it. 236 Mm eližtti i leforifli (tati arrote m li Hrta) V Trstu, v natek 6. oktobra 1922 Posamezna številka 'JO cent, a,etnm xivw Izhaja. izvzemSi pondeljek. vsak dan zjutnt ..edništvc: -at!ca sv. FranCtSka AsiSkegi 6L 20. L nadstropje. Doptol naj js -'Jjajo uredništvu. Ncrankiran* pisma s« ne sprejemajo, rokopisi se nt4 dijatelj In odgovorn' Anton Oerbec. — Lastnik ttskarr Ed« zaaSa za nese: L 7.—, 3 meseet f 33.— i a ; Za InozeoMvo mesečno 4 lire vr ia u*.«ve M. 11-67- ILriNOST Posamezne številke v Trstu tn okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi« naročnina in reklamaelje se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon arednlitva In uprave 11-57. Sreča Je opoteia Zgodovina nas uči, da si izberejo* narodi ene države v teku svojega razvoja razne državne oblike. V splošnem se more reči, da prično države svoje zgodovinsko življenje kot majhna kraljestva, v katerih vlada tiransko in absolutno monarh. On in njegova rodbina (dinastija) izrablja svojo moč na škodo ljudstva in skupnosti, dokler ga ljudstvo ne vrte. Nato sledi republikanska doba. Absolutizmu sledi demokracija, ki stani na sodelovanju širših slojev pri vladanju in upravi države. Iz teh slojev se posebno razvija en stan. to so navadno plemiči in posestniki, ki si laste pravico vladanja. Tako se razvije iz demokracije oligarhija krvne in denarne aristokracije. Vsled konkurence velikega števila cvlado-željnih* se razvije v tem sloju politična borba, toda tudi politična sebičnost, korupcija, nesposobnost. Taka demokracija ali bolje oligarhija poslane kmalu plen podjetnega, pogumnega in več ali manj nadarjenega poedinca, ki je navadno vojskovodja. Ta prevzame vodstvo države v svoja roke ne oziraje se na ustavo ter ustanovi monarhijo. To je približno razvoj rimske države od Tarkvinijev pa do Julija Cezarja. Pri Rimljanih so se potem vrstili cesarji raznih rodbin, drugje so nastale dina«, stije. In ta druga nonarhična doba se je končala s prepadom Rima in z nastopom Germanov v Evropi'. Tako vidimo, da je monarhija ali republika tista oblika države, ki odgovarja razvoju tega ali onega naroda. V monarhu obožuje narod samega sebe. kakor obožuje v republiki tudi samega sebe. Seveda bo različne stopnje monarhizma in republi-kanizma. So monarhije, v katerih nima vladar nobenega drugega posla, kakor da raprezentira narod in državo ter podpisuje najvažnejše listine, so pa republike, kjer ima predsednik večjo moč kakor vsak vladar. (Združene države]. Predvojna Evropa je bila po velikem delu vladana po močnih in vkljub ustavi absolutističnih monarhih in dinastijah: Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija, Bolgarija itd Še v letu 1914. so bile kronane glave v velikih čislih. Star pregovor pa pravi, da se pri vsaki vojni maje kraljev stolček. In svetovna vojna je zrušila več starodavnih prestolov in, ni prav nič prizanašala kronanim glavam. Kar črez noč so v jeseni 1. 1918. morali sneti svoje krone številni nemški vladarji z ošabnim Wilhelanom vred. Ruski car pa ni izgubil samo krone, ampak tudi glavo, padla pa je vsa obitelj. Neznatni Karel habsburški se je komaj privadil kroni, pa so mu jo že zbili z glave. Toda zlati blesk dragocenega kinča ga je tako držal v oblasti, da je skušal dvakrat korigirali zgodovino, pa se je seveda pošteno osmešil. In zopet nam poročajo listi o dveh krc~ nanih glavah, ki sta morali odložiti krono. Je to grški kralj Konstantin in baje mu bo sledil tudi turški sultan. Obadva morata iti, ker fj je čas prehitel in pa ker so šli dogodki drugače, kakor je bilo predvideno. Sploh smo mogli opazovati, da so se državniki, vladarji in sploh tisti, ki vodijo politiko, odkar je bil svet razburkan po prvih vojnih napovedbah pa do danes dosledno motili v svojih kalkulacijah. Če pa je bil kdo med njimi tako nepreviden, da se je sjMistii v prerokovanje, tedaj so ga dogodki oripravili ob ves sloves dobrega politika. Žgodovina gre pač svojo pot, posamezniki so majhni napram elementarnim valovenjem človeške družbe in razvoju družabnih organizmov. Torej kronane glave nimajo sreče od tistega zloveščega dne 1914., ko so na Dunaju skuhali zloglasni ultimatum Srbiji. Svetovna vojna je pobrala zadnje ostanke roonarhističnega absolutizma in je torej nekako zaključila delo francoske revolu- cije 1. 1789 m poznejših prevratov L 1848., 1871. Nihče ne stoji taka visoko, da ne bi ga mogla doseći kazen za pregrehe. Kakor so Ljudevit XVI. in njegova rodbina plačali račun za grehe svoje m svojih prednikov, tako je slabi car Nikolaj II. moral na žrtvenik za vse grozote, samovoljnosti in neumnosti ruskih carjev od Petra Velikega. Sicer pravijo, da ni od Petra Velikega sem niti eden ruski car umri naravne smrti. Vsi so padli nasilne smrti bodisi kot žrtve dvornih zarot, bodisi ubiti od fanatičnih teroristov. Pa je že taka: kjer je krivica najbolj kričeča, tam je kazen najbolj krvava. Samo da zadene kazen le nekaj krivcev in ne največjih. Vsied poloma politike nesposobnih monarhov je republikansko mišljenje silno pridobila v Evropi. Več je razmeroma kratka doba svetovne vojne razširila republikansko misel nego ves republikanizem v sto letih. Kronane glave dbdane od večstoletnega zgodovinskega bleska in potratnega raz-? košja so bile v absolutističnih državah Evrope pravi ljudski maliki. Ko pa so ti «bo-govi» bili tepeni in je moralo ljudstvo občutiti na lastni koži nesposobnost, umsko in nravstveno propalost in ničvrednost teh «bogov», jih je pahnilo s piedestala kot nekdanji malikovaLci svoje lesene bogove, ako jim le-ti niso uslišali prošenj in molitev. Zadnja dva vladarja, grški kralj in turški sultan sta «zletela» s stolčka hkratu. Grški, ker je bila njegova dežela poražena, turški, ker je njegova dežela zmagovalka. Dva različna in nasprotna si vzroka z istim učinkom. Nehote začne človek dvomiti o gotovih pravilih logike. Poleg kronanih .glav imamo nekronane mogotce, ki dopolnjujejo, popravljajo ali pa še kvarijo delo svojih vladarjev. Tu pomenimo le dva taka gospoda. Je to Kemal paša zmagovalec in Venizelos, ki živi v * pregnanstvu*, odkar ga je muhasto grško ljudstvo zamenjalo za Konstantina. Nista minili še dve leti, ko smo brali, kakšne demonstracije so se vršile v Atenah tedaj, ko je prišel Konstantin. Ljudstvo je besnelo od samega navdušenja povodom vrnitve c.ljubljenega* kralja. Klečali, jokali, vpili so ljudje, ko so ga videli In danes ga je isto ljudstvo zapodilo in namesto kraljeve slike nacijo po ulicah Venizelosovo ter po-klekujejo pred njo iste množice, ki so pljuvale na Venizelosa, ko jo je odkuril iz A-ten ter šel v Švico. Venizelo® pa je bil tisti, ki je pripravil in začel vojno s Turki. Imel je pač srečo, da je odšel še o pravem času, ko se je Grkom še dobro godilo. Nekaj podobnega se dogaja v Turčiji s Kemalom. Tudi KemaLpaša je bil pregnan in celo v smrt obsojen v kontumaciji, jutri pa bo moral iti oni. ki je podpisal njegovo smrtno obsodbo v pokoj. Sreča je jo poteča, je rekel Solon Krezu pred več kakor dva« tisočpetsto leti. Resničnost tega reka- je spoznal Krez na isti zemlji, kjer se je odigrala zadnja tragedija grške vojske. In danes po petindvajsetih stoletjih velja Solonov izrek grškemu kralju Konstantinu in vsesm kronanim glavam, ki so zapravile krono. Kakor sreča kronanih glav, tako je zelo opoteča tudi sreča «kronanih» narodov. In to velja tembolj, čim bolj je prizadeti narod prepričan, da se nahaja na vrhuncu svoje slave. V starem Rimu je držal državen suženj triumfatarju nad glavo krono boga Jupitra a obenem mu je klical: «Spomni se, da si samo človek». Veljava teh besed je večna. Potlačeni, ponižani in zaničevani narodiči jemljejo klic starinskega sužnja'za svojega in kličejo tudi oni mogočnim in sreče pijanim: & Spomnite se, da ste samo ljudje in ne bogovi!* Italija i Kongres socialistične stranke RIM. 5. Po odhodu unitarcev so maksi-malisti nadaljevali kongres. Sejo je otvoril De Sardo z voščilom. da bi oni, ki so zapustili strajiko, da si ustanovijo svojo lastno stranko, dosegli kolikor mogoče več uspehov v boju proti buržoaziji Serrati je nato predlagal za nadaljnje delovanje kongresa sledeči dnevni red: 1) Razmerje do tretje internacionale. 2.) Manifest na italijanski proletariat. 3) Način m oblika na-daljaiega obstoja stranke. 4) Precsnova parlamentarne skupine. 5) Socialistične občine. 6) Strankin tisk. 7) Finance. 8) Or- tanizacija in propaganda. 9) Sindakabio elovanje. Po kratki razpravi o dnevnem redu je Garuccio prečital dolgo pisano, ki ga je poslala komunistična internacionala iz Moskve, v katerem razlaga izvrsevalri odbor tretje internacionale škodo, ki je nastala vsled tega, da se v Livornu niso izključili reformisti iz italijanske socialistične stranke, ter vsled tega, da se je druga in druga in pol-internacionala ponesrečila. Pismo ima sledeči zaldjuček: S svoje strani ima izvrševalni odbor komunistične internacionale iskreno željo, da vam omogoči povrat pod zastave komunistične internacionale. Položaj delavskega -aL i . Poljs ? Sporna točka pri razmejitvi 1 :boslo-vaško in Poljsko VARŠAVA. 5. Neka objava zunanjega ministrstva pravi: Ćehoslovaška vlcida se je obvezala nasproti Poljski, da bo na podlagi točke B priloge k političnemu dogovoru od 6. novembra 1921. uredila tekom šestih mesecev cd dneva, ko se je dogovor podpisal, vprašanje Javorine, in sicer direktno in na prijateljski na£in. Označeni rok se je potem podaljšal do 6. avgusta 1922. Po podpisu pogodbe je poljska vlada o priliki obiska v Pragi predložila čehe-slovaški vladi načrte, tičoče s& ureditve vprašanja, t. j. zamenjave Javorine za dve poljski vasi, Kacvin m Niedzice. Večkrat je poljska vlada opozarjala, da je pripravljena rešiti vprašanje na podlagi zamenjave krajev na meji. Želela je, da bi se pričela pogajanja, da se reši vprašanje na prijateljski način. Meseca februarja je čeho-slovaška vlada pristala na to. da se predloži vprašanje v proučevanje posebni poljsko-čehiosko, francosko, angleška! in ameriško poslaništvo, katerim je bil iz^ ročen po en izvod resolucij. / Proces Rathenan t Lipskem LIPSKO, 5. Proces Rathenau. Obtoze« nec Werner Techow, voditelj avtomobila« v katerem so se nahajali morilci izjavlja* da ni bil član nobene politične stranke, da pa je vpisan v organizaciji, imenovani «Cansul». Obtoženec zamkuje, da bi bil vedel, da bo služil avtomobil za umor Rathenaua. Tudi zanikuje, da bi biK ostali obtož. streljali Priznava pa; da je oblM>tf pod častno besedo morilcu Ker mi — ki s« ie sam usmrtil — tik ped! atentatom« dal bo sodeloval z njim. Griko-turika vojna Konferenca ▼ Mudanji LONDON, 5. O konferenci v Mudaniji n; nlkakih poročil, ker je novinarjem prepovedana udeležba in ker je prepuščeno njenim udeležnikom, da izdajo kako poročile o njej le, če smatrajo to za potrebno. Tajnost razpravljanj na tej konferenci je razumljiva. ker gre za vojaška pogajanja, General Harrington je naprosil baje1 že na prvem sestanku Izmet pašo, naj oihran: največjo tajnost o razpravah. Istega mnenja je bil tudi Izmet paša. Izmet paša j« baje tudi poudarjal potrebo, da se zaščitile Turki v Traciji pred grškimi nasilstvi. Zavezniki so mu dali v tem oziru potrebna zagotovila. Kakor javlja «Exhange Telegraph» se je v Mudaniji do&egel sporazum med zavezniki m. Turki Glavna- naloga te konference je, da določi odnošaje med angleško in turško vojsko na azijski obali, to je, da reši vprašanje nevtralne zone in prepreči morebitne spopade med obema vojskama, Če bi bilo še nadalje trajalo sedanje stanje, je skoraj gotovo, da bi bilo prišlo do spopadov med Angleži in Turki pri Canaku. Angleži so naredili v tem kratkem času iz Canaka mogočno trdnjavo, opremljeno z dovoljno vojsko in vsem potrebnim vojnim materialom, tako da je gro-tila Turkom nevarnost, da bi izgubili pri Canaku vse sadove svoje zmage nad Grki. Ni izključeno, da je ravno ta zavest vplivala na turškega zastopnika v Mudaniji zelo — pomirljivo. Na vsak način se zdi, da se je glede nevtralne zone dosegel sporazum. Angleži ;o baje. v kolikor se da izvedeti iz nekih vesti iz Mudanije, popustili od •svojih prvotnih zahtev. General Harrington je namreč najprej zahteval, da se Turki umaknejo iz zone okoli Čanaka, ne da bi se vsled tega morale umakniti tudi angleške čete v Evropo. Ravno tako bi morali opustiti vsako oboroževanje morskih ožin in v Iraku. Kakor javljajo nekateri listi, so Angleži popustili od sv.ojih prvotnih zahtev in pristali na to, da umaknejo svojo vojsko iz čanaka v Galipolj. Turki so s svoje strani pristali na izpraznitev nevtralne zone toliko ob Dardanelih, kolikor ob Bosporu. Kemal paša bi baje pristal tudi na to, da zavezniki ostanejo v Carigradu, dokler se sklene mir. Joda pod pogojem, da prevzamejo civilno upravo Kemalova oblastva. Izmet paša je tudi potrdil, da angorska vlada načeloma sprejema zahteve zadnje zavezniške note. Kar se tiče Tracije, je gotovo, da je prišlo tudi to vprašanje na dnevni red konference v Mudaniji, na vsak način pa spada to vprašanje bolj pred mirovno konferenco, ker so pri njem prizadete tudi druge države. To vprašanje bo delalo še velike preglavice tudi zaradi tega, ker se je položaj v Grčiji po Konstantrnovem od-Lodu popolnoma izpremenil. V Grčiji imajo sedaj oblast v rokah generali, ki ne bodo nikakor zlepa dovolili, da se izprazni Tra-tija, vsaj ne, da se izprazni za vedno. Medtem pa nagiično reorganizirajo vojsko, ki bi imela braniti Tracijo. Konferenca v Mudaniji bo rešila k večjemu vprašanje provizorne zasedbe enega dela Tracije, Sklep konference v Mndaoi?t; Grčija bo morala tekom 10 dni zapustiti Tracijo PARIZ, 5. Pariška izdaja «Chicago Tribune* javlja iz Carigrada, da je bil v Mudaniji dosežen sporazum. Tozadevni dogovor sestoji iz šestih členov. Prvi trije sa tičejo Tracije, četrti se tiče nevtralne zone, peti izpraznitve Carigrada, a šesti ukrepov, ki jih bodo zavezniki ukrenili proti Grčiji, če ne bo hotela pristati na sporazum. Najvažnejša določba tega dogovora je, da bodo morali Grki tekom 10 dni izprazniti Tracijo. V nasprotnem slučaju bo zavezniško brodovje blokiral« grške luke in bo turški vojski dana prosta roka, da rz-ženc Grke iz Tracije. Kakor pravi «Matin»f je bil dosežen sporazum na te j-le podlagi: Angleži in Turki zapuste nevtralno zono na azijski strani; Grki zapuste Tracijo v teku 10 dni; zavezniki ostanejo v Carigradu in v Traciji do sklenitve miru; v Carigradu prevzamejo takoj civilno upravo Kemalova oblastva. Tozadevni zapisnik bo podpisar* danes. Venizelos prosi Ameriko za posredovanje LONDON, 5. Venizelos, ki se še vedno nahaja v Londonu, je obiskal ameriškega poslanika Harvtevja, s katerim je imel dolg pogovor. r*- id vsem mu je pojasnil svoj i položaj, poudarjajoč, da ga je nova grška' vlada naprosila, naj prevzame zastopni-! štvo Grčije v zapadni Evropi, Venizelos je odgovoril, da sprejema to ponudbo, toda pod pogojem, da laihko da vsako koncesija, . ki bi jo smatral za potrebao. Med drugim 1 bi bil Venizelos za to. da Grčija oefetopi " vzhodno Tracijo. Če bi bili ti pogoji spre* jeti, bi sprejel ponuđeno mu zastopništvo, } Cilj Venizelosevega obiska pa je bil, da " bi pregovoril ameriškega poslanika za po- * sredovanje Amerike v vzhodnem vpraša- * nju, Venizelos bi želel, da bi Zedinjene dr- * žave vplivale na zaveznike, da bi ti vsi-i lili Turkom primerna jamstva za zaščito ■ Grkov v Traciji in da bi ne dovolili prr-' hoda turškiii čet v Tracijo, dokler ne odi- > dejo iz zemlje krščanske manjšine. Ameriški poslanik je pozneje obiskal to-1 di lorda Curzona, kateri je razen njega sprejel tudi italijanskega in japonskega - poslanika. ' Papeževa akcija za begunce iz Male Azije } CARIGRAD, 5, Spričo nestalnosti se-L danjega položaja je srv. stolica smatrala za . primerno, da je prisoten v Carigradu tudi . papežev zastopnik, ki naj bi organiziral > pomožno akcijo. Kakor znano, je papežev ^ zastopnik mons. Delfi že delj časa sem za-. pustil Carigrad. Sedaj se nahaja tukaj m«o-sti, ki pravijo, da so šli albanski prostovoljci na pomoč Turkom, so absolutno izmišljene. Albanska vlada je - nasprotno ravno na tem, da demobilizira lastne čete, ter se bo zadržala v grško-turškem sooru absolutno nevtralno. ^ofna na Irskem LONDON, 5. Med vladnimš četami in vstaši je prišlo pri Kilogrinu do hudega spopada. 37 vstašev je bilo ujetih, 26 pa : j ili je padlo na bojišču. Jezikovna politika v notarski zbornici. Zvedeli smo, da je notarska zbornica za Trst in Goriško pozvala svoje člane, naj priskrbijo nove pečale z državnim grbom in z dosedanjim napisom, toda izključno ▼ italijanskem jeziku. Kakor je vsakemu znano, ki Ye mak) pozna pravno poslovno življenje, je notarski j uradni pečat važno poverilno sredstvo. Zato je tudi njegova oblika v zakonu natančno določena: zahteva se državni grb, ime in pre-iraek notarja in označba njegove uradne Lastnosti, in končno ime dežele in notarjevega uradnega sedeža. To je pač razumljivo in prav, da v naših krajih na mesto avstrijskega i orla stopi savojski grb in na mesto c. kr. no- j tarja kr, noiar. Nerazumljivo pa je, zakaj naj se pri tem prekrši izrecni predpis notarskega reda, da se namreč notarjeva uradna lastnost (notar), ime dežele in uradnega sedeža morajo navesti v vseh v deželi navadnih jezikih. Ta predpis je ne samo izrecen, nego tudi tako pameten in praktičen, da bi bil kvečjemu — nepotreben, če bi vsi ljudje povsod razumeli in upoštevali sami od sebe, kar je pametno in praktično. Ako se je premenil državnopravni značaj | Julijske Krajine, se vendar niso prememle j nfsae prirodne jezikovne razmere. Kolikor gre : za državnopravne prememJbe, je jasno, da se J ■ morajo izvesti iz njih vse logične posledice. : Jezikovne razmere pa niso nič pravnega, nič, j kar bi se ustvarjalo z državnimi pogodbami, ne£> prirođen pojav, kakor so prirodni pojavi j j tudi Tazlike spola, starosti, zdravja med. ! ljudmi. Vsekako se pa notarska zbornica za Trst in Gorico, če si morda domišlja, da je n?en sklep za člane obvezen, zelo moti. Vkljub vsem premembam zakonodajna oblast še ni, prešla na njo. Tisti, ki jo zares imajo, se ravnoj sedaj resno pečajo z ureditvijo jezikovnega; vprašanja. Slabo spričevalo izdaja notarska zbornica svojemu smislu za zakonHost in tudi za politično umestnost, če ravno sedaj, tik pred zakonito ureditvijo vsega vprašanja, hoče uvesti premembe na lastno roko. Ali naj, če bo zakoniti zakonodajalec vendar modreci kakor njegovi samozvani kolagi v notarski zbornici, ali naj potem notarji še enkrat pre-menifo komaj premenjene pečale? Naj bi se , notarska zbornica zavedala bolj, kakor je kazno, da je smisel za zakonitost, poslovno resnost m solidnost tista lastnost, ki zagotav-. Ija notarskemu stanu ugled in tako potrebno , zaupanje občinstva, naj bi prepustila politiko drugim. Ali «e smeš iUKjaoakl vladi kaj verjeti* Da se v Italiji vlada z obljubami« ki se potem ne izpolnjujejo, je znana stvar. Tudi nove pokrajine se vladajo od aneksije dblje samo z lažjo in prevaro. Ko je senator M ose oni poročal v Rim, da so se vršile državne in občinske volitve v novih pokrajinah popolnoma mirno in redno, je seveda nesramno lagal: Ko je bivši ministrski predsednik Bonomi rekel v odgovoru na neko interpelacijo naših poslancev radi zažiga Narodnega doma pri Sv. Ivanu, da so Slovenci odkopavali grobove laških vojakov, je seveda tudi zavedno in nesramno lagaL Ko je isti Bonomi poslal Mosconiju znano pohvalno pisemce povodom zadnjih občinskih volitev (ob katerih so bili vdrli v našo Liburnijo reški fašisti), je kajpada napisal tudi le navadno laž. Ti in podobni slučaji so naše ljudstvo počasi prepričali, da je sploh vsaka laška vlada lažnjiva, tako da ji človek ne more ničesar verjeti- Toda tO prepričanje smo držali bolj zase, da bi nam ne rekli, da ne znamo spoštovati Italije. No sedaj pa so nam dali prav tudi fašisti, in sicer sam Mus-solmi. Včerajšnji «Piccolo della Sera* je objavil pogovor, ki ga je imel poslanec Giunta z uredništvom milanskega «Popok> d'Italia» in v katerem je imenovani poslanec obrazložil predzgodovino bocenskih dogodkov. Giunta pravi, da je govoril s senatorjem Salato, ko je bil ta' poslednji pred kratkim v Trstu, baš o položaju v Južnem Tirolu. Salata da je bil zelo v skrbeh radi vrenja med tamkajšnjimi fašisti in je prosil poslanca Giunto, naj posreduje v smislu pomirjenja, kajti vlada da pripravlja odloke, s katerimi bodo lahko zadovoljni tudi fašisti." Giunta je vzel te besede zastopnika vlade na znanje in tekel k Mussoliniju v Milan, da mu pove, kar je slišal. Toda Mussolini da ga je strogo pogledal, rekoč: — In Ti verjameš italijanski vladi? — Nato Giunta: — Ko bi ji verjel, bi ne bil sedaj pri Tebi. — Torej pojdi v Bočen — je odvrnil Mussolini — in spravi stvar v red. * Kakor se vidi, se oba najvidnejša fašistov-ska prvaka strinjata, da ni smeti italijanski vladi nič verjeti, da ji ni moči zaupati In v tej tokči se s fašisti popolnoma strinjamo tudi mi. Dijaška stavka in politika. Že včeraj smo naglasili dejstvo, da smatrajo tudi šolska oblastva sedanje gibanje med laškimi srednješolci naše dežele za gibanje, ki je pretežno politi&ne narave. Da ie tenuu tako. ne potrjujejo samo Izjave načelnika šolskega urada prof. Lizierja, ki so bile objavljene v «Pic-colu, temveč predvsem dejstvo, da 6e je to gibanje začelo istočasno s splošno ofenzivo lašislovske stranke, ki ji je namen, da ugonobi in uduši zadnje svoboščine novih pokrajin in jih popolnoma uklene v železne verige italijanskega centralizma. «Piccolo della Sera» od 4, t. m. pa je priobčil izjavo vodstva tukajšnje nacionalistične zveze, ki nam jasno dokazuje, da stoji sedanje dijaško gibane popolnoma pod pokroviteljstvom fašistov. V te? izjavi je rečeno med drugim, da so se fašisti pripravljali, da v slučaju potrebe preprečijo otvoritev šolskega leta tudi s silo. V ta namen so pozvali nacionaliste, naj tudi oni stavijo na razpoloženje svoje čete cSempre pronti», kar so nacionalisti odklonili, kakor pravijo v svoji iz>avi. j Vlada in šolska stavka. Kakor nam poročajo iz Rima, se bo vlada vdala zahtevam srednješolskih dijakov. Senator Salata se zaveda, da vodijo gibanje fašisti, katerim se nikakor noče zameriti. Tekel je takoj k naučnemu ministru Anile ter mu zabičevai, dla so zahteve dijakov utemeljene in da se jim mora ugoditi. Ker je znano, da se v starih pokrajinah proučuje način* kako bi ee učni sistem novih pokrajin raztegnil tudi na stare, ker se smatra za boljšega, si je lahko misliti, kako se Salati in ministrom morajo tresti hlače pred fašisti, ko se dajo tako hitro prepričati, da je dobro žn upravičeno, kar so smatrali še včeraj za slabo in neutemeljeno. K občnemu zboru akae bil nesrečni mož vržen z voza. Prišel je pod kolo. Težko poškodovan fe obupno zaklical na pomoč; konj je bežal dal^c . . . Tencetova žena je obdelovala tam v bližini neko polje. Nerazločno je videla bezečega konja z vozom; nerazločno je zaslišala klicanje. Niti od daleč ni slutila, da je doletela nesreča njenega moža. Vendar ji je pa nekaj pravilo, naj gre pogledat, kaj se je zgodilo. Šla je. In ko je zagledala na tleh v prahu tistega nesrečnega človeka, ki je vzdihoval ter se ves krvav zvrval od groznih bolečin, se je vrgla nanj ter britko zaplakala. Bil je pretresljiv prizor. Ranjenec je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer je kljub vsej zdravniški pomoči par ur pozneje umrl. Vest o tej smrtni nesreči je napravila globok vtis med prebivalci Sv. Križa, zakaj pokojni Tence je bil obče spoštovan in priljubljen med domačini. Detcmor? Nekateri ljudje, ki so šli sinoči po Montebelu pri' Rocolu, so našli omot z 2 nogi in 1 roko cd novorojenčka. O tem je bila obveščena preiskovalna komisija. Ženska zlila možu in njegovi ženi oetovo kislino v obraz. 31 letni mizar Aloizi> Montina je zapustil pred nedolgim časom v Miljah svojo ženo Antonijo in prišel v Trst z neko Domi-niko Dessanta staro 29 let. V Trst je prišla za njim tudi Antonija. Par dni pozneje je mizar zapustil Dominiko ter se vrnil nazaj k ženi. Z njo je šel stanovat v ulico Cristoforo Colombo štev. 1. Dominiko pa je hudo razjezilo. Zato je sklenila, da se bo maščevala. Včeraj je prišla na dom mizarja in zlila njemu ter njegovi ženi oetovo kislino v obraz- Oba sta dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje. Dominiko so aretirali. Težka nesreča v čistilnici olja pri Sv. Andreja. 65 letni delavec An&'ej Valentič je čistil včeraj zjutraj okoK 9.30 v čistilnici olja pri Sv. Andreju neki kanal, po katerem se je stekala maščoba od strojev ter raznovrstne kisline. Močan duh teh kislin je vdaril delavcu v glavo, kar je imelo za posledico, da je padel onesveščen v kanal. Revež bi bil prav gotovo našel smrt v strupenih plinih, ko bi ga ne bil zapazil neki Čuvaj ter mu prihitel na pomoč. Kmalu so prihiteli še drugi delavci in povlekli nesrečneža iz nevarnega položaja. Nato so te-lefonično poklicali zdravnika rešilne postaje. Ta ga je z umetnim dihanjem spravil nekoliko k sebi; n«uto ga je dal odpeljati v bolnišnico, zakaj bM je skoraj zadušen in zastrupljen. Nje-tfovo stanje je opasno. Bonna osrečila, Jadrifisli binki ,r . • . Uft ................. .........seč Dalmatia..................314> GeroUmlch.....................152tf Liber« Triestin« . . . ...........45( LJoyd .. .................15430 luskino o9fl MartLioIich . .................15ff Oceanla ..................14-» Premuda................ , a 3CS Tripcovlch • . • ............. , 3U3 Ampelea 670 Cement Dalmatia ..............3GQ Cement Spalato. -.............30fc Tcfa valuta na tržaškem tr£oa ogrske krone.................—.85.--.ua avstrijske krone ......... — .G3.11 —.02 češkoslovaške krone...... . 77,—.— 77.50 dinarji . . .....................33.70 — 34-— le j I •«.••••*•••..... 14.—,— 1 l',Vii marke ......................1.12.— i.2i dolarji................23.50— i'3.5s: francoski franki 17825.—178 71 čvicarskl franki ..............437.—.—410- angleški funti papirnati.......103.30.— 103't'C angleški funti, zlati ....... 111.25.—113*25 napoleonl 80.—.— 90-— đ Zoppolato Pia ■v Sirca Franc poročena Portcgruaro-Trst, 7. oktobra 1922. o Mali ^fjBasi VDOVEC, vpokejenec, posestnik, rokodelec, s tremi odraslimi otroci, želi znanja v svrho ženitve s 40 do 50 letno vdovo brez otrok, poštene preteklosti, zših cenah zajamčeno pohištvo, direktnega uvoza. Poročne sobe, popolne, z mizo in 2 stolicama L 1100. Finejše poročne sobe od L 2000 naprej, jedilne sobe stolicasni iz pravega usnja od L 3000 naprej, pohištvo za vrt, kuhinjo, predsobo, garniture za društva, saloni, popolna oprema za pisarne, tudi posamezni kosi, stolicc in naslanjači v veliki izberi, itd. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Pohi^ štvo v tranzitu za izvoz, ovito, po posebnih cenah. 1817, EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter m usodo življenja. Sprejema od 13 do 19 v Trstu, via Carducci 24, V. 1714 IZKUŠENA SREDSTVA proti izpadanju las, neškodljiva za bar\ranje las, šampon itd. priporoča lekarna v TI. Bistrici- 28/2 BAKER, bron, med, svinec se plačuje po najvišjih cenah v via Scalinata 3, Fonda. 1813 POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-leli Vita, via Madonnina 10, I. 82 KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondares 6, L nadstr., desno. 57 TRGOVSKI POMOČNIK, priden, pošten, kil bi znal samostojno voditi filijalko trgovine, se išče. Ponudbe osebno ali pismeno na Leopolda Rebula, trgovca z mešanim blagom v Nabrežini št. 6. 17SG Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest da Je naš nad vse ljubljeni ergovec In posestnik v 58. letu svoje starosti, danes zjutraj smrtno ponesrečil. Pogreb se bo vršil v soboto, ob 2. uri, iz mrtvašnice mestne bolnišnice v Sv. Križ pri Trstu na domače pokopališče. Sv. Križ pri Trstu, 5. oktobra 1922. 641 Žalujoči os?s3a. Razglas 6m lita. Imenik oseb pristojnih v občino Ajbo, katere zadobijo italijansko državljanstvo po polnem pravu, leži v občinskem uradu na Kambreškem za dobo 14 dni vsakomur na vpogled. Županstvo Ajba 4. oktobra 1922- 639 Župan MIha Mavrih