Le Valli del Natisone su Internet www.lrntver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXE PERQDE 3310« Udine TASSA RISCOSSA Italv št. 16(1101) Čedad, Četrtek, 18. aprila 2002 Storia Natura Cultura www.lintver.it Trenutek zbranosti “Moja pesem je moj obraz” priredili SKGZ in SSO Množica ljudi se poklonila pesniku Srečku Kosovelu Kosovel e il 25 aprile — Il giorno dopo che e-r° stata abbattuta la statua di Kosovel nel giardino pubblico di Trieste dove era collocata (dall' amministrazione Illy, ndr) accanto alle statue di illustri Personalità, sono stato inorpellato da una equipe televisiva che mi ha chiesto una dichiarazione. Riassumerò tre brevi Pensieri. Ho detto: “È spiacevole vivere in una città dove vengono compiuti atti di vandalismo sulle statue dei poeti. È angosciante per uno sloveno vivere in una città dove si danneggia la statua di un poeta perché è sloveno. È politicamente preoc-Cupante che I’assessore ulla cultura del Comune di Trieste, Ton. Menia, condanni l’atto vandalico e c°ntemporaneamente ribadisca la sua vecchia tesi Secondo cui la statua di Kosovel non doveva essere c°llocata nel giardino Pubblico accanto ai “padri delta patria” e quindi ln un luogo pubblico, ma P'uttosto alla casa dello studente sloveno e dunque ‘n uno spazio privato. Si tratta di un preoccupante Egresso politico che avvelena la città”. Ace Mermolja leggi a pagina 5 e 3 Zelo velika mnoZica ljudi, mladih in starih, učencev in upokojencev, Slovencev in Italijanov se je v soboto zjutraj odzvala vabilu Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij in se zbrala pred spomenikom pesniku SreCku Kosovelu v tržaškem Ljudskem vrtu. Z umirjenostjo in hkrati borbenostjo so izpričali svojo obsodbo za vandalsko dejanje a tudi nedopustno ozko gledanje tržaškega neofašističnega odbornika za kulturo, obenem pa se poklonili veličini slovenskega pesnika in takemu pojmovanju Trsta (in naše dežele), kjer so vse različne kulture in jeziki, ki ga sestavljajo doma. Prisotne sta nagovorila I predsednika krovnih organizacij Sergij Pahor in Rudi Pavšič. Prvi se je zavzel za normalne odnose s sosedi in someščani ter zahteval za Slovence svoj prostor v mestu, kjer so doma že sto- letja, zavzel se je tudi za polno izvajanje zaščitnega zakona. Rudi Pavšič pa je v svojem govoru podčrtal, da moramo Slovenci ohraniti luč duhovne in miroljubne OF in Resistenze v spoštovanju do Kosovela in do nas. Nato je z izborom poezij v izvirniku in italijanskem prevodu igralka Lidija Kozlovič posredovala globlji smisel Kosovelove poezije. V tržaškem Ljudskem vrtu so se v jutranjih urah poklonili spomeniku Kosovelu tržaški prefekt Grimaldi in župan Di Piazza, tik pred zaključkom manifestacije pa še predsednik de-želnga odbora Furlanije -Julijske krajine Renzo Tondo in slovenski državni sekretar Iztok Simonitti, ki ju je spremljala generalna konzulka v Trstu Jadranka Sturm Kocjan. S. Pietro rinnova il gemellaggio con la comunità di Sambreville Lusevera-Bardo chiesa parrocchiale domenica 21 aprile ore 11.30 Festa di S. Giorgio concerto del coro 1 Jacobus Gallus retto dal maestro Janko Banj Sono arrivati all’ex college di S. Pietro al Natisone lunedì 15, con un paio di ore in anticipo rispetto a quanto previsto, e rimarranno ospiti dell’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone fino a domenica 21 aprile. Sono i rappresentanti della comunità di Sambreville, cittadina del Belgio, che questa settimana, con il loro arrivo, rinnovano l’amicizia tra il comune belga e quello beneciano, un’amicizia che ormai dura quattordici anni ed è suggellata da un gemellaggio che si sta rivelando una grande opportunità di conoscenza reciproca. leggi a pagina 4 Naša zemlja tiho umiera Tele zadnje cajte se v naši deželi čujejo žalostni glasuovi an skarbi za naše gorske vasice, ki umierajo. Midruz, ki tiedan za tie-dnam se žalvamo an dajemo zadnji pozdrav vsakemu od naših ljudi, ki odhaja v drug sviet al pa (buj ried-ko) se veselimo za rojstvo novih družin an otruok, vemo lieuš ku vsi, kuo je kritično naše stanje, kakuo je katastrofalna naša demografska slika. Povsierode gremo na manj, še narbuj v dreškem kamunu. Naši ljudje žive buojoš ku ankrat, imajo buj lepe an modeme hiše, dielo je dosti krat blizu duoma. Tudi kar se tiče svoje identite an jezika so premagal strah an ratavajo nimar buj ponosni na njih sloviensko dušo. Bi mogli lepuo živiet. Pa naše vasi, še posebno gor v bre-zieh, se praznijo. Tiste od pokrajinskih an deželnih inštitucij, ki so nas popunoma zapustil an pozabil pa se nam zdijo krokodilje suze. Vzel so nam še Gorsko skupnost an na nje mest postavli komisarja, takuo, de je naš glas ratu še buj šibak an ne moremo vič še zauekat ne, de smo po-triebni pomoči. Vse je tiho an muči. Le grede se pode-rjajo an tiste majhane reči, ki so jih s težavo postavli na nuoge. Recimo povezavo med Zupani adne an druge strani meje, ki so ji diel ime “Narbuojši sosedi” (I migliori vicini). Vse poza-bjeno. Cajt gre napri, evropske parložnosti se zamujajo an naše doline pa umierajo. Predavanje o Na zelo dobro obiskanem večeru v čer-’ek 11. aprila je bil dr. Zoltan Jan gost v ^jižnici kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Njegovo predavanje na temo “Slovenšči-na - navodila za rabo” je namreč pritegnilo P°zornost številnih slušateljev tečajev slovenskega jezika, ki se odvijajo v Spetru in Čedadu in torej tudi ljudi, ki pomanjkljivo °bvladajo knjižni jezik. Dr. Zoltan Jan je izvrstno opravil svojo halogo tudi s tem, da je imel dvojezično Predavanje. beri na strani 3 slovenskem jeziku ^51 KUPE~~V SM0 MOČMI / .ME 5EJOKAt / BENEČIJA, SAVA IMAMO . "COMITATO Četrtek, 18. aprila 2002 Le classi seconde dell’istituto Ceconi di Udine per operatori meccanici e o-dontotecnici hanno assistito lunedì mattina, nella sala consiliare di S. Leonardo, ad una lezione di orientamento. E’ stata, questa, l’occasione per presentare una carta di orientamento realizzata dalla società sportiva di mountain-bike “Friuli Mtb”. 11 progetto, realizzato con il contributo del Nati-sone Gal e la collaborazione del consorzio di sviluppo turistico Arengo, intende favorire l’acquisizione di abilità di lettura delle carte topografiche e lo sviluppo delle capacità di o-rientamento, oltre alla conoscenza degli aspetti geografici e turistici del territorio di S. Leonardo, che è il primo interessato dal progetto che però si potrebbe sviluppare anche in altri comuni delle Valli del Na-tisone. L’orientamento, conosciuto dagli esperti più con Una carta di orientamento per il territorio di S. Leonardo la denominazione in inglese “orienteering”, è uno sport a stretto contatto con la natura. Il campo di gara è infatti il bosco. Si parte con in mano u-na bussola ed una carta topografica alla ricerca dei punti di controllo, detti “lanterne”. L’obiettivo è quello di completare in mountain-bike l’intero percorso segnato sulla cartina nel minor tempo possibile. La carta realizzata la scorsa primavera per S. Leonardo è in scala 1:15.000. Importanti sono i colori, che definiscono i prati, i boschi percorribili, la vegetazione che può creare ostacolo, le zone in cui si trova l’acqua. Dalla carta si può anche capire la morfologia, ovvero la forma del terreno, attraverso le curve di livello. Pisnxo Ki iz ima Stojan Spetič V pripravah na “Israel day” je desnica v Italiji zaCela mahati z zastavo stare in gostobesedne Oriane Fallaci, ki Ze leto dni iz svojega newyorSkega nebotičnika zliva strup na islam in Palestince s tako rasistično ihto, da ne prizanese niti staremu papežu Janezu Pavlu II, ker se zavzema za mir brez predsodkov. O gospe Fallaci, ki je s svojo samohvalno gostobesednostjo zaslovela kot pisateljica, pri Čemer je ni bilo sram izkoriščati celo svojega mrtvega ljubimca, bi raje ne govoril. O moralni drži te “Časnikarke” priCa dogodek iz let njene mladosti, ko je bila dopisnica v Vietnamu. Uspelo ji je, bogve kako, da sojo sprejeli v kabino ameriškega bombnika B 52, ki je sejal smrt po delti reke Mekong. Sedela je poleg enega izmed pilotov in ga vprašala, kaj pomeni vzvod pri njegovem stolu. Povedal ji je, da vzvod odpira vratca, skozi katera leti- jo bombe. Prosila ga je, Ce sme poskusiti. In res je potegnila vzvod, da so morilske bombe zaCele padati na džunglo, vasi in ljudi. Gospa Fallaci pa je doživljala andrenalinski stresljaj ob misli, da je držala v roki smrtonosni vzvod in z njim Zivljensko usodo tolikih ljudi... Med najbolj uporabljenimi argumenti za polemike o dogajanju v Sveti deželi so samomorilski atentatorji, mladi palestinski fantje in dekleta, ki iz svojega telesa naredijo uničevalno bombo, s katero se poženejo na ulice Jeruzalema ali Netanije, potegnejo vrvico in sejejo smrt. Kaj so? MuCeniki, kakor jih imenujejo obupani rojaki, ali pa verski fanatiki, katerim Hamas ali Džihad obljubljajo takojšen prehod v muslimanski raj, staršem in sorodnikom pa Cast in denar za nadaljnje preživetje? Gotovo so sredstvo ciničnih režiserjev neustavljive spirale smrti, ki se zoperstavlja vsakršnemu poskusu pomiritve in sporazumevanja. So pa tudi mladi, polni idealov, ki jih splošno stanje obupa sili k skrajni obliki upora. Ko slišim poenostavljene ocene o teh fantih in dekletih mi spomin gre k novinarskemu mentorju Frančku Kavsu. Ko sem prišel na “Pimorski dnevnik” se mi je zdel že star, Čeprav je imel moja sedanja leta. Bil je prijazen, izredno razgledan, moder in predvsem tih Človek. Delil nam je nasvete in nas uCil. Vedno neprisiljeno, skoraj sramežljivo, Čeprav so bili pogostoma zelo dragoceni. Umrl je na pločniku, na poti domov. Srce ga je izdalo. Naslednjega dne so na njegovem delovnem mestu, na klopi za Časnikarje v tržaškem občinskem svetu, položili šop rdečih vrtnic. Zupan mu je namenil besede ganjenega slovesa. FranCek Kavs je bil tisti tigrovec, ki je konec tridesetih let pripravil samomorilski atentat proti Mussoliniju, ko je obiskal PosoCje. Nadel si je pas z eksplozivom, ki bi ga moral razstreliti, ko bi mimo zapeljal avto z Beni-tom Mussolinijem. Vrvice ni potegnil, ker je opazil, da je bila na cesti gruCa otrok krajevne osnovne šole. Eksplozija bi tudi mednje zasejala smrt, pa mu srce ni dalo. Vse življenje ga je pekla vest ob dilemi, Ce je ravnal prav ali ne in Ce bi se zgodovina v nasprotnem primeru zares spremenila. Drnovšek deset let na čelu LDS Pred nekaj dnevi je minilo deset let od “zgodovinskega datuma”, ko je postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) dr. Janez Drnovšek. Drnovšek je ladjo LDS -kot beremo v komentarju ljubljanskega Dela - vseskozi krmaril kot kapetan z izjemno avtoriteto, ne meneč se niti za obCasne upore posadke. In ti so se zaceli že takoj po njegovem kronanju, ko je Jaša Zlobec razposlal interno pismo, v katerem je kritiziral premierja. Vendar je bil to bolj glas vpijočega v pušCavi in Zlobec je bil med prvimi, ki so morali oditi s poveljniškega mostu. Hkrati pa se je zaCel vzpon tistih, ki so predsedniku stranke in pozneje premieru izražali brezpogojno vdanost. Gregor Golobic je poldrugo leto pozneje takole komentiral predsednikov “specifični” položaj v stranki: “Janez Drnovšek takrat (ob prihodu v LDS) ni bil zgolj ena izmed političnih osebnosti, temveč samostojna institucija z večjim pomenom kot marsikatera takratna parlamentarna stranka.” Drnovšek je tako najprej počistil z raznimi “i-deologi” v stranki, predvsem s t. i. zsmsjevsko strujo, obkrožil se je s svojimi ljudmi in kmalu so mu že ocitali, da politično prizorišče obvladuje tudi z “vlado v vladi”. Njegov položaj se je še okrepil po blejskem kongresu 12. marca 1994, ko so se LDS pridružili demokratska stranka, socialisti in zeleni. V vseh političnih strankah so frakcijske ali i-deološke zdrahe, ki se jim preprosto reCe boj za oblast. Toda v LDS nikomur ni padlo na pamet, da bi poskušal izpodriniti Drnovška, in tudi zdaj, ko je napovedal svoj odhod, se zdi še vedno nekako nevarno oznanjati morebitne ambicije po nasledstvu. Drnovškov izjemni položaj v stranki, njegova “koalicija z LDS”, mu je omogočala, da se je lahko v vsakem trenutku znebil ljudi, ki so mu šli na živce, toda to seveda niso nikoli bile kake diktatorske čistke, saj ima Slovenija na voljo dovolj primernih služb v diplomaciji in birokraciji. Posebni položaj LDS na političnem prizorišču pa mu je dajal možnost, da se je od volitev do volitev poigraval tudi z najbolj vratolomnimi koalicijskimi povezavami, saj so menda bili v Drnovškovih vladah že prav vsi, razen Jelinčiča in Bajuka. Zdaj, deset let pozneje, je nastal nov položaj, predvsem v psihološkem smislu, in govori se že o “eri zatona LDS”. Ce se Drnovšek ne bo odločil kandidirati na letošnjih predsedniških volitvah - to je malo verjetno - pa bo trenutek resnice za LDS napočil na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Kajb stranka je Ze (pre)dolgo na oblasti in se pogreza v nekakšno idejno krizo. Ni dvoma, da si bo poleg tega v tem mandatu s prodajo bank in z državnimi dolgovi poslabšala politični i' midž, zato o takem u-spehu, kakršnega je imela na zadnjih volitvah, lahko težko upa. Ali pa bo p° Drnovškovem odhodu k-ratko malo razpadla, če se ne bosta pravi Cas povezah vsaj dve notranji struji (olj menda treh) in izoblikovali dovolj trdno jedro. V naslednjih mesecih bodo politični dogodki pokazali, koliko je resnic® v govoricah in tezah, ki jH1 ta Cas zasledimo v slovenskih medijih, (r.p.) Peterlè entra nella Convenzione Si alla collaborazione E stato fruttuoso l’incontro tra il governatore della Carinzia Jorg Haider ed il ministro sloveno per le questioni europee, nonché negoziatore di Lubiana nel processo di integrazione con LUE Janez Potočnik. Si è concluso infatti con un accordo su 7 progetti del programma Phare CBC/Interreg III A con l’Austria che finora Haider non aveva appoggiato. La cooperazione transfrontaliera tra Slovenia ed Austria riceverà dunque ulteriore impulso. Si tratta di progetti che si riferiscono alla collaborazione in campo culturale ed economico e tendono a migliorare la conoscenza reciproca, nell’interesse prima di tutto della minoranza slovena in Carinzia. I progetti saranno sottoscritti il prossimo luglio a Lubiana. Peterlé nella presidenza Il tredicesimo posto al tavolo della presidenza della Convenzione europea è stato assegnato allo sloveno Lojze Peterle che ha ottenuto i maggiori con- sensi (12 voti) già alla prima votazione, battendo gli altri due candidati, il lituano Meddinskas (9 voti) e la slovacca Irena Belohorska (2). Un successo atteso visto che la candidatura di Peterlè godeva dell’appoggio del Partito popolare europeo e comunque rappresenta un riconoscimento per la Slovenia. Peterlé a-vrà il ruolo di “ospite”. Benzina più cara Il 15 aprile in Slovenia il prezzo della benzina è aumentato di 6,3 talleri e dunque di oltre il 3%. Il costo della benzina verde a 95 ottani è di 190,80, mentre per quella verde a 98 ottani è di 199,2 talleri al litro. È il terzo aumento in un mese. Stagione d’oro La Slovenia sta vivendo un periodo felice per quando riguarda la sua giovanissima cinematografia. Pieno di promesse sembra infatti il film che nei giorni scorsi ha vinto a Portorose il 5. Festival del film sloveno. Si tratta di Šelestenje (Sussurro), opera prima del regista Janez Lapajne. Tra i recenti successi da segnalare l’oscar per il miglior film straniero a No Man’s Land, in parte finanziato dal ministero della cultura sloveno e il leone di Venezia per la miglior opera prima a Kruh in mleko di Jan Cvitkovič. L’aereo delle polemiche In Slovenia infuria la polemica sull’acquisto de- ciso dal governo di un a®' reo, un Falcon 900 EX. S®' condo quanto affermato ad una conferenza stampa dal segretario generale del g°" verno Mirko Bandelj cO' sterà poco meno di 35 mi' lioni di dollari Usa. Qual' cuno già ipotizza che il g0' verno possa tornare su' suoi passi a causa defie forti pressioni pubbliche. I verdi con Fonda Ugo Fonda, 55 anni-biologo, vicesindaco di P*' rano è il nuovo presidente dei Verdi della Slovenia-Lo ha votato nei giorni scorsi il congresso del par' tito a Portorose. <. ' četrtek, 18. aprila 2002 Sopra Moreno Tomasetig, assieme a Donatella Ruttar, durante un momento dell’inaugurazione. A lato il giovane fisarmonicista Giovanni Banelli Una natura sempre viva nei “collage” di Moreno La storia di Moreno To-masetig è una storia di spostamenti. Anche in questo Periodo, sta lavorando per realizzare quello che è forse sogno della sua vita, suo e della sua compagna Tuuli, Una grande casa con tanto verde attorno. Perché nelle sue esperienze Moreno ha sempre avuto un minimo comune denominatore, l’a-JTiore per [a natura. Questo 0 si vede anche nelle opere come quelle che espone alla “eneska galerija di S. Pietro. “Ho iniziato il mio percorso artistico con un corso ~l grafica pubblicitaria, era 'a fine degli anni ’70, da lì o cominciato a pubblicare V saboto 13. obrila so v Beneški galeriji v Spietre odparli razstavo “Collage” Morena Tomasetig. Gre za nove dieia beneškega umetnika, ki se ukvarja predvsem z ilustracijo an s stripi. Moreno je pa nimar pozoren na naravo an na Človeka, an tuole se lepuo vidi v razstavi. Na otvoritvi je med drugim prebral piesmi od Preverta an od Rinalda LuSCaka, ki guorijo pru gor mez tuole. Mladi harmonikar Giovanni Banelli je pa, tud s suojo simpatijo, Šenku publiki an liep glasbeni moment. Razstava bo odparta do 10 maja. su un giornale che si chiamava “L’altro Friuli”. Ho continuato con il Dom, con l’Emigrant. Realizzavo fumetti, come quelli che accompagnavano i testi di Luciano Chiabudini. Poi mi hanno proposto di illustrare il libro “L’ultima valle” di Roman Firmani, e una rac- colta di poesie di Rinaldo Lusčak. Nel frattempo col-laboravo anche con “Terra nuova”, un giornale ecologista. Mi sono trasferito a Parigi, dove ho lavorato per una cooperativa che si occupava di prodotti naturali. Lì ho fatto una mostra con dise- gni ispirati a citazioni di Gandhi. A Bruxelles (un ritorno, perché sono nato in Belgio) ho preso parte all’Expo, con una mostra che è rimasta esposta per due edizioni. Lì ho inventato anche un personaggio, “Gaia la terra”. Ah, nel frattempo ho fatto in tempo a conoscere il Giappone, ci sono stato sei mesi, le associazioni ecologiste giapponesi ci avevano invitato a spiegare come funziona la nostra cooperativa. Mi sembrava tutto piccolo, in Giappone, loro poi sono tantissimi. Abbiamo anche fatto u-na campagna per pubblicizzare il pane biologico. Ho vissuto in Scandinavia, facendo la spola tra quella terra e l’Italia, lavorando sempre con cooperative ecologiste. In Finlandia ho conosciuto anche chi fa parte di minoranze, come i lapponi, un popolo molto antico. Intanto ho illustrato il libro di un economista tedesco che è uscito in Germania e in Giappone. Come sono nati i quadri che ho presentato alla Beneška galerija? Tempo fa ho seguito dei corsi alla Libera accademia di Cividale, ho conosciuto diversi illustratori tra i quali Rosanna Nardon, che mi ha insegnato questa tecnica e invogliato a proseguire su questa strada. Ora sto lavorando molto sui quadri, usando questa tecnica mista di collage e acquarello. Proseguo intanto, quando ne ho l’occasione, con le illustrazioni di libri. Proprio ora è uscito un libro delle edizioni Kappa-vu di Udine, dove ho illustrato le fiabe di Esopo tradotte in friulano”. Questo tra un impegno e l’altro, la vendita di pannelli solari ma anche la sistemazione della nuova casa, nel comune di Prepotto. Una casa tra i campi ed i prati, vicina al bosco. In-somma, dove Moreno e Tuuli hanno trovato il proprio habitat naturale, (m.o.) Direttori artistici dai 5 continenti in visita a Topolò Un importante evento culturale è stato ospitato per la prima volta nella nostra regione e, dopo 14 anni, in Italia: il Plenary Meeting IETM (Informai European Theatre Meeting), cioè l’incontro fra una delle prime e più rappresentative reti culturali europee, con sede a Bruxelles. Sostenuto dai ministeri per la Cultura di molti Paesi europei e non, l’IETM raccoglie nei cinque continenti i responsabili di teatri, festival, compagnie di danza, spazi culturali ed e-venti legati alla sperimentazione ed alle arti contemporanee. Dal 10 al 14 aprile, Trieste li ha ospitati in un susseguirsi di convegni, incontri, laboratori e spettacoli. Nel programma, fittissimo, e-rano previste anche due uscite: Ljubljana e Topolò. Una nutrita delegazione dell’IETM, composta da finlandesi, canadesi, francesi, praghesi e altre provenienze, è quindi salita a fare la conoscenza del paese della Stazione-Postaja, con tanto di pernottamento. E sembra proprio che il fascino di Topolò sia irresistibile e abbia colpito ancora, a sentire le entusiastiche reazioni dei partecipanti all’uscita, che hanno promesso di ritornare quanto prima. Topolò si è rivelato un luogo particolarmente adatto, visto il tema conduttore del raduno, quell’“accoglienza e ospitalità” che è anche il tema centrale dell’esperienza umana e artistica che da nove anni vede Topolò impegnata in un utopico progetto di rinascita. La mitica Maria della Trattoria “Alla Posta” di Clodig ha, al suo solito, moltiplicato l’entusiasmo della delegazione internazionale con una serie di piatti che resteranno nella memoria palatale di parecchi di loro. Le nuove case di Topolò, restaurate grazie al progetto 5B, si sono animate di idiomi diversi, in un inatteso pienone infrasettimanale. Un altro significativo riconoscimento al coraggio di un paese che proprio non ci sta a dire la parola “fine”, (m.m.) Slovenska pesnica bo nastopila v petek 19. Taja Kramberger v Vidmu Taja Kramberger, slovenska pesnica, ki je bila že dvakrat gost “Postaje Topolovo”, bo v petek, 19. a-prila, ob 21.30, nastopila v Vidmu, v društvu Pabite-le, ulica Fiume 13. Srečanje s Krambergevo bo v okviru literarnih srečanj “La poesia ha i giorni cantati”. I capelli tirati indietro, §1* occhialini ovali, una cer-fij mestizia nello sguardo. . °n ce ne sono molte, di 'mrriagini di Srečko Koso-Vefi Molte di più sono le Parole, parole che hanno lardato il segno non solo nel-a storia letteraria di un po-P°jo, quello sloveno. “La ^la vita è mia, slovena, c°ntemporanea, europea ed etema" lasciò scritto. Sono aggettivi che deli-neano, più di ogni altra co-Sa’ la coscienza di appaiteli ad un popolo ma anche a sensibilità mitteleuropea e poeta, che riverserà sPesso nelle sue liriche. L’esistenza di Kosovel - 11 Poeta il cui busto la scor-Sa settimana è stato abbatto da vandali in un giardi-110 Pubblico di Trieste - si è Sv°lta in poco più di due ecenni (è nato a Sežana nei 1904 ed è" rtiorto a’ To- Kosovel, il disagio che si fece poesia maj nel 1926), la sua vicenda poetica è durata ancora meno perché iniziò a scrivere e a pubblicare su alcune riviste nel periodo del ginnasio. In questo breve periodo di tempo che gli fu concesso diede vita però ad una produzione poetica notevole sia per quantità che per qualità. Non c’è stato, in questa produzione, uno sviluppo lineare. Kosovel è passato da una poesia più tradizionale ad una più audace e sprimentale, che è sfociata nei versi poi raccolti sotto il titolo “Integrali”. Se la prima produzione, quella impressionista ed e-spressionista, legata soprattutto ài Carso' (in quel pe- riodo scenografia ideale dei suoi pensieri) ha trovato subito riscontri nella critica, le poesie d’avanguardia verranno scoperte solo a partire dal 1967. E questa scoperta significò, per la critica, rivedere tutto il concetto della poetica di Kosovel. Un Kosovel che era impegnato nel dibattito politico e culturale del suo tempo, ma anche un poeta capace di indagare nella complessità dell’animo u-mano. Kosovel è stato anche u-na vittima di quella mania antipatica che gli Stati hanno avuto per molto tempo (sperando che quel tempo sia finito) di prendere in mano una carta.geografica e spostare a proprio piaci- mento i confini politici, con tutte le conseguenze che questo comportava. Fu mandato dai genitori a studiare a Lubiana perché il suo paese si trovava sotto l’Italia e le scuole slovene erano state soppresse. Se durante l’infanzia aveva vissuto gli orrori della guerra, a Lubiana la sua fu una vita di ristrettezze, mentre in maniera sempre più intensa si faceva largo l’angoscia di un Paese, la Slovenia, che veniva smembrato tra quelli confinanti, e l’angoscia di fronte all’Europa che sembrava impazzita a causa dei nazionalismi e degli odii ideologici. La necessità di raccontare questi disagi lo portò a cercare nuove formule poetiche. Va ricordato che in quello stesso periodo in Europa vi furono voci e fermenti analoghi. Si pensi all’arte costruttivista che si era affermata in Russia durante e dopo la prima guerra mondiale e che diede spunto, poi, alla scuola di architettura Bauhaus. Si pensi, perché no, al futurismo italiano, con una differenza fondamentale: Kosovel era perfettamente consapevole che la nuova civiltà industriale rischiava di trasformare l’uomo in u-na macchina. Una malattia ha concluso troppo brevemente questa esperienza. Siccome un poeta, un vero poeta, è anche un profeta, queste sono le parole dello stesso Kosovel per chiudere questo suo breve ritratto: “Sono un razzo rosso, mi accendo brucio e mi spengo. E più fuggo più sto bruciando. E più brucio, più sto soffrendo e più soffro, più in fretta mi spengo”. (miha) Četrtek, 18. aprila 2002 Sono state anche rinnovate le cariche del direttivo L’associazione Topolò già al lavoro per la Postaja L'associazione Topolò-Topolove si è riunita di recente per decidere il rinnovo delle cariche per il suo direttivo. Presidente è stata eletta Silvija Bogdanovič, vicepresidente Renzo Rudi, tesoriere Aldo Trusgnach, segretaria Rotnina Masutti, consiglieri sono Antonio De Toni, Daniela Rudi, Carla Loszach, Graziano Ber-gnach e Moreno Miorelli. Un intenso lavoro attende ora l’associazione e già domenica 13 a-prile due squadre si sono rimboccate le maniche e, nello spirito della “ra-buota”, hanno ripulito alcune zone prospicienti il paese invase dagli sterpi e iniziato a rinnovare gli spazi che ospiteranno nel mese di luglio gli artisti e i loro interventi. Tra questi anche i locali che saranno sede dell’Ufficio postale, il primo nella storia di Topolò, che a-prirà i battenti proprio in occasione dell'inaugurazione della Postaja, sabato 6 luglio, rendendo più agevole la vita per tutti gli abitanti del piccolo paese di montagna. Morskih psov ne poznamo Ko berem Časopise iz Slovenije, mi je jasno, da si država in njeni državljani zastavljajo vprašanja, ki bi si jih pred desetimi leti nikoli. Nekoč se je zdela Evropa obljubljena dežela. Zdelo se je, da bodo Slovencem zaradi osamosvojitve vsi pomagali in da bo v hipu možen vstop v Evropo z evropskimi plačami vred. Potem se je na obzorju zasvetila zvezda Nata in tudi ta je vabila kot sirena. Z leti pa je med ljudmi in komentatorji pričelo zmanjkovati navdušenja tako za Evropo kot za Nato. Javno mnenje je že tako deljeno, da ustvarja slovenski vladi in koaliciji, ki jo podpira, preglavice. Kakšen bi na primer bil izid referenduma za vstop v Evropsko unijo ? Osebno ostajam prepričan, da je pozitivna integracija Slovenije v Evropo in tudi v Nato (slednja mi od nekdaj ne vzbuja simpatij) skoraj neizbežna. Vendar ima tudi ljudski glas svojo modrost. EU predstavlja Sloveniji vedno neke nove račune in zahteva nove izpite. Mala Slovenija verjetno na no- benem področju (sorazmerno na velikost seveda) ne zaostaja za kako Grčijo, Turčijo ali Portugalsko. Glede gospodarske moči se sicer ne more kosati s kakim Venetom, vendar ima Slovenija dovolj energij in sposobnih ljudi, da bi lahko bila, in v bistvu že je, enako redna regija ostalim, ki jo obkrožajo (Koroška in drugi predeli Avstrije, FJK, Veneto itd.). Skratka, Slovenija ne bi v Evropi pomenila bremena ali države, ki jo je treba pitati kot bolnika. Tudi v Nato ne bi tistih nekaj vojakov ne prišlo v raztrganih čevljih. Dejstvo pa je, da se Slovenci bojijo zahtev, ki gredo od kmetijstva do varstva človekovih pravic in ki verjetno presegajo “evropske” Standarde. Istočasno se vsi zavedajo, da za Slovenijo ne bi bil koristen nereguliran prihod tujega kapitala. Dogaja pa se mnogo stvari, ki kažejo, da Evropa postavlja mali državici mnoge zapreke, ki se jim sama izogiba. To vzbuja med Slovenci upravičen odpor in strah. Pri vsem tem pa ni vprašanje Slovenija. Dej- stvo je, da se v Evrop' množijo sile, ki so vedno manj navdušene nad pri' hodom novih članic. Razlogi so jasni. Znotraj same EU ni lahko najti pravih političnih in gospodarskih ravnovesij. Širitev bo pomenila poslušati še vet glasov. Ob tem marsikomu paše, da ima preko meje prostore brez pretiranih ambicij in brez preostrih pravil. Brutalno: v Jesenicah bi si rad postavil tovarno in za nekaj evrov mesečno najel delavce in sposobne inženirje. Ob Bohinjskem jezeru bi si postavil vilo ter namakal v vodo trnek brez pravil, ki jih zapoveduje ribiška družina. Na plačilnem seznamu bi imel župane in celo ministre. Kapitalizem zna to delati V Venecueli je bil državni udar pozna prvoaprilska šala... V trenutku, ko neka država postane integriran del nekega telesa, ima potem iste dolžnosti a tudi iste pravice. Dolžnosti so lahko ža majhno državico breme, 1 vendar obstajajo tudi pravice, ki te vsaj delno ščitijo pred roparskim kapitalizmom. V Evropi, ki niha na desno, se žal uveljavljajo ščuke in zato Slovenci pravilno slutijo, da v Evropi ne bodo padli ma žametne blazine. Treba pa je vendarle t optimizmom misliti, da Slovenci bolje poznamo ščuke kot pa morske pse, ki plavajo v prostih vodah ; globaliziranega kapitah' : zrna. A S. Pietro si rinnova l’incontro con Sambreville pouku slovenščine in jezikovnih priročnikih Zanimivo in dobro obiskano predavanje dr. Jana v Čedadu Sopra e a fianco due momenti dell’incontro tra le comunità di S. Pietro e Sambreville nell’ex “college” s prve strani Uvodoma je v imenu prirediteljev pozdravila Lucia Trusgnach, ki je med drugim podčrtala prispevek dr. Zoltana Jana v svojstvu ravnatelja novogoriške knjižnice pri nastanku knjižnice društva Ivan Trinko v drugi polovici sedemdesetih let. Nato je predstavila uglednega gosta, ki je doktor literarnih znanosti, profesor slovenskega jezika in književnosti, državni svetnik in predsednik Zveze društev Slavistično društvo Slovenije ter avtor več publikacij o odmevih slovenske književnosti v Italiji ter številnih recenzij in člankov tudi o metodiki pouka slovenščine. Izhodišče predavanja dr. Jana je bil drugačen pristop, ki ga zahteva poučevanje slovenščine kot tujega jezika ali materinščine. Nato je razvil zanimivo razmišljanje o jezikovnih ravninah in zvrsteh. Kot v šahu ima jezik enaka pravila za vse, je dejal, a se seveda razlikuje od človeka do Sono arrivati lunedì 15 e rimarranno ospiti del Comune di S. Pietro al Natiso-ne fino a domenica 21 aprile. Sono una settantina i rappresentanti di Sambreville, in Belgio, che questa settimana, con il loro arrivo rinnovano l’amicizia tra il comune belga e quello be-neciano, che ormai dura da 14 anni ed è suggellata da un gemellaggio che si sta rivelando una grande opportunità di conoscenza reciproca. La rappresentanza, ospite dell’ex casa dello studente che ora è affidata al convitto nazionale “Paolo Diacono”, è composta soprattutto da giovani: sono i ragazzini che frequentano le classi quinta e sesta elementare di una scuola privata cattolica di Sambreville, conosciuti già lo scorso anno quando una delegazione di S. Pietro ha fatto visita alla cittadina gemellata. Assieme a loro ci sono sei insegnanti e alcuni rappresentanti della comunità di Sambreville. La visita, finanziata per buona parte dall’amministrazione comunale di S. Pietro (non è stato infatti ancora concesso nessun contributo da parte dell’Unione europea per le iniziative legate al gemellaggio), ha previsto negli scorsi giorni le escursioni a Kobarid e nella valle dell’Ison-zo, a Cividale, a Castel-monte e sul Matajur. Oggi, giovedì ‘18, i ragazzi di Sambreville si sono uniti alla classe quinta della scuola bilingue di S. Pietro per recarsi a Venezia. Nella giornata di domani gli a-lunni delle due scuole parteciperanno insieme all’attività didattica della scuola bilingue, mentre gli adulti faranno visita a strutture produttive nei Colli orientali del Friuli. Per sabato infine è prevista la visita al mercato settimanale di Cividale e alla redazione del nostro giornale. Prima della partenza per Sambreville ci sarà tempo per un pranzo in compagnia del comitato locale, guidato da Lia Dorgnach, e dei ragazzi delle valli del Natisone. človeka, odvisno pač od družbenega in kulturnega konteksta. Zaustavil se je tudi ob bogati narečni račlenjenosti slovenskega jezika, pri čemer je poudaril nekatere posebnosti beneškega dialekta in še posebej interference italijanščine v besedišču in skladnji. Z nekaterimi primeri, tudi iz revije Air Beleterina, je prikazal razvoj zvrstnosti slovenskega jezika. Nato je dr. Zoltan Van podal prerez o zgodovin' skem razvoju slovenskega jezika, oz. o procesu njeg°' ve normalizacije ter izCf' pen pregled jezikovnih poročnikov od posamezni!1 slovnic, do slovenskega eti' mološkega slovarja, od raznih leksikonov do najnO' vejšjh učbenikov za šole-Vse to bogato gradivo so s| udeleženci lahko ogledal' in bo razstavljeno teden dn* v knjižnici Jvan Trinko. Dr. Zoltan Jan četrtek, 18. aprila 2002 V soboto 20. aprila bo v Reziji redni občni Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Ob tej priložnosti smo predsedniku Rudiju Pavšiču postavili nekaj vprašanj. Vsakoletni občni zbor je seveda tudi trenutek za pregled prehojene poti in opravljenega dela. Kako bi najprej ocenil sedanji Politični položaj slovenske manjšine v Furlaniji-Juljiski krajini. Zaskrbljujoč je. Ta beseda najboljše ponazarja cas, y ga preživlja naša narodnostna skupnost. Takoj pa bi dodal: zaskrbljujoč a z velikim optimizmom za prihodnost. Minilo je Ze več kot leto dni, od kar smo dobili zaščitni zakon. Se več časa je minilo °d sprejema zakona za jezikovne skupnosti v drZa-vt- Gre za izredna dogodka, ki tako ali drugače naši skupnosti, kot seveda tudi drugim, jamčita obstoj in možnost razvoja. Izvajanje obeh zakonov pa je pokazalo, da je za njuno aplika-Cljo potrebna predvsem politična dobra volja. Tudi najboljši zakon bo ostal Prazna črka, če s strani odgovornih vladnih sredin zmanjkata volja in prepričanje, kar se v bistvu danes dogaja. In prav tu stoji razlog za naše razočaranje. Da bomo z desnosredinskimi vladnimi sredinami imeli težave, smo si pričakovali, nismo Pa mislili, da v polu svoboščin je še vedno prisotna tako zaprta in nasprotujoča miselnost do naše manjšine. Pogovor s predsednikom SKGZ ob sobotnem občnem zboru v Reziji Zelo smo zaskrbljeni, a zaupamo v bodočnost V tem času smo preverili, kako na desnici razmišljajo o nas in kakšna bodočnost se nam piše, če bodo te sile ohranile oblast. En primer za vse: sestava paritetnega odbora. Vsi vemo, da je ta odbor ključnega pomena za uveljavitev zaščitnega zakona. In prav okoli njegove sestave so deželne večinske oblasti pokazale nespoštovanje do naše skupnosti in do naših ljudi. Neofašistični deželni svetovalec je na pobudo kakšnega slovenskega klečeplazca poskrbel, da je tri beneške družbeno-kulturae delavce (Živo Grudnovo, Jole Namorjevo in Giorgia Banchiga) oblatil in jim pripisal veliko lažnega in tendencioznega. Potem pa je deželna vlada iz paritetnega odbora izpustila našo predstavnico, Jole Namor, in jo zamenjala z osebo, ki ne predstavlja nikogar, gotovo ne naše manjšinske organiziranosti. Ce k temu dogodku dodamo ministrov dekret o enojezičnih izkaznicah na Krasu, velike zamude pri izplačevanju sredstev na DeZeli, oskrunitev Kosovelovega kipa, razlastitvene posege na Jeremitišču, imamo dovolj razlogov za zaskrbljenost. Optimizem pa ga nam vliva dejstvo, da v našem boju nismo osamljeni in da vse več italijanskih sodržavljanov nam izkazuje podporo in stoji ob nas. Slovenska država kaže vse večjo skrb za našo skupnost in njen vstop v Evropsko zvezo bo to sodelovanje še povečalo. In nazadnje naše vse bolj trdno in uspešno sodelovanje na področju civilne družbe. SKGZ in SSO delujeta skupaj zelo dobro in to je dobro za celo manjšino. Verjetno je prav to razlog za napade, ki so naslovljeni nekaterim vodilnim osebam v obeh krovnih organizacijah. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič Kako pa ocenjujete specifično položaj manjšine v videmski pokrajini? Izredno sem vesel, da je dvojezična šola postala državna in ena najpomembnejših vzgojnih sredin v zamejstvu. S tega mesta bi se zahvalil vsem, ki so si kakorkoli prizadevali za njeno rast in za dosežene rezultate. Posebno pohvalo pa si gotovo zaslužita Pavel Petričič in Živa Gruden. Kje so šibke točke slovenske manjšine v Furlaniji, kam naj bolj usmeri svoje delovanje? Skrb za šolo je zahtevala veliko energij in truda s strani vseh, tako da se je v zadnjem obdobju postavilo nekoliko v stran drugo dejavnost. Sedaj pa je čas, da se v Benečiji ustvarijo pogoji, da se bo slovenstvo razvilo in utrdilo, od Kanalske doline do Čedada in tudi v nekaterih občinah furlanske ravnine. Pogoji (na srečo tudi politični) so boljši kot v Trstu in Gorici. Sodelovanje s Furlani lahko rodi dodatne sadove. Ustvariti je treba večje in močnejše sinergije med obstoječimi manjšinskimi realnostmi. Dejstvo, da se je tako veliko število staršev odločilo za dodatni pouk slovenščine kaže, da ste dobro sejali in sedaj je prišel čas žetve. Zato nadaljujte z vašim delom in naj vas pri tem ne motijo nekateri posamezniki, ki bi zaradi majhnih osebnih koristi vse postavili na glavo. Imejte zaupanje v vaše moči in v dejstvo, da ste del zelo velike zamejske družine, ki vas spoštuje in če je potrebno vam bo v stiski tudi pomagala. Velika pozornost SKGZ za videmsko pokrajino se kaže že v tem, da ste za občni zbor zbrali Rezijo. SKGZ je vedno kazala pozornost do Benečije in to ne le z besedami, predvsem z dejanji. Se posebej pa se veselimo kulturnega in jezikovnega razvoja naših Rezijanov. Zato tudi odločitev, da bomo občni zbor pripravili v njihovem kulturnem središču. To je prvič v 50-letni zgodovini SKGZ. V severnem delu videmske pokrajine je slovenska manjšina najbolj šibka v Terski dolini, v Bardu. Ali namerava SKGZ kaj storiti za okrepitev slovenske prisotnosti na tistem območju? O tem smo večkrat razpravljali in v zadnjem času smo tudi na določen način pomagali, da se stvari izboljšajo. Prepričan sem, da oba zakona (zaščitni in 482) bosta prispevala k utrjevanju slovenske prisotnosti v teh krajih. Poiskati bo treba podobne rešitve, podobne tistim, ki smo jih denimo uresničili v Reziji. Pred dobrim desetletjem smo namreč na Solbici odprli urad ZSKD, ki je veliko pripomogel k splošnemu kulturnemu in jezikovnemu napredku. Ob koncu pa naj izrečem priznanje tudi vsem tistim beneškim javnim upraviteljem, ki razumejo naše prizadevanje in nam stojijo ob strani. SKGZ pa si prizadeva, da bi ob jeziku in kulturi napredovalo in se utrdilo tudi gospodarstvo. Po času krize je prišel čas novih načrtov in novih razmišljanj. V njih je mesto tudi za Benečijo. y soboto 20. aprila 2002 ob 9,30 v prvem sklicu in ob 10. uri v drugem sklicu bo v Kulturnem domu na Ravanci v Reziji REDNI OBČNI ZBOR SKGZ Dnevni red: Poročilo predsednika Blagajniško poročilo Poročilo Nadzornega odbora Diskusija Sprejem bilančnih dokumentov Razno ■— L’abbattimento del busto di Kosovel, la festa del 25 aprile e la riconciliazione Possiamo pemetterci una manifestazione senza sottolineare la vittoria della lotta antifascista? segue dalla prima A ciò aggiungerei che nel giardino pubblico di Trieste non ci sono soltanto statue di illustri italiani. Sulla piazza c’è il busto di Joyce. Dovremmo nasconderlo nel giardino deH’ambasciata irlandese? Che tristezza! In questa cornice politica dovremmo discutere liberamente della celebrazione del 25 aprile nella Risiera di S. Sabba. Anche su questa discussione pesa la cappa della vecchia destra. Il centrodestra infatti vorrebbe evitare la celebrazione della Resistenza e propone la minestra senza sale di un generico atto di riconciliazione. Ne ha scritto qualche giorno fa su “Il piccolo” l’on. Menia che è evidentemente l’ideologo riconosciuto del centrodestra triestino. Non ha detto nulla di rilevante. Menia era appena tornato dal congresso nazionale di AN dove ha suscitato forti applausi con una battuta sugli omosessuali... Ponendo subito dopo in primo piano la questione della terra perduta, dellTstria e della Dalmazia. Che cosa possiamo attenderci da tali ideologi? Quale riconciliazione? Per questo hanno ragione quanti sostengono che all’ultimo congresso mi e Valter Petricig, i Merenderos del presidente Si-mone Vogrig hanno ottenuto la tanto sospirata salvezza all’ultima giornata, condannando alla retrocessione in Prima categoria gli avversari del Muppets. (Paolo Caffi) Četrtek, 18. aprila 2002 Ivan Piemu ima že dvie lieta! 2e dvie lieta življenja imaš, dragi Ivan. Je bluo na 19. obrila 2000 kar si paršu med nam. Se mi zdi vCera, ki san te varvu v naruoc parvi krat. Si biu takuo minen, de san se bau, de te udaren. An seda si ratu tajšan škra-telc! Vse vprašaš “mema” (caramella) an je takuo lepuo videt an Poslušat, kuo se smeješ na vas glas, kar te jo damo. Dragi Ivan, te voščim vse najboljše tuoj nunac Daniele (kot videta, tudi “nuna” Fulvia te rada varje!) Tuole je kar je napisu Daniele Trinco - Piemu iz Tarčmuna za Ivana. Za tiste, ki na vedo, mi doložemo, de mali Ivan je drugi otročič mladega para, ki živi gor na Tarčmune: tata je Fabio Trinco - Piemu, mama je pa Valentina Paravan taz Cel. Ivan ima še adno sestrico, Benedetta, ki hode že v ažilo davje dol v Spietar, v dvojezično Suolo. An tela je ’na parložnost, de bomo tudi mi želiel vse narbuoj-še Ivanu an sestrici Benedetti. C} Sreča v Parizu za Topolučane Kadar se parkažejo veli konočni an božični prazniki, al pa polietne počitnice, se parkažejo v Topoluove tudi Poldo, Alan, Emesto an Michel, ki se jih lahko za-pozna tle gor na fotografiji. V Parizu - Sartrouville vodijo imprežo “Trusgnach -Peinture - Ravalements -Revetements”, kjer je zlo Poznana an ki ima parbližno trideset dielucu. Vsaki krat, ki pridejo v nJ*h Topolove, v Furjanovi družini je velik senjam, ker jih objemejo brat Remigio, njega hčerke Anna an Lucia, skupaj z njih možem an navuodam. Tu saboto nare-dejo senjam tudi v gostilni “Al buco” v Cedade, kjer se zberejo za mizo an vasnjan Rene jim napune kozarce za jih uzdignit na zdravlje Pariza, ki jim daje dobro službo, an Benečije, ki jih ni-mar s sarcam sparjema. Puno sreče an zdravlja vam želi tudi Novi Matajur an posebno parjatel Guidac Planinska družina Benečije Nedeljo - Domenica 28. aprila Gremo v Istro / Andiamo in Istria (z avtobusom) ' ob 7.00 odhod iz Spietra / partenza da San Pietro - Sečovlje, sprehod po solinah / visita alle saline ' Goreli, ogled istrske hiše / visita di una tipica casa istriana ' Krkavče, značilna istrska vas in kosilo v turistični kmetiji / tipico villaggio istriano e pranzo in agriturismo ■ ogled naravnih lepot v dolini Dragonje / visita alle bellezze naturali della Dragonja ' ob 19. povratek v Spetru / ritorno a San Pietro Opisovanje / Iscrizioni: Pohitita, je še malo prostoru! Igor: 04327727631, Daniela: 0432/731190 - 714303 Kar Mario, Roberto an Aldo so udobil Štafeto “Sam pregledavu tu staro trugo od starega armaro-na, kar mi je paršla pod ru-oke stara fotografija.” Takuo nam je poviedu Giovanni Rossi iz Petjaga, kar nam je pamesu fotografijo, ki jo videta tle publikano. Kar jo je pogledu, spomini mu nieso paršli hitro na pamet, pa potlè, počaso počaso kiek je paršlo na dan. Tu sred, miez otruok an oblasti (autorità) so Mario Manzini (klaša 1933), ki v roki darži kopo, Roberto Causerò (klaša 1937), ki darži stegnjeno roko, an potlè je še Aldo Pinatto (klaša 1935). Teli tarje pu-obi so bli šli lietat v adno tekmo (gara di corsa in montagna a staffetta), ki je bla v Ampezzu lieta 1954 an so bli v ekipi (squadra) Bamas. Roberto Causerò je lietu gor pruot, dol pruot je lietu Aldo Pinatto an du planji Cai Val Natisone domenica 21 aprile KRAGUOJNCA partenza: ore 9.00 da Lasiz di Pulfero tempo di salita: tre ore circa percorso completo: cinque - sei ore. Per coloro che non possono (o non intendono) affaticarsi troppo è consigliata la partenza da Pegliano-Coceanzi alle ore 10. Giovedì 25 aprile Lago monte Nero - Bogatin tradizionale gita per camminatori e sci escursionisti, da Lepena partenza: ore 5.45 da San Pietro (Belvedere) Informazioni: Dino 0432/726056, Roberto 0432/727330, Renato 0432/727047 pa Mario Manzini, ki je paršu na tretje miesto. Teli atleti taz Barnasa so bli pokazal, kakuo so pridni v drugih tekmah (garah), ki so ble v Barna-se, v Spietre, v Collini an v Centi. Povse-rode so bli dokazal, kakuo so močni an zatuo profesori Braides an Bernes so jih pošjal lietat v Ampezzo. Ce je kajšan med vam, ki Zeli stuort spoznat našim braucem kiek od športnega življenja naših ljudi an naših dolin od kako lieto od tega, more poklicat Gio-vannija Rossi iz Petjaga (tel. 0432/727375 - pruot vičer). Nella foto, datata 1954, vediamo Mario Manzini, Causerò Roberto e Aldo Pinatto della rappresentativa di Vemasso che hanno partecipato alla gara di corsa in montagna a staffetta in quel di Ampezzo su segnalazione dei prof. Braides e Bernes dopo gli ottimi risultati ottenuti dai tre valorosi nelle gare di staffetta disputate a Vernasso, San Pietro al Natisone, Collina e Tarcento. Chi volesse dare ulteriori precisazioni o far pubblicare altre foto a testimonianza delle passate esperienze atletiche locali può mettersi in contatto con Giovanni Rossi di Ponteacco (tel. 0432/727375, ore pasti e serali). SPETER Gorenj Bamas Žalostna novica V mieru je v videmskem sPitale zaspala Natalina Pe-tricig, uduova Brocchiana. Natalina se je rodila 90 let od tega v Gorenjim Barnase v družini, kjer se je rodiu tudi gaspuod Petri-cig. Natalina je bla njega na-vuoda. Kar se je oženila je ostala le v vasi an šla za neviesto v Modrijanovo družino. Zadnje lieta jih je preži-viela v Kuosti, par hčeri 11 Comune di San Pietro al Natisone comunica la nuova numerazione telefonica dell'Ufficio Anagrafe, Stato Civile, Elettorale. Ora è il seguente: telefono: 0432-717507, fax: 0432-717840. Lauri an zetu Enzu. Z nje smartjo je v žalost pustila nje, sina, neviesto, zete, navuode, pranavuode an vso drugo zlahto. Nje pogreb je biu v pan-diejak 8. obrila popudan v Gorenjim Bamase. DREKA Trušnje Zapustu nas je Ferdinando Trusgnach V čedajskem spitale nas .je za nimar zapustu Ferdi- nando Trusgnach - Solcou po domače. Učaku je 84 li-et. Na telim svietu je zapustu ženo Elviro, hči, sestro, navuode, pru takuo drugo Zlahto. Za ga spremljati na njega zadnji pot smo se ušafali v četartak 11. obrila popudan par Devici Mariji na Krasu. Laze Zbuogam Toni V saboto 13. obrila smo se zbrali par Devici Mariji na Krasu za dat naš zadnji pozdrav adnemu našemu vasnjanu, ki je puno skar-beu za našo cierku. Zapustu nas je Antonio Bergnach - Toni Slovenc po domače iz Laz. Učaku je 89 liet. Toni je biu puno liet mežnar par Devici Mariji na Krasu. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Marijo Ar-niejovo, sestro, kunjade, navuode, pranavuode an drugo žlahto. Naj v mieru počiva. jih prave... Dva murozaca sta šla gobe brat v kosta-njovo host. Pa, sevie-da, se ušafat sama pod velikim kosta-njam... nista mogla se udaržat za se nomalo poljubit. Kadar sta se pobrala pruot duomu, puob je jau njega če-čici: - Borna muorla prid nazaj tle pod teli kostanj, ker nisi bila nikdar takuo frišna ljubiteljca, ku donas! - Oh ja, Sigurno de sem bila potlè, ki si me posednu z golo ri-čico gornagričico! Dvie parjateljce so se poguarjale. - Muoj mož - je ja-la ta parva - prave, de ist sem ’na ženska “frivola”, de se zalju-bem tu vse može. - Al je ries? - je vprašala ta druga. - Oh ne, nie ries! Ist sem vajena se zaljubit samuo tu dvie kategorije moških: tu tiste, ki imajo mošta-če, an tu tiste, ki jih niemajo - Sem se nimar vprašu zaki ministri stanejavajo nimar vič sudu, ki morejo, za paražone an manj, ki morejo za Suole. Al vieš ti Romano zaki? - Zatuo, ki vedo, de v Suolo na bojo hodil nikdar vič! *** An Italijan an adan Amerikan sta španci-erala kupe. Na tleh sta zagledala ’no debelo kuost od junca. Amerikan je poprašu Italijana: - Ki naredeta vi drugi s kostmi? - Oh nič, al jih damo pisan al pa jo var-Zemo proč tu kason od smeti. - Mi drugi Amerikam naspruotno jih obdielamo s kimiko an pardielamo gelati-no za Italijane! Kajšan cajt potlè sta zagledala an star koperton. Italijan je poprašu: - Ki dielata z njimi vi drugi Amerikani ? - Oh nič, jih varže-mo proč. - Mi naspruotno, jih obdielamo s kimiko an pardielamo chewing gum za Amerikane! 12 novi mataiur Četrtek, 18. aprila 2002 Kronaka V Fuojdi so se judje v nediejo zjutra (7. aprila) spraSeval, kaj se gaja. Bluo je vse puno judi športno obliečenih, s škarponi, z ruksakom na harbatu an marsikaj šan tudi z adno al pa dviema pale. Sigurno vic ku petdeset ljudi. Na placu za cierkujo smo se zbral vsi tisti, ki smo sparjel vabilo Cai Na-diških dolin an šli par nogah davje gor na planine za PorCinjam, ki so poznane ku “malghe di Porzus”. Domači ljudje so kraj klical pa Topli Uorh. Tu, v zadnji uojski je paršlo do hudega karvavega dogodka, v katerem je febrarja 1945 skupina garibaldin-cev ubila 20 partizanov od Osoppo. Adna od narbuj žalostnih an še ne do konca jasnih strani Rezistence. Malo po deveti uri se je duga precesija “zdarla” iz Fuojde an zaCela nje pot, ki se je malomanj subit ustavla. Po stazi, so se par-kazale stopnice, štenge an nad njim zidišCe gradu Zucco, ki ga je (se zdi) podani potres iz lieta 1511 an blizu njega obnovljena ci-erkvica le iz tistega cajta. Nomalo hoje buj napri smo sreCal pa grad Cucagna (tudi tle samuo podartija an razvaline), ki je iz 12. stuolietja an je biu kupe s parvim part obrambnega sistema (di difesa). Tu an tam nam je Renato Qualizza poviedu nomalo zgodovine, štorje. Potle se je zaCela prava pot navzgor, starma a po liepi stazi z odpartim pogledom v dolino. Parbližno ob 11. uri smo paršli v vas PorCinj (tisti buj frišni so bli puno buj napri, sevie-da). Vse je bluo oflokano an judje zbrani pred kapel-co Marije s sarpam. Glih tist dan so imiel senjam vasi v spomin na tist dan od lieta 1885, kadar se je buo-gi CeCati parkazala Marija. Mi smo se ustavli. Pogledal smo staro cierku v Porcinju, ki so jo v lietih prerunali an arzšerili. Obdaržala pa je tipični pre- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 16726331 Za Slovenijo -DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Se2ana St. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Včlanjen v USPI Assodato alTUSPI Cai Nadiških dolin do planin “Malghe Porzus” Du a “procesija” oplega uorha Nomalo smo se odpočil. A nie bluo ki. Čakala nas je še duga an starma pot do planin na varhu, še dobro nad vasjo. Pot je šla mimo vasice Clap - po slovien-sko so jo domaci judje klical Podrata -, pa nekateri smo se podal po bliženci do asfaltane cieste an od nje napriej še pu ure do bajte, kjer je spomenik padlim partizanom an kjer smo se ustavli za kosilo. Bila je adna popudan. Nazaj grede smo vzel dugo stazo an se spustil po senožeti do kapelce na križišču, kjer je ciesta do Čarnega varha an Mažeruol. Tle blizu ko poslušamo informacije o štorji, dol zdol an part velike skupine športniku, gor na varhu pa Porzus an Marija s sarpam zbiterji naših gotskih votivnih cerkvic. Na zunanji strani je tudi lapida s podpisani mojstra, ki jo je za-zidu. Napisano je: “Maister Andre Von Lack und Jakob Sein Ge-setl, Symon Mrakh der Ze-it Klichnr 1477”. Je le tisti Andrej iz Loke, ki je podpisu an cierku Sv. Ivana v Čele v Landa-rju. Ko smo tuole gledal se je vzdignu liep an moCan glas pevskega zbora, ki je pieu mašo na odpartem pred kapelco na zaCetku vasi. Kako lieto od tega so po vsieh časopisih pisal o tisti Materij božji s sarpam. Msgr. Gujon (se mi zdi) je tenčas tardiu, de je muorla Zenici spreguorit po slovi-ensko, saj so v Porcinju tiste lieta guoril samuo po sloviensko. An italijansko dafa, de so še zastopil. Tle se je majhan del skupine tudi fotografu, te druz so bli že kje... an potle smo šli napri do vasi Cenebole. Ustavli smo se v vaški ošteriji. Kadar smo zaCel nazaj hodit, nas je star nu-nac vprašu po sloviensko: “Od kod sta?”. Grede, ki smo mu odguarjal, smo videl za njega vratam bielo golarino od duhovnika. Paš, kaj imajo slovienske-ga gaspuoda v Ceneboli SERVIS SRL di Cividale CERCA impiegato/a a tempo determinato fino al 30 settembre 2002. Presentarsi urgentemente (0432/730153) AFFITTASI a San Pietro al Natisone appartamento di mq 80. Telefonare ore ufficio 0481/535713 AFFITTASI a San Pietro al Natisone locali uso ufficio. Telefonare ore ufficio 0481/535713 Ad AZZIDA vende-si appartamento bicamere, cucina in muratura compresa, garage. Telefonare alle 0432/727445 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 20. DO 26. APRILA Skrutove tel. 723008 Cedad (Fontana) tel. 731163 ■ smo se vprašal? V resnici je takuo, Ceglih mašava po italijansko. “Doma sem iz Svete Lucije”, nam je poviedu, “vasice, ki se dona-šnji dan klice Most na Soci. Biu sem vic ku dvajset liet v Kanadi, misjonar med emigranti, sada sem se varnu an živim v Vidmu. Ker manjkajo duhovniki sem se ponudu an takuo sam paršu mašavat an tle v Cenebolo to parvo za Božic an sada še za Veliko nuoC.” Po toplem stisku roke smo šli naprej po naši pot. Starmo se je spuščala po stazi, ki ima tabele ku av-tociesta, de se na moreš zgubit še Ce eješ ne. Paršli smo v lepo vas Stremiz an od tu po asfaltani ciesti do Canal di Grivò (an fraske z dobrim verducam) an potle nazaj v Fuojdo. Videl smo puno liepega, hodil po lie-pih an novih stazah an ceglih smo imiel (ne vsi, eh) izik do kolien smo bili veseli tele duge poti. (jn) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 Eass doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od17.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala "za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081)' Pridejo oni na vaš duom.