem ob 17. mednarodnem folklornem festivalu v Edinburghu lahko uredili šele čez čas in dejal, da bi bilo brez pomoči Irene Ivanšek težko, da so s skupinami Baskov, Škotov in Poljakov krepko delali, saj so imeli tudi delavnice (nastop ene skupine so ostale spremljale in so predstavljeno morale ponoviti), ob zaključku so si zamenjale kostime in so vsi skupaj plesali vse plese. Na Škotskem so na koncertnem večeru plesali gorenjske svatovske plese in štajerske plese.
Ko so se vrnili v Artiče, so iz avtobusa kukale glave s škotskimi in baskovskimi kapami, vihrala pa je slovenska zastava in po Artičah seje razlegala slovenska pesem.
N. Jenko S.
Mednarodni seminar za klasični saksofon
Podsreda - V Kozjanskem parku so v okviru programa Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2003 med 20. in 27. julijem izvedli tradicionalni mednarodni seminar za klasični saksofon.
Seminarje bil namenjen začetnikom, amaterjem iz pihalnih godb brez starostne omejitve, učencem ni,jih in dijakom srednjih glasbenih šol ter študentom. Vključenih je bilo trinajst slušateljev, devet iz Slovenije in štirje iz Nemčije.
Seminar sta vodila profesor Danici Gauthier in profesor Dejan Prešiček, korepetitorka na seminarju je bila Jang Eun Bae.
V okviru seminarja pa so na gradu Podsreda pripravili tudi zaključni koncert slušateljev seminarja za klasični saksofon. V.S.
Dejan Prešiček z vsemi udeleženci
Hajmlajši iz vrtca Brežice z oblačili in orožjem v “srednjem veku ”
Čehinje v Lutrovski kleti
Sevnica -V akustičnem ambientu, v Lutrovski kleti, so nastopile mlade češke virtuozinje. To je bil edini koncert Skupine Festival Brežice v sevniški občini, prireditev pa je sestavni del programa Sevniško grajsko poletje.
Nastop mladih čeških umetnic z oddelka za staro glasbo Ma-sarykove univerze v Brnu na Češkem, ki so se predstavile pred dnevi, je organizirala Skupina Festival Brežice. Projekt omenjene skupine si je pred mednarodno strokovno javnostjo utrdil sloves enega najbolj kakovostnih festivalov v svetu, Evromreža pa kot njegov sestavni del ponovno predstavlja odlične mlade glasbenike iz različnih delov sveta. Mlade češke virtuozinje so nastopile z deli slovitega nemškega baročnega skladatelja Georga Philippa Telemanna. N.Č.C.
Nova informacijska pisarna
Podsreda - V Kozjanskem parku je ministrica za kulturo Andreja Rihter odprla informacijsko pisarno ministrstva, ki bo prebivalcem Kozjanskega parka, še posebej imetnikom kulturne dediščine, posredovala informacije in nasvete.
Ministrica je ob odprtju poudarila, daje zavedanje prebivalstva o kulturni dediščini nujni predpogoj za njeno ohranitev. “Naša želja ob ustanovitvi je bila, da pisarna pride k ljudem,” je dejala ministrica Rihterjeva.
Napovedala je ustanovitev tudi drugih izpostav Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in sicer najprej v Krškem, Murski Soboti in Štanjelu. Informacijska pisarna bo delovala v delno obnovljeni trški hiši Podsreda 40 in bo v okviru celovite prenove te hiše postala del informacijskega središča Kozjanskega parka.
Direktor ZVKDS Janez Kromar je menil, da tovrstne organizacijske spremembe pomembno vplivajo na delo zavoda oziroma njegovih strokovnjakov. “Z direktorjem Kozjanskega parka Francijem Zidarjem sva se v ustanovitvenih razgovorih strinjala, da je celovita obravnava kakovostnih elementov območja parka, bodisi kulturnih ali naravnih, nadvse pomembna, in le skupen pristop* lahko pripomore k njegovemu razvoju,” je dejal ob odprtju.
Ministrica z gosti ob odprtju informacijske pisarne
Otvoritev informacijske pisarne so popestrili mladi glasbeniki, ki so se udeležili mednarodnega glasbenega seminatja za klasični saksofon. Ministrica Andreja Rihter pa se je udeležila tudi pogovora s predstavniki udeležencev mednarodne delavnice “Mladi za Evropo”. S.V.
Zlatorogova plaketa LPZ Globoko
Ljubljana,Globoko - Lovski pevski zbor (LPZ) Globoko je na zadnjem občnem zboru Lovske zveze Slovenije (LZS) v Ljubljani prejel najvišje možno odlikovanje, ki ga podeljuje LZS, “Zlatorogovo plaketo”. To odlikovanje zveza podeljuje za naj večje dosežke na področju izobraževanja in kulture v lovski organizaciji.
LPZ Globoko, ki deluje že od leta 1971, je na pobudo članov Lovske družine Globoko organiziral prvo srečanje lovskih pevskih zborov Slovenije. Srečanje je preraslo v veliko kulturno manifestacijo, ki je bila letos junija v Globokem, sicer pa je globoški LPZ poleg prvega organiziral še 10., 20. in letošnje 30. srečanje. Od 1971. do 1980. leta je bil LPZ Globoko mentor in dirigent Miha Haler, od 1980 do danes pa zbor prepeva pod mentorstvom in dirigentsko palico Francija Keneja. NJ.S.
napovedi
.______________________
7. avgust
Krško - Glasbena šola Krško prireja koncert glasbenikov iz Ljubljane, ob 19. uri, Dvorana v parku a. avgust
Pišece - Festival Brežice - Evromreža, koncert stare glasbe študentov Akademije za glasbo s Krakova, Poljska, ob 20. uri, grad Leskovec pri Krškem - Literarno glasbeni večer pri sv.Ani, ob 20. uri, ob slabem vremenu v avli OS
13. avgust
Brestanica - Festival Brežice - Evromreža, koncert stare glasbe študentov Akademije za glasbo Bolzano, Italija, ob 20. uri, grad
15. avgust
Pišece - Festival Brežice - Evromreža, koncert stare glasbe študentov Akademije za glasbo Bolzano, Italija, ob 20. uri, grad
stran 12
r
k
ŠPORT
mali nogomet
__________________
karate
Mavi Brežice v prvi ligi
Brežice - Klub malega nogometa (KMN) Mavi Brežice se je v zadnjih treh sezonah postavljal z vse boljšimi rezultati, trdo delo pa je prineslo tudi uspeh in napredovanje. Tako bodo člani KMN Mavi Brežice v novo sezono zakorakali v prestižni igi, saj so po osvojenem 2. mestu v drugi državni malonogometni ligi (DMNL) - vzhod dobili priložnost nastopanja v prvi DMNL. O napredovanju in načrtih kluba smo se pogovarjali s trenerjem Sandijem Nakanijem in predsednikom kluba Marjanom Vučajnkom.
Ekipa KMN Mavi Brežice
Kako bi ocenili vaše delo v preteklosti?
Trener: V sezoni 2001/02 smo v drugi ligi osvojili 3. mesto, v pretekli sezoni pa smo bili še boljši in smo končali na 2. mestu. Potem seje pokazala možnost, da zaigramo v prvi ligi in seveda smo to možnost izkoristili. Namreč iz prve lige je izstopila ekipa Tomaž Mila Petovio, za td korak je imela tehten razlog, mi pa smo prejeli povabilo zveze, ki smo ga tudi sprejeli.
Kako pa je z igralskim kadrom, ki bo meril moči v prvi ligi?
Trener: Klub razpolaga izključno z domačimi posavskimi ■ igralci, skupno imamo 20 igralcev, res pa je, da smo se v tem prestopnem roku okrepili še s
Marjan Vučajnk
štirimi. Dva prihajata iz NK Posavje Krško, to sta Iztok Zofič in Vinko Molan, dva pa sta prišla iz KMN Sevnica in sicer Srečko Rostohar in Dejan Pirc. Tako okrepljeni načrtujemo, da bomo uspešni. Naše želje in cilji so, da se uvrstimo nekje med prvim in četrtim mestom, tudi če bi bili peti bi to bilo za nas zadovoljivo.
Kakšne pogoje za treninge in priprave imate?
Trener: Lahko se pohvalimo, da imamo to odlično urejeno; za treninge imamo dobre pogoje, kar gre pripisati tudi dejstvu, da zelo dobro sodelujemo z Zavodom za šport Brežice in njegovim direktorjem Cirilom Koležnikom, za kar smo mu v klubu hvaležni. Po drugi strani pa je tudi res, da smo nekoliko v prednosti pred ostalimi kolektivnimi društvi, saj v tem trenutku zasedamo tudi naj višje mesto v kolektivnih športih.
Kdaj boste začeli s pripravami, kdaj se začne vaša nova sezona?
Trener: Priprave se bodo začele 15. avgusta, delali bomo kar na domačem terenu, seveda pa bo veliko treningov opravljenih tudi v domači dvorani v Dobovi, saj se morajo igralci prilagoditi in pripraviti na razmere v dvorani. Nova sezona se bo začela slab mesec kasneje, točneje 12. septembra, nas pa za “dober
dan” čaka gostovanje pri ekipi Kiks iz Ajdovščine. Seveda upamo na najboljši možen razplet.
In kaj bi k temu dodal predsednik KMN Mavi Brežice Marjan Vučajnk?
Predsednik: Vesel sem in ponosen na takšen razplet, upam in verjamem, da bomo uspešni. Sicer pa, kar zadeva moje delo, moram poudariti, da sam skušam delovati čim bolj kolektivno, vsekakor pa je pomembno tudi dejstvo, da je potrebno o vsaki zadevi odločati kolektivno na ravni uprave. Kajti le če bomo delovali enotno in složno, bomo tudi uspešni.
Kaj pa finance?
Predsednik: Finance pa so trn v peti tudi pri nas. Situacija ni posebno rožnata, a zaenkrat nam kar gre. Upamo, da bomo zdaj, ko smo napredovali, še toliko bolj naleteli na posluh in podporo sponzorjev, kajti žal je za dobro igranje in doseganje dobrih rezultatov potrebno trdo in težko delo, ki pa za seboj potegne precejšen finančni zalogaj. V klubu se zavedamo težke gospodarske situacije v posavski regiji, a kljub temu upamo, da nas bodo podprli tudi sponzoiji. Sami pa bomo naredili vse, kar je v naši moči, da potrdimo njihovo zaupanje.
Karmen Molan
odbojka
Dobro obiskani turnirji
Brežice - Športno rekreacijski center (ŠRC) Grič v času počitnic omogoča ob že tako pestri ponudbi še dodatno zabavo, in sicer so v mesecu juliju in avgustu s pomočjo sponzorjev pripravili turnirje v odbojki na mivki. Tako se lahko vsi zabave in rekreacije željni odločijo, da se udeležijo katerega od njih. In sicer vsak četrtek in petek potekajo turnirji od
15.30	dalje, ob nedeljah pa od
14.30	dalje, tega dne udeleženci plačajo tudi kotizacijo v znesku 700 SIT, organizatorji pa ob bogatih nagradah, ki jih prispevajo sponzorji, prejmejo še majice. Turnirji ob četrtkih in petkih nimajo kotizacije, so pa kljub temu igralcem namenjene nagrade.
Kot pravijo v ŠRC Grič so tovrstne turnirje v odbojki na mivki
Na Griču bodo organizirali tudi šolo odbojke.
pripravljali že v preteklem letu, letos pa so se odločili, da turnirje še okrepijo. Zanimanje za tovrstno zabavo je izjemno veliko, saj se na en turnirski dan prijavi tudi do 24 ekip ali pa celo več, tako
da se včasih zgodi, da zaradi prevelikega interesa preprosto zmanjka turnirskih mest.
Udeleženci turnirjev v odbojki na mivki pa se lahko osvežijo tudi s skokom v reko Krko. K.M.
vleka vrvi
plavanje
Triathlon Festival
Graz - Naježeni Schvvarzl see v Avstriji je potekal Alpe-Adria Triathlon Festival Graz, kjer je v aquatlonu Nina Mandl iz Krškega s časom 7:01.50 prepričljivo premagala Madžarko Romano Slavinec (7:45.20) in Avstrijko Birgit Tscheinig (8:08.30).
1		s Ni
M1		
Nina Mandl		
kolesarstvo
“Po deželi cvička”
Se ena zmaga Gamsov
Kršan - Posavski vrvaši, člani Športnega društva (ŠD) Gamsi iz Sevnice ter ŠD Zlatorog boys z Velikega Obreža so se udeležili meddržavnega slovensko-hrvaš-kega turnirja v vlečenju vrvi, ki
ga je organizirala Zveza vrvašev občine Kršan iz sosednje Istre. Po zelo izenačenih potegih petih sodelujočih društev so prepričljivo zmagali Gamsi, medtem ko so Zlatorogi zasedli 5. mesto.
Gamsi so s to zmago utrdili vodstvo v skupnem seštevku letošnjih tekmovanj mednarodne lige v vlečenju vrvi. Po treh turnirjih je trenutni vrstni red društev sledeč; 1. mesto ŠD Gamsi-Sevnica, 2. ŠD Matulji, 3. ŠD Kršan, 4.
mesto ŠD Sv. Ivan - Buzet, 5. ŠD Zlatorog Boys - Veliki Obrež in 6. ŠD Tigri - Završe.
Naslednji turnir bo v Sloveniji in sicer v Završah, v soboto, 16. avgusta 2003, medtem ko Zlatorog boysi pripravljajo veliko prireditev v soboto, 30. avgusta 2003. Prireditev se bo tega dne začela ob 13. uri s kmečkimi igrami, program se bo od 17. ure nadaljeval s turnirjem v vleki vrvi, večerne ure pa bodo namenjene zabavi in druženju. Sodelovala bo glasbena skupina Majol-ka, predstavile se bodo dobovske mažuretke, organizatorji pa bodo poskrbeli tudi za prijetno presenečenje. K.M.
Kostai\jevfca na Krki-Člani Rekreativno kolesarskega društva Krško pripravljajo v nedeljo, 17. avgusta, ob 10. uri tradicionalni rekreativni kolesarski maraton “Po deželi cvička”. Gre za tradicionalno kolesarsko rekreativno prireditev, ki so jo v preteklosti organizirali pod imenom “Rudijev memorial”, od letošnjega leta pa bo potekala pod novim imenom. Organizatorji pričakujejo veliko število rekreativnih kolesarjev iz cele Slovenije in sosednjih držav, prireditve pa se rada udeležujejo tudi znana imena slovenskega kolesarstva (nekdanji slovenski reprezentanti v kolesarjenju), saj na takšnih prireditvah najdejo čas tudi za svoje užitke.
V deželi vzhajajočega sonca
(I. del)
Brežice, Japonska - Dolgi dve desetletji smo sanjali o tem, da bi nekoč obiskali kraj, ki velja za zibelko borilne veščine, s katero se v domačem klubu ukvarjamo že vrsto let. Kjer je volja, ta najde pot! Pot ali po japonsko “DO” je naš cilj, naša pot pa je pot karateja - KARATE-DO. Vodila nas je od prvih nerodnih in negotovih korakov v belem kimonu preko včasih bolj, včasih manj uspešnih nastopov na raznih tekmovanjih, zadnja postaja pa je bilo romanje k izvoru, kjer je včasih goloroko bojevanje predstavljalo način preživetja v krutem okolju.
Danes je Japonska (ali po japonsko NIPPON) vse prej kot kruta dežela. To je visoko tehnološko in kulturno razvita sredina. Iz nje na eni strani veje starodavni duh samurajev, ki so bili kot kasta odstranjeni z MEIJI - revolucijo 1860. leta in prekvalificirani v državne uradnike, na drugi strani pa se prepad veča v smeri zahodnjaškega potrošniško naravnanega načina življenja mladih generacij, ki pozabljajo na lastno neprecenljivo zgodovinsko izročilo. Seveda bi bilo neumno pričakovati, da bi bila Japonska izjema, katero bi val sprememb, kijih narekuje svetovni imperialist številka ena, zaobšel. Ravno nasprotno! Leta 1945 jih je “osvobodil” samih sebe, zato sta baseball in pregrešni fast food, ki mu ne bomo delali še dodatne reklame, obvezna in stalna ikonografija njihovega vsakdanjika.
Tolažilna je misel, kar velja tudi za slovensko zgodbo, da dobre stvari preživijo. V mislih imamo vso modrost, s katero smo prišli v stik ob našem obisku. Utelešena je v starih ljudeh, ki so predani sVoji umetnosti celo življenje. Najsi gre za ceremonijo pitja čaja, petje, ples, igranje narodnih instrumentov ali za mojstre tradicionalnih borilnih veščin, iz vseh teh ljudi vejeta hkrati MIR in življenjska vitalnost ob popolnem obvladovanju giba. Mir ali stanje NIČNOSTI uma (japonsko MU), kjer je vse nič in je hkrati nič vse, ima v njihovi kulturi in filozofiji posebno mesto. Gre za to, daje potrebno človeški um osvoboditi vse navlake, ki ga tozemeljsko omejuje, stanje zavesti pa potrebno pripeljati do te točke, da je popolnoma prazno kot resetiran računalnik. T\ikaj gre za določen idealni model, ki ga skušajo zasledovati v različnih praksah, kot so na primer tradicionalna oblika meditacije, imenovana ZAZEN.’ Mojster nam je zaupal, daje tovrstno stanje njemu kljub dolgoletni vadbi še nedosegljivo, zato razmišlja o tekočih življenjskih vprašanjih. Takšen pristop je razviden tudi pri opravljanju sodobnih poklicev. Ob pogledu na vlakovodjo, ki opravlja svoje delo po točno določenih obrazcih, po njegovi drži in izrazu lica, ti postane jasno, da so Japonci - enostavno povedano - “pri stvari”!
Ljudje se zelo zavedajo samega sebe in okolice, ki jih obdaja. Kar naprej se priklanjajo živi in neživi naravi okoli sebe - tudi javnemu prevozu, ki jih je srečno pripeljal do cilja. Razlog za to tiči v SHINTOISTICNI religiji, ki je tako kot staroslovanska politeistična. Na njeni osnovi verjamejo, da ima vsaka stvar dušo. Večina Japoncev je budistov, sicer pa z lahkoto kombinirajo raznovrstne običaje in kulte. Tako se poročajo po shintoističnih običajih, pogreb pa opravijo v budistični maniri. Zanimivo je tudi to, da se vplivnost na družbeni lestvici viša tudi z hierarhičnim položajem znotraj duhovščine.
Ko smo tako kritično ocenjevali svoje japonske vrstnike in jih obsojali, ker so prevzeli življenjski slog okupatorja, smo hitro uvideli, da sodimo prestrogo. Če bi namreč iste kriterije uporabili na sebi, bi naš šport moral biti kakšna pastirska igra ali pa vsaj borba s pipcem, ki je še ne tako dolgo nazaj krasil folkloro pretepov na vaških veselicah. Skupno z Japonci je troje: kot karate kimone so bile naše noše platnene, le Slovenci in Japonci poznamo ajdo in oboji veljamo za delavne ljudi.
(se nadaljuje)
Peter Dimbek, Christian Kajtna, Velimir Jukič
šah
Šahovski turnirji
Zadraga, Novo mesto -Šahovski klub Trebnje je bil organizator dveh šahovskih turnirjev in sicer Poletnega hitropoteznega šahovskega turnirja, ki je potekal v Zadragi nad Šentrupertom in je štel za tri pokale Vinka Tomažina, ter nagradnega vikend hitropoteznega šahovskega turnirja posameznikov, ki je bil na isti lokaciji. Vinko Tomažin je odličen 78-letni šahist in vinogradnik, ki je pripravil dvodnevno šahovsko prireditev in udeležence tudi prijetno presenetil. V obeh turnirjih je bil zmagovalec Fide mojster Miha Furlan iz ŠK Trebnje, ki je prvi dan zbral 10, drugi dan pa 14 točk, kar je bil tudi 100-odstotni izkupiček točk. Drugouvrščeni prvega dne je
bil Zvonko Mesojedec iz ŠK Milan Majcen Sevnica, tretji pa Andrej Brcar iz ŠK Trebnje. Drugi tekmovalni dan se je na 2. mesto uvrstil Bojan Smerdel iz ŠK Milan Majcen Sevnica, tretji pa je bil Andrej Vošpemik iz ŠK Trebnje.
V Novem mestu pa je potekal 7. hitropotezni šahovski turnir ŠD Novo mesto za pokal Krke 2003. Tega tekmovanja se je udeležilo 39 šahistov z Dolenjske in iz Posavja, zmagal pa je Marjan Kastelic iz ŠK Tiiglav Krško pred Robertom Rud-manom iz ŠK Novo mesto in Igor* jem Šitnikom iz ŠK Triglav Krško-Po sedmih turnirjih za Pokal Krke 2003je s skupnim seštevkom v vodstvu tokratni zmagovalec Kastelic, ki ima trenutno 295 točk, Robert Rudman na 2. mestu ima trenutno 270točk, tretjeuvrščeni Emil Luzar pa 232 točk.
KRONIKA
Odkrili 24,6 kg heroina
Obredje, Ljubljana - Enota za zatiranje tihotapstva generalnega carinskega urada je na Obrežju 24. julija odkrila izjemno količino prepovedane droge. Heroin, ki je bil namenjen na italijanski trg, je bil vreden vsaj 300.000 evrov.
Z osebnim vozilom Renault espace je na Obrežju v državo vstopal 39-letni Avstrijec G.A. Na carinikovo vprašanje je odgovoril, da je bil dva dni pri prijatelju v Beogradu. Izkušenost ali “dober nos” sta botrovala odločitvi, da se je carinik odločil za pregled vozila in prtljage. Pripadniki enote za zatiranje tihotapstva so na sopotnikovi strani v vratih že skozi režo ob spuščeni šipi opazili zavitke. Po odstranitvi tapetne obloge je bilo v vratih 5 zavitkov, oblepljenih z ijavim lepilnim trakom. Preliminarni test je pokazal, da gre za prepovedani heroin.
Po prihodu kriminalistov Urada kriminalistične policije PU Krško in državne tožilke so v nadaljnji preiskavi vozila v zadnjih desnih vratih našli še 6 zavitkov, naknadno pa še 6 zavitkov v zad- ^ njih levih vratih.
Kot sta na novinarski konferen- 3 ci pojasnila inšpektor na sektorju -S za preiskovalne zadeve general- S nega carinskega urada Darko != Žigon in vodja carinske izpostave | Obrežje Anton Kmetič, je tudi J preiskava notranji blatnikov po- -kazala, da je pod tapetno oblogo £ dodatna tekstila obloga. Pod njo so se skrivala vratca, izrezana v
pločevino zadnjega notranjega blatnika, kjer so našli še 30 zavitkov prepovedane droge.
Skupaj so zasegli 47 zavitkov, v katerih je bilo 24,6 kg (bruto) heroina.
Avstrijec je v razgovoru povedal, daje bil v resnici na Kosovu, kjer je na dogovorjenem mestu pustil vozilo, neznanci so vozilo odpeljali in ga natovorjenega vrnili. Ponudbo za prevoz prepovedanega mamila je dobil na Dunaju, navodila pa po telefonu. Za “posel” se je odločil zaradi dol-
gov, saj naj bi mu navrgel 5.000 evrov.
Načelnik kriminalističnega urada PU Krško Sašo Jejčič je povedal, da so heroin, vozilo in osumljenca prevzeli, pripravljajo kazensko ovadbo, tujcu pa je sodišče izreklo pripor.
Letos sicer na področju PUK ni velikih zasegov prepovedanih mamil, maja letos so državljanu BiH na Obrežju zasegli 15,5 kg konoplje, ki pa je bila namenjena slovenskemu trgu.
Suzana Vahtarič
Zaselen heroin
Ostrešje se je sesulo
Kostanjevica na Krki - 26.julija okoli pol devete ure zvečer so se policisti napotili v Kostanjevico ob Krki, kjer naj bi se zrušila streha zgradbe. Pri tem je poškodovala bližnjo picerijo in parkirana osebna vozila. Z ogledom kraja dogodka so policisti ugotovili, da se je zrušilo okoli 80 kvadratnih metrov strehe z ostrešjem stanovanjske hiše, ki jo lastniki prenavljajo in so istega dne v njej izvajali gradbena dela.
Deli ostrešja so pri tem prebili pregradno steno med hišo in poslovnim objektom - picerijo in pri tem poškodovali točilni pult in opremo v notranjosti, del strehe pa je padel tudi na parkirišče in poškodoval parkirano osebno vozilo. Skupne škode je po prvih ocenah za okoli 800.000 SIT, telesno poškodovan pa ni bil nihče. Lastniki hiše so imeli za prenovo hiše gradbeno dovoljenje, o zadevi pa so policisti obvestili tudi gradbeno inšpekcijo.
Od kod olje v vodi?
Brestanica, 25. julij - Lastniki vile “Mojmir” v objektu ne prebivajo ves čas. Ko so pred 14 dnevi želeli zaliti od suše ovelo cvetje, so v zasebnem vodnjaku na površini vode opazili mastne madeže. Obvestili so Regijski center za obveščanje, gasilci PGE Krško pa so na intervenciji ugotovili, da je v 4 m globokem vodnjaku, obzidanim in pokritim z betonskim pokrovom, 30 cm debela plast kurilnega olja. Za približno 1 m3 so ga prečrpali v sode, odvzeli pa so tudi vzorce. O dogodku so obvestili pristojne inšpektorje in policiste, ki bodo skušali najti izvor onesnaženja. S.V.
Zagorela lokomotiva
Krško, 1. avgust - Nekaj pred 22. uro je na železniškem tiru Brestanica - Krško zagorela električna lokomotiva. Gasilce PGE iz Krškega so ugotovili, da je prišlo do preboja visokonapetostnega sistema. Ob tem se je stopila izolacija, kar je povzročilo ogenj in Hočan dim. Prisebnosti strojevodje gre zasluga, da ni prišlo do večjega Požara, saj je z ročnimi gasilnimi aparati požar delno že pogasil, gasilci ^GE Krško pa so požar dokončno pogasili ter opravili preventivni pregled. Zaradi izrednega dogodka je bil na tem delu za pol ure pre-'dnjen železniški promet.
Previdno ob nevihtah in grmenju
Slovenya -V zadnjem času so policijske kronike beležile udare strele, ki so tako ali drugače povzročili škode. Najbolj nevarne so, kadar udarijo v bližino ljudi. Uprava RS za zaščito in reševanje svetuje, kako se vesti, da se nevarnosti ne bi dodatno izpostavljali.
Pred strelo smo vami samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli pričakovali.
Ukrepajte preventivno, svetujejo z Uprave RS za zaščito in reševanje. Poslušajte vremenska poročila in pazite na vremenske pojave. Vročinske nevihte so najpogosteje spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še maloprej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta.
Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečemo v varno zavetje. Izgovor, češ, da nevihte nismo pričakovali, je zelo pogost, vendar nobena nevihta ne pride nepričakovano. Če bi si radi zagotovili naj večjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste pravočasno, opoldne oziroma zgodaj popoldne že na varnem, v koči, na vlaku, v avtu.
Če ste se ušteli in vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od sklanih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami.
Ne pozabite! Zračni puh je že veliko ljudi pahnil v globino! S.V.
Izprijenec na vlaku med Zidanim Mostom in Krškim
Posavje - Študentka je na vlaku na relaciji Zidani Most - Krško pred kratkim doživela nevsakdanjo neprijetnost. Ko je bila sama v vagonu, je nasproti nje sedel starejši moški in se začel zadovoljevati.
Ko je dvignila pogled, je videla, da ima moški odpeto zadrgo na hlačah in se zadovoljuje. Presedla se je drugam; vendar se je presedel tudi moški, tako da ga je zopet videla. Na početje je opozorila sprevodnika. Ko je uslužbenec odšel, je moški začel nanjo kričati in jo zmerjati. Šele na tričetrt poti so v vagon vstopili drugi potniki, tako da se je moški umaknil.
Opisala gaje kot starejšega možaka, starega do 60 let, precej sivih las, bolj temnopoltega, visokega okoli 170 cm. Govoril je z močnim hrvaškim naglasom, tako da je v grozi Tazumela le žaljivke.
Pri sebi je imela mobilni telefon, želela je poklicati policijo, vendar je bila preveč presenečena in zgrožena, jokala je in kot je povedala, toliko iz sebe, da policije ni poklicala. Poklicala pa je sorodnike, naj jo pridejo iskat na postajo v Krško, saj ji je sprevodnik povedal, da ima tudi izprijenec vozovnico do Krškega. In res je izstopil v Krškem in jo opazoval, dokler je niso prišli iskat.
Dekle opozaija, da se z vlakom vozijo otroci in še mlajša dekleta, ki bi bili v takem primeru še bolj prizadeti, če je že njo, 20-letnico, dogodek povsem zgrozil in zmedel, zato je izkušnjo obelodanila.
Na PU Krško so nam pojasnili, da bi v takem primem morala poklicati policijo že prej in bi ukrepali; dejanje sodi v prekrške zoper javni red in mir, za katere je zagrožen denarna kazen ali zaporna kazen do 30 dni.
Kriminalisti PU Krško so lani obravnavali primer spolnega nasilja nad 15-letnim otrokom, ki se je zgodilo na območju PU Krško. Otrok je štopal. Ustavil mu je moški in mu ponudil prevoz. Med vožnjo je moški vozilo ustavil in zahteval od oškodovanca, da ga drži za spolovilo, dokler ni prišlo do izliva. Po tem dogodku je osumljenec oškodovanca odslovil in se odpeljal naprej. Ovadbo zoper osumljeno osebo so podali nekaj dni kasneje. S.V.
Smrt na traktoiju
Podboršt, 31. julij - 27-letni B.K. iz okolice Novega mesta je v naselju Podboršt s pomočjo traktorja in nakladalca prekladal hlevski gnoj. Zaradi mehkega in visečega terena se je med delom vdrl stabilizator nakladalca. Traktor se je vključno s priključkom prevrnil na levi bok. Med prevračanjem so komandne ročice kmetijskega priključka B.K. stisnile ob sedež traktorja, pri tem pa je utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju umrl.
kompas po pravnih labirintih
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Pravno varstvo v odškodninskih sporih
Oškodovanec je načeloma zavarovan pred povzročiteljem škode po splošnem
pravnem načelu; o zakonski prepovedi
^—	povzročanje škode drugemu. Iz tega sledi,
da je vsako ravnanje, ki povzroči škodo, protipravno, razen v nekaterih posebnih primerih, če gre za ravnanje, stoijeno v silobranu, v skrajni sili in podobno.
Drugo temeljno pravilo našega prava je določba, ki predpisuje krivdno odgovornost povzročitelja škode, razen če ne dokaže drugače. Oškodovancu torej ni potrebno dokazovati povzročiteljeve krivde, povzročitelj je tisti, ki mora dokazati, da ni kriv in da je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo, ki se od njega zahteva. Zakon pa pozna tudi odgovornost ne glede na krivdo, to je objektivna odgovornost za nastalo škodo, če je škoda nastala v zvezi z nevarnim delovanjem. Ta odgovornost temelji že na samem zakonu, ne glede na odgovornost povzročitelja; če gre npr. za dejavnost, ki je škodljiva, zakon določa tudi pogoje za solidarno odškodninsko odgovornost in sicer navaja, da ta nastopi tedaj, ko je škodo povzročilo več oseb skupaj, ali če so osebe tako ali drugače medsebojno povezane. Tildi v tem primeru se lahko tisti, ki meni, da ni povzročil škode, z dokazom izključi, če seveda dokaže neobstoj vzročnosti.
Obstaja še denarna odškodnina za nepremozenjsko škodo, še posebej za duševne bolečine pri posegih v zasebnost.
Pri vrednotenju konflikta med oškodovancem in povzročiteljem škode se v primerih, ko situacijo presoja sodišče, položaj ne sme iskriv-ljati; recimo da ima sodnik pred očmi samo oškodovanca, ne da bi pri tem upošteval tudi okoliščine
v zvezi s povzročiteljem. Načeloma bi moral na povzročitelja prevaliti breme škode le tedaj, ko za to obstoji utemeljen razlog, ne samo takrat, ko povzročitelj zaradi miru prikima vsemu, kar mu naprtijo.
Sodni proces zakriva ali odkriva, kdo ima prav
Zlasti v odškodninskih sporih je zelo pomembno, da stranki v sporu aktivno sodelujeta in da jih sodnik pravilno usmerja. Vloga sodišča je pri razjasnitvi spora seveda najpomembnejša. Sodnik se lahko odloči za tako imenovano odprto sojenje, kar pomeni, da strankam pove, katera manjkajoča dejstva in dokaze naj še navedejo ter jim predstavi svoje pravno videnje in o zadevah odkrito razpravlja s strankami. Lahko pa skriva, kaj misli o stvari in svoje pravno stališče razkrije šele v sodbi. Na ta način se lahko zgodi, da stranke nimajo pojma, kako se bo sodnik odločil in so nemalo presenečene, ker take sodbe niso pričakovale in v tej smeri tudi niso uveljavljale ustreznih dejanskih trditev ali dokazov. To pa ne pomeni samo napačno vodenje sodnega postopka, temveč pogosto to vodi do razveljavitve sodbe in posledično do podaljšanja postopka. S pravnega vidika tako ravnanje sodišča lahko pomeni tudi kršitev ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
Če si sodnik prizadeva pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje, mora vedeti, katere dejanske okoliščine so pravno pomembne. To lahko ugotovi samo, če pravilno postavi že začetno diagnozo spora.
Če je nima, bo nekritično upošteval dokazne predloge strank in se pustil od njih voditi, tako da bo zabredel v obsežni dokazni material, iz katerega se bo težko prav znašel.
Kot primer slabega procesnega vodenja iz prakse navajam primer, ko je prvostopenjski sodnik vodil obširni dokazni postopek glede višine odškodninskega zahtevka tožnika, ne da bi predhodno raziskal, ali je tožba sploh utemeljena oz. ali ni tožnik škode, ki jo uveljavlja v postopku, že dobil poravnane. Vse številne obravnave so bile brez pomena, prav tako tudi številna dokazovanja, ko je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, ker je ugotovilo to, na kar je toženec že ves čas opozarjal, in sicer da v obravnavanem postopku ne gre za novo škodo in da zato tožniku s tega naslova ne pripada več nikakršna odškodnina, ker mu je toženec terjatev s tega naslova že v celoti poravnal. Zadeva, ki bi se lahko rešila v nekaj mesecih, je trajala več let, na splošno razburjenje in pričakovanje ene in druge strank, če stroškov postopka sploh ne omenimo.
Potrebno pa je poudariti, da je novi zakon o pravdnem postopku bistveno spremenil vlogo strank v postopku, ki morajo biti veliko bolj aktivne kot prej. Predvsem velja načelo pismenosti; ni namreč več dovoljeno namesto pisnih vlog dajati izjave na sodni zapisnik. V bistvu je zbiranje dejanskega in dokaznega gradiva sedaj v rokah strank.
Kar zadeva sodnika, pa novi zakon bolj naglaša njegovo vlogo pri sklepanju sodnih poravnav. Pri sodnih poravnavah morajo biti stranke dovolj izčrpno seznanjene o prednostnih in slabostih predlagane rešitve spora.
Na poravnalnih narokih se lahko stranke veliko pogovorijo in • skrajšajo postopek z zadovoljivim rezultatom, saj se lahko pogovorita brez upoštevanja strogih pravil, kijih določa pravdni postopek. Na zahtevo sodišča se mora stranka poravnalnega naroka udeležiti osebno in osebno odgovarjati na vprašanja sodišča. Če na poravnalnem naroku zastopa stranko pooblaščenec, mora ta imeti pooblastilo, ki vključuje tudi sklenitev poravnave. Praksa kaže, da je uspeh na poravnalnih narokih večji, če stranke na teh narokih sodelujejo neposredno, ne pa po pooblaščencih. Sodnik namreč postavlja tudi razna druga vprašanja, ki niso vedno strogo pravna, na katera pa lahko odgovarja samo prizadeta stranka; če pošlje svojega odvetnika, ta možnost odpade. Seveda pa vse temelji na prostovoljni odločitvi in zoper stranke, ki se niso odzvale poravnalnem naroku, niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi.
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
Sava Glas, 7.8.2003
[TfVjig •izdelava fotografij iz vseh
digitalnih medijev
Rožman do metrskih povečav
•	LAMUTOVA 16,BREŽICE	... .
tel.:07/49 90 260	. C*10	/s^
•	C.P.8.20,BREŽICE .o.'1
tel.:07/«9 61 15* d?	%
V*
/	^	.-v1,	-
-■ ^ - 9U^, 4L. riSk *■■■*'	' '■*
■studio profesionalne in amaterske fotografije ■digitalni studio ■digitalni laboratorij ■foto trgovina ■fotografski muzej -uokvirjanje slik
%
v,
AKCIJA1
V AVGUSTU IN SEPTEMBRU
FOTOGRAFIJE IZ DIGITALNIH MEDIJEV 10X15
50 si±
Prisluhnite Oglasni ogrlici v programu Radia Brežice in Radia Sevnica od 11.8. do 24.8.2003 ob 11.301
Sava avto
ž%
Sava avto d.o.o. Sevnica,
Dolenji Boštanj 60a, 8294 Boitanj tel.: 07/81-63-323 tehnični pregledi: 07/81-63-330 trgovina in servis: 07/81-63-320
TEHNIČNI PREBLEDI AVTO TRGOVINA VULKANIZERSTVO SERVIS
SALON pohištva /Pl plus 2000 ?.č.č.
VEL[|^sgB)l.|^,<
STOU • MIZE • REGAU • SEDEŽNE GARNITURE • POČIVALNIKI MLADINSKE SOBE • PISARNIŠKO POHIŠTVO • SPALNICE
M plus 2000 d.o o Trgovina s pohišlvom Obrežje 8. 826! Jesenice na Dolencem


ŠIVANJE
ZAŠČITE
KLOBUČARSTVO, ŠIVANJE ZAŠČITNIH SREDSTEV IN POKRIVAL, Seviek Jožefa s.p.
M.D.B. 12A - OBRTNA CONA - LESKOVEC - TEL.: 07/ 49 22 140

MOO°W“ OPREM *°PAl»lS*.
INTEHMA
CKŽ 61. Krško Telefon +9 22 540
ogrevanje dqsiava^00W
Podjetje Fleksibil d.o.o., Zgornji Obrež 11 A. Artiče |
strojni ometi, demit fasade soboslikarska dela
Dela opravijo kakovostno, hitro in po ugodnih cenah. I Za vsa naročila v mesecu avgustu ob predložitvi kupona |
c"	Telefon 041-841-0971
Zlatarna Hercigonja
(ZRAVEN LOTERIJE V BREŽICAH)
Delovni čaš med 9. in 18. uro,
V SOBOTO MED 8. IN 12. l)HO
5% gotovinski popust.
'•KAMiTOSEtl vo
Telefon:	/3Si Faks:
07/4905900 'X' 07/4905910
Jakša
NAGROBNIKI STOPNICE IN TLAKI KAMNITA GALANTERIJA OKENSKE POLICE
lan Jakša s.p..CK2 65, 8270 Krško
GOTOVINSKI POPUSTI IN MOŽNOST PLAČILA S PLAČILNO KARTICO. TELEFON 49-63-571.
•msmm. BS^suzma
POhtTARA MKto p«zk
PoKLc A co. D.O«.	. _, f ja "2 00
CmMjO. no. ribw.1t 3»	v)/ '
JZSO SresLamca WWW.DOVTAVAHIfANf.COAX

Markt/jing Radia Bia/icr, jj
Radia Si v.\k \
IN Č ASOPISA Sa\ A( /I.AS I I I I I ON 07-49-90254
\mziL
MaitoSiie
<č$fcjo» 07/49-91-2
naAo&ufee je cen

Na podlagi določila 3. člena Odloka o priznanjih Občine Brežice (Ur. list RS, št. 53/96) in 3. člena Poslovnika o delu komisije v postopku podeljevanja priznanj z dne 5.9.1996
RAZPISUJE
OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 2003
1.	Oktobrska nagrada Občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in na drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2.	Priznanje občine Brežice se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela.
3.	Predloge lahko posredujejo občani, župan, krajevne skupnosti, podjetja, druge organizacije ter društva najkasneje do 15. septembra 2003.
4.	Predloge je treba podati v pisni obliki na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice s pripisom 'Priznanja občine Brežice'
5.	Predlog naj vsebuje:
-	podatke o predlagatelju,
-	podatke o kandidatu oz. o predlagani pravni osebi,
-	kratek življenjepis kandidata,
-	vrsto nagrade oz. priznanja,
-	natančna obrazložitev in utemeljitev predloga.
Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala.
6.	Kriterija za podelitev:
-	Če gre za enkraten dosežek, je pomembna odmevnost dosežka v slovenskem in mednarodnem prostoru.
-	Če gre za življenjsko delo, šteje pomen njegovega dela za gospodarski ali družbeni razvoj občine Brežice.
7.	Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj Občine Brežice za leto 2003 bo ob prazniku občine Brežice.
Komisija za mandatna vprašanja.
volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice
OBČINA
Brežice
Obvestilo o spremenjenem času obiskov na posameznih oddelkih Splošne bolnišnice Brežice.
Obveščamo vse obiskovalce bolnikov v Bolnišnici Brežice, da je zaradi spremenjenega delovnega časa zdravnikov spremenjen tudi čas obiskov tako, da ne moti delovnega procesa na bolniških oddelkih.
Novi čas obiskov od 24. 7. 2003 dalie ie na
INTERNI, KIRURGIJI in GINEKOLOGIJI od ponedeljka do sobote od 16. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 14. do 17. ure;
na OTROŠKEM oddelku od ponedeljka do sobote od 11. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 17. ure.
Obiski v intenzivni terapiji - CIT so možni le po predhodnem dogovoru z zdravnikom v CIT.
Z novim časom obiskov se ob delavnikih na internem, kirurškem in ginekološkem porodnem oddelku čas obiskov zamakne za eno uro.

Ljudska univerza Krško
Dalmatinova 8	LJUDSKA CINIVERZA
8270 Krško	----------------------- uC,rn°se za 2iuVme —
Ljudska univerza Krško vabi k vpisu v naslednje programe:
- OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
-	POKLICNA ŠOLA
(trgovec, kuhar, natakar, bolničar negovalec)
-	SREDNJA ŠOLA
(ekonomsko komercialni tehnik, gostinski tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok)
- VISOKA STROKOVNA ŠOLA
(Visoka poslovna šola - Ekonomska fakulteta Ljubljana)
Za vse dodatne informacije in prijave pokličite na tel. štev. 07-48-81-160 ali nas obiščite na sedežu Ljudske univerze Krško, Dalmatinova ulica 8, Krško.
\

mnenja, odgovori, popravki
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na katerije mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Spoštovani!
Pošiljam vam novo sistematizacijo (priloga 1) in vas prosim za objavo primerjave oz. analize cen krškega in brežiškega vrtca in tudi razvojnega oddelka (razlika v ceni je 100.000 SIT).
Na primer; cena Vrtca Krško za prvo starostno skupino, tj. 1-3 let nad 6 ur (6-9 ur) 89.730 SIT, v Brežicah Pa 61.881 SIT; cena programa druge starostne skupine 3-6 let (6-9 ur) v Krškem 72.121 SIT, v Brežicah pa 57.406 SIT.
Bila sem na občinski seji v Krškem, kjer niso sprejeli enotne cene ta isti program, kljub temu da je g. Obradovič že na dveh sejah vztrajal ta enotno ceno.
Zvišali so ceno vrtca za rast infla-cije - 7,2 odstotka, zato smo nekatere vzgojiteljice in starši mnenja, da je prvi korak medijsko osveščanje staršev, da bodo dali svoj podpis za enotno ceno vrtca za isti program. Ko so se podpisi zbrali, so sovpadali s podpisi za presežne delavke, starši so bili zmedeni, niso se vpisovali v tabele, ki so bile nalepljene na vrata njihove skupine otrok. Tudi svetniki imajo premalo informacij, postavljali so umestna vprašanja, vendar sp "občinarji" diplomatsko izpeljali že vnaprej dogovorjene cene preko odbora za finance. Kljub temu da "občinarji” vedo, da je edina rešitev za vrtec zamenjava ravnatelja (odvetnik 8- Pipan); g. Tomaž Petan do danes hi ničesar obravnaval na svetu, čeprav so mu starši poslali zahtevo še enkrat 15.6. 2003, pritožbo pa vzgo-
jiteljica Jožica Sušin 16.6. 2003 (priloga št. 1). In sicer na vprašljivo organizacijo dela ravnatelja kaže dejstvo, da so imeli malčki v drugi jaslični skupini od junija 2002 do marca 2003 ob sebi kar 16 strokovnih delavk, zato so veliko jokali, potrebovali so veliko fizičnega stika, stiskanja oz. objemanja, božanja...
Prvič so na seji omenili, da bi se Vrtec Krško v naslednjem (šolskem) letu priključil OŠ Krško in OŠ Leskovec; za vrtec je to z vidika razvoja vrtca slabo, kar je že bilo v preteklosti ugotovljeno, v ospredju je ves čas le šola, vrtec pa potem nazadnje.
Ravnateljev ignorantski odnos do staršev se nadaljuje, kar so zapisali tudi starši Dolenje vasi v protestnem pismu, ki so ga nesli g. županu Bogoviču. V tem primeru niso ogroženi presežki vzgojiteljic, ampak je problem vzgojiteljica Darinka, ker otroci nočejo več hoditi v vrtec, zvečer, preden gredo spat, sprašujejo, ali naslednji dan ne bo Darinke. Ravnatelj pa vzgojiteljico Darinko ocenjuje nadpovprečno (priloga št. 3).
Še pripomba na odgovor ravnatelja v SavaGlasu (št. 78) v rubriki "Torkove bodice” (str. 19); ni bila le zmanjšana nabava potrošnega materiala, ravnatelj je napisal, da je to cena za ohranjanje delovnih mest (priloga št.2). Starši plačujejo visoko ceno vrtca, zagotovljenega pa nimajo niti materiala v vrtcu (ustvarjalnost, kreativnost otrok in vzgojiteljice?).
Podatke o avtorju in omenjene
priloge hranimo v uredništvu.
S
N
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVAGLAS
Ime in priimek___________
Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV
Kraj _ Ulica
Datum
Poštna št._
Telefon__
Podpis___
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
\
V
mali oglasi
Prodam Golfa 4 SDI diesel, letnik 99, srebrne kovinske barve, s prevoženimi 50.000 km. Avto je lepo ohranjen, ima prvega lastnika in garažiran.
Pokličite 040-695-796.
Prodam Škodo Favorit LX, letnik 93, s katalizatorjem, prevoženih ima 72.000 km. Avto je modre barve, registriran, lepo ohranjen in od prve lastnice. Cena je 225.000 SIT.
Pokličite 070-333-407 ali 07/49-61-097.
Prodam Daewoo Tico, letnik ’97, prva registracija ’98, s prevoženimi 40.000 km. Avto je lepo ohranjen, garažiran in ima prvega lastnika.
Pokličite 07/49-21-604.
V centru Brežic prodam starejšo hišo, CK, dve garaži, primerna za obrt. Obstaja možnost zamenjave. Pokličite 031-548-273.
Na Bizeljskem prodam opremljeno trisobno stanovanje s centralnim ogrevanjem in telefonskim priključkom.
Pokličite 031-631-771.
Kupim enosobno ali manjše dvosobno stanovanje v Brežicah
ali Krškem.
Pokličite 041-945-503.
V Brežicah, v stanovanjski hiši, oddam v najem enosobno stanovanje. Pokličite 040-89-89-53.
Prodam parcelo v Mrzlavi vasi, ob potoku, v izmeri treh arov, z manjšim objektom, potrebnim obnove.
Pokličite 00385-1 -6678-036.
Oddam v najem dobro parcelo za sajenje jagod, ob potoku. Pokličite 07/49-77-498.
Po ugodni ceni prodam malo rabljeno strešno opeko tip “Mediteran”. Pokličite 07/49-72-402.
Prodam hrastovo masivno mizo s klopmi, primemo za na vrt ali teraso. Pokličite 041-565-705.
Prodam osebni avto Hyundai Sonata 2.0 IGLS, letnik 1994, kovinske temno zelene barve z veliko električne opreme.
Pokličite 031-304-338.
Iran Germovšek
11943-20021
V soboto, 13.julija, je v Pišecah potekala slovesnost v spomin na nekdanjega pišeškega sokrajana Ivana Germovška, izjemnega poslovneža in osebnost, ki se je uspela močno uveljaviti v poslovnem svetu tudi daleč preko naših meja. Ivan Germovšek, rojen 20jimija 1943 v Pišecah, je bil eden najuspešnejših podjetnikov v Avstriji na področju geološkega vrtanja (Germovšek Geologische Bohrungen). Služboval je po celem svetu, od Nemčije, Libije, Sav-dove Arabije, Iraka in v sosednji Avstriji, kjer je tudi preživel večji del svojega življenja. Kljub vsem svojim uspehom in dosežkom pa nikoli ni pozabil trn svoj rodni kraj Pišece, na tamkajšnje prebivalce in na svojo družino. Njegovo življenjsko delo je predstavljala tehnika sondažnega vrtanja, s katero je postavil mejnik na področju geološkega vrtanja.
Ivan Germovšek je umrl lani 28.maja v Schottvvienu v Avstriji. V spomin na njegove uspehe in dosežke je Pišece obiskala manjša delegacija njegovih najtesnejših sodelavcev in poslovnih partnerjev iz Avstrije pod vodstvom inž-Ericha R. Eckhardta. Gostje so v spomin na preminulega Ivana Germovška s seboj pripeljali posebno skulpturo, ki naj bi ohranjala spomin nanj in bi bila simbol, da tudi majhni kraji premorejo velike ljudi. Skulptura je vzorec iz zadnjega vrtanja, pri katerem je pokojnik še sodeloval in sicer pri gradnji tunelske povezave med Gradcem in Celovcem. Vzet je iz globine 669 do 670 m in je pritrjen na podstavek s srebrno spominsko ploščo. Napis na plošči je dvojezičen (nemški in slovenski) in predstavlja simbol povezanosti med našima dvema narodoma.
Avstrijski delegaciji ter najožjim svojcem sta se na slovesnosti pridružila tudi predstavnika Krajevne skupnosti Pišece gospoda Peter Skrivalnik in Miran Levak. Gospod Skrivalnik se je v svojem govoru posebej zahvalil preminulemu za vso moralno in finančno pomoč, ki jo je nudil tako krajevni skupnosti kot posameznim društvom v Pišecah. Pozdravil je prijateljsko gesto gostov iz Avstrije ter obljubil, da bodo v kraju za skulpturo poiskali ustrezno mesto, 13.junij pa naj bi v Pišecah postal dan snidenja Ivanovih najbližjih in obujanja spominov na njegova velika dejanja.
Marjan Novosele
Agencija
Utrinek
je agencija za ženitveno posredovanje moških in žensk iz cele Slovenije za resno zvezo aB prijateljevanje.
Če sle osamljeni, pokličite, da skupaj poiščemo partnerja za vašo Svijenfsko pot.
Tei. štev.: 01/750-31-59 ali040-791-515.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
JANEZA ŠKRABARJA
iz Leskovca pri Krškem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam kakorkoli drugače pomagali. Hvala osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice za lajšanje bolečin, gosp« Jani Rabzelj s Centra za socialno delo za nego na domu, g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku Zveze borcev Leskovec za besede slovesa in praporščaku, godbi na pihala VIPAP-a za zaigrane žalostinke, p>evcem za zapete pesmi in g. Žičkarju za pogrebne storitve.
Vsem še enkrat iskrena hvala, tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali, pa so nam kakorkoli stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi
Fj
V SPOMIN
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
5. avgusta 2003 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric
VLADIMIR JOSIČ
iz Dobove
Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sin Vladimir, snaha Mirjana ter vnukinji Maja in Mateja
V SPOMIN
Tvoja duša v večnosti bedi, čaka sodbe dan.
Ne boj se, bil si bogu vdan, zato naj bo plačila v večnosti obilo.
8. avgusta mineva eno leto, odkar pri sv. Lovrencu na Bizeljskem v rodni zemljici počiva dragi mož in oče
ANTON PRISTOLIČ
iz Orešja na Bizeljskem
Ljubil si vse ljudi, zato je tudi spomin nate živ in nepozaben!
Hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu in prižigate sveče.
Žalujoči: žena Marica in hčerka Lili z družino
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolaijev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska p>ošta: simona.geqevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d„ Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Renata Kozole: “Uresničena vizija - prevedla in priredila
Renata Kozole.”
Renata je začela svojo pot 12. maja pred 31 leti v Brežicah in ga nadaljevala najprej v blokovskem naselju na Senovem in nato v Brestanici, kjer si je družina zgradila hišo v naselju Dore (sestra Tanja, socialna delavka v Brežicah). Pove, da je bilo v naselju veliko otrok z majhnim številom deklet in dosti večjim dečkov, da so na ulici igrali nogomet, danes tega ni več in so otroci bolj pod direktivo staršev. Osnovno šolo je končala v Brestanici in gimnazijo v Brežicah. “Jeziki so me od nekdaj zanimali, zlasti angleščina in sem že zelo zgodaj vedela, da se bom ukvaijala z njo. Sicer pa so vsa šolska leta potekala brez pretresov in se jih iz osnovne šole spominjam tudi po igranju na mandolino. Zbralo se
ka. Že v gimnaziji sem napisala spis, da bom nekoč v življenju na televiziji videla napis “Prevedla in priredila Renata Kozole”. V življenju tako ne moreš biti stoodstotno prepričan, kaj boš, ampak vizija je bila tako močna, da sem jo uresničila. Ko seje kasneje ponudila priložnost, sem jo izkoristila.” To vidimo, ko spremljamo predvajanje filmov na POP-TV in Kanalu A.
nas je nekaj prijateljic, mandolino Sa
nas je učil gospod Sabec, ustanovili smo orkester, z njim smo igrale na prireditvah in na šolskih proslavah. Gimnazijski čas je bil zelo lep, obeležen z razumevanjem med sošolci, zame je bila izpostavljena angleščina in gospod Tasič. Rezultat tega je bil, da sem bila ob vpisu na Filozofsko fakulteto med 70, ki so od 270 naredili sprejemni izpit, in sem fakulteto končala kot diplomirana anglist-
“Od kar se spominjam, me je zanimalo, kako to poteka in kako se to dela. Začelo se je v 3. letniku fakultete z delom preko “študenta”, kjer sem opazila ponudbo neke videoteke za prevajanje.
Šla sem tja, dobila kaseto za prevod, si sposodila videorekorder, prevedla film in če pogledam nazaj, je bil ta prevod katastrofalen. Res pa je tudi, daje vsak, ki konča študij in ima diplomo, prepričan, da to tudi obvlada. Kar je prav, sicer se tega ne lotiš. Danes pa vem, da je za to, da postaneš dober TV prevajalec, potrebnih 10 let še kako trdega dela oziroma izobraževanja.”
Nekaj časa je prevajala za videoteko in ker lastnik ni plačeval, mu je bilo tudi vseeno, kakšni so ti prevodi. Istočasno so iskali prevajalca na Kanalu A in ker je injela diplomo in že nekaj izkušenj, sojo vzeli. Nekaj časa je delala, pa seje spet ponovila zgodba o neplačevanju. V tistem času je nastajala POP TV, vodja prevajalcev na Kanalu A je presedlala na POP TV in tudi Renati omogočila uspešen prestop. Lani je Renata prevedla knjigo za Mladinsko knjigo in ob tem pojasni:” TV prevajanje je bolje plačano kot knjižno, vsaj v mojem primeru, zato tega ne posplošujem. V začetku sem prevodom zelo sledila in se jim posvečala, s tem sem se sproti tudi veliko naučila, kajti ne predstavljam si napredka, če svojega dela ne vidiš in ga kritično
ne oceniš. Sem zelo samokritična, redko zadovoljna in vedno gledam, daje vsak prevod boljši.” Pred časom je delo nekoliko prekinila zaradi danes 21-mesečnega sinčka Aneja, ki je v času najinega pogovora veselo in radovedno raziskoval okolico ter se s
prav takim veseljem postavil z mamico pred fotoaparat. Vendar je kratko delovno prekinitev spremljalo tudi veliko razumevanje partnerja Bojana, kije vzel dopust za nego otroka.
Za družinico ni poletja brez morja, ker Anej v morju silno uživa. Zadržujejo se tudi na igrišču, ki so si ga uredili za igranje badmintona, seveda če vreme in delo dopuščata. Renata si je kupila še kolo, da kolesari in pravi: "Spomladanski načrti so veliki, potem pa ni niti časa zanje, kdaj pa tudi volje ne. Delo zahteva svoje, predvsem časovno in drugo doslednost, ob tem še veliko vztrajnosti in smo zelo hvaležni babici Ani in dedku Milivoju, ki priskočita na pomoč. Delam tisto, kar mi najbolj odgovarja, kljub temu, da sem svobodna, se strogo držim pravil in če nekaj rad delaš, ni težko!”
Natja Jenko Sunčič
Nadškof med starodobniki, vendar zunaj
konkurence!
Tržišče - Društvo starodobnih vozil Hrast Tržišče je zgledno izpeljalo tradicionalno tekmovanje za pokal Malkovca, kije štelo tudi za državno prvenstvo. V 13 kategorijah se je pomerilo78 tekmovalcev, od tega kar 23 iz doma-
čega društva Hrast Tržišče. Med domačini so se najbolje odrezali Franc Kos, ki je bil v dveh kategorijah tretji, 3. mesto v svoji kategoriji sta osvojila še Roman Jevnikar in Tomaž Knez, legendama Milan Baša in Janez Va-
Starodobniki
lant pa sta s starim ruskim pri-količarjem osvojila 2. mesto.
V promocijski vožnji se je predstavilo domače društvo Hrast s svojimi starodobniki, kot njihov kontrast pa še novodobniki -posavsko motoristično društvo s svojimi hitrimi jeklenimi konjički.
Dirko so poleg kmečkih žensk, ki so postregle z domačimi dobrotami, in gasilcev, ki so pripravili veliko veselico, popestrili tudi predstavniki oblasti; tako posvetne kot cerkvene; opažen je bil namreč LDS-ovski poslanec Tone Anderlič, ki je kasneje našel zavetje v Devovi zidanici, skozi Tržišče pa se je pripeljal tudi nadškof Rode, ki je obiskal tamkajšnjo cerkev. Zaradi tega je bila dirka za pol ure prekinjena. Toda ne LDS ne Rode nista bistveno vplivala na razplet dirke in na razpoloženje občanov. N.Č.C.
Sevniški planinci “okupirali” Gorenjsko
Kranjska Gora - Junija lani je Planinsko društvo Lisca Sevnica z Ministrstvom za obrambo RS
podpisalo pogodbo o najemu nekdanje karavle nad Kranjsko Goro. Novo planinsko zavetišče, imenovano Slatna, seje izkazalo za odlično naložbo, saj poslej vsi planinski tabori potekajo na tej lokaciji. Pravkar se je tam zaključil tradicionalni cici-tabor.
Cici-tabor, ki ga že nekaj let uspešno pripravljajo sevniški planinci, je tabor, na katerega družno odrinejo starši in otroci in v zavetju gora preživljajo počitniške dni. Letos je tabor potekal v dveh skupinah; prva skupina je štela 20 članov, druga pa kar 60. Letos so naskakovali predvsem italijanske vrhove.
Pred cici-taborom je bil na Slatni letos organiziran že osnovnošolski tabor in z odzivom nanj so bili zelo zadovoljni. Medtem ko je bilo lani v taboru manj kot 15 osnovnošolcev, jih je bilo letos kar 40. Razveseljivo je, pravi
predsednik planincev Jože Prah, da so se letos na tabor prvič množično odzvali osnovnošolci iz Mimske doline, saj jih je iz tistega konca prišlo kar 20.
V začetku avgusta se bodo na Slatni utaborili študenti in sred-
nješolci - zaenkrat je prijavljenih le 10. Od 11. do 17. avgusta pa bo organiziran še tabor za odrasle. Prijavljenih je 20 planincev, ki bodo obdelali zahodne Julijce in-se potepali tudi po italijanski strani. N.Č.C.
Uživanje narave in družbe
Kariče - V organizaciji Društva zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega je potekal letos že deveti tradicionalni tabor pod imenom “Uživanje narave in družbe”. Udeležilo se ga je 30 otrok in mladostnikov, med njimi so tudi begunci iz Bosne in Hercegovine ter s Kosova, ki še vedno živijo v begunskih centrih v Črnomlju in Postojni. Organizatorji so zanje pripravili enotedenske počitnice v naravi, med vrstniki iz različnih socialnih in kulturnih sredin.
Mladi udeleženci so uživali v naravi in tkali medsebojne vezi.
Mladi so med številnimi aktivnostmi in ustvarjalnimi delavnicami medsebojno gradili temelje za strpnost in toleranco. Izvedbo tabora so omogočili Urad za priseljevanje in begunce, Študentska organizacija univerze Maribor, Urad RS za mladino, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Občina Krško ter ostali donatorji in sponzorji. K.M.
Med turistično sezono so nas polna usta prijaznih besed, kako smo turizem ljudje. Niso dovolj naravne lepote in kulturne znamenitosti, ljudje smo tisti, ki igramo “glavno" vlogo. Tega, kar vidimo na fotografiji, ki je nastala na poti od Velike Doline proti Koritnem, ni “dala” narava, ampak je slika človeške malomarnosti.
Na Bizeljskem se toliko dogaja, da nekateri nimajo časa za vsakdanje stvari. Eden takih je tudi Milko Veršec, ki je vsako leto gonilna sila pri postavljanju mlaja. Letos pa se je njegova politična aktivnost obrnila in je razočaran zapustil SDS. Druga plat zgodbe pa govori, da naj bi ga župan Andrej Vizjak, ki je zasedel njegovo mesto predsednika občinskega odbora stranke, “dokončno brcnil”. Kaže, da je zaradi vsega dogajanja Veršec pozabil na rodni kraj. In v središču Bizeljskega, pred zadružnim domom, mlaj še vedno stoji.
P/umcr
PE KRŠKO CKŽ 5. KRŠKO TEL.: 490 1 4SO
PE 8EVNICA PLANINSKA 8. 8EVNICA TEL.: 816 5 818
O k.„0
Privlačni poletni izbiri:
1.	) Polo že za 1.980.000 SIT ali
2.	) Polo basis in trendline z
brezplačno klimo in električnim paketom =
do 350.000 SIT prihranka*
Radanovič Brežice d.o.o
Černelčeva ulica 5, TeL: (07) 49 92 150 8250 Brežice	Faz: (07) 49 92 172
Av/c/ias HpšAc
Tel: 49 02 HO
Pooblaščeni prodajalec to serviser vozi! Škoda, ter pooblaščeni serviser vosi/ Citroen

tod 4Idol*
AVTOLINE KRŠKO d.o.o., Bohoričeva 10, 8270 Krško