SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) Lxi (55) • ŠTEV. (N°) 30
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 1 de agosto -1. avgusta 2002
■■■■■■■■■Ml
RAZPIS LETOŠNJIH VOLITEV
Predsednik DZ Borut Pahor je 23. julija v skladu z ustavno in zakonsko pristojnostjo razpisal volitve predsednika republike, redne volitve v občinske svete in redne volitve županov, hkrati je razpisal tudi splošne volitve v državni svet (DS). Tako redne predsedniške kot lokalne volitve bodo potekale hkrati, in sicer v nedeljo, 10. novembra. Splošne volitve članov DS, predstavnikov lokalnih interesov, bodo potekale v sredo, 27. novembra, splošne volitve članov DS, predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti pa v četrtek, 28. novembra.
Za izvedbo volitev ho skrbela Republiška volilna komisija (RVK), pri čemer bodo pri lokalnih volitvah, kot nalaga volilna zakonodaja, poleg državne volilne komisije za izvedbo volitev skrbele še občinske volilne komisije.
Potem ko je predsednik državnega zbora podpisal odloka o razpisu predsedniških in državnosvetniških volitev ter sklep o razpisu lokalnih volitev bo sledilo še prek 100 sklepov županov o razpisu volitev v ožje dele občin, to je v vaške, krajevne in četrtne skupnosti -, sprejeti pa bodo morali biti tudi sklepi občinskih svetov na narodnostno mešanem območju v zvezi z razpisom volitev v organe italijanske in madžarske narodnosti. Vsi ti akti bodo morali biti objavljeni do 2. septembra.
Zelo pomembno je, da je znan datum volitev že toliko prej. To je še zlasti pomembno, ker diplomatsko-konzular-na predstavništva Republike Slovenije zaradi tega zanesljivo ne bodo imela večjih težav pri pridobivanju soglasij držav gostiteljic glede dovoljenja za izvedbo glasovanja volitev predsednika republike na slovenskih predstavništvih v tujini, kjer so posamezne države doslej zahtevale več kot 60-dnevni rok za vložitev takšne zahteve.
Kandidature za predsednika republike, člane občinskih svetov, za župana občine, za člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti morajo biti vložene najpozneje 16. oktobra.
Datum, ko bo torej natančno znan seznam predsedniških kandidatov, je 22. oktober. Sama volilna kampanja se začenja 30 dni pred dnevom glasovanja.
Morebitni drugi krog predsedniških volitev bo najpozneje 21 dni po dnevu prvega kroga volitev, se pravi najpozneje 1. decembra.
Druga obletnica NSi BERNIK TOŽI MLADINO
"Nikoli ne smemo pozabiti, zakaj smo nastali, ker si želimo drugačne in nove Slovenije", je na slavnostni akademiji 26. julija ob drugi obletnici Nove Slovenije Krščanske ljudske stranke (NSi) dejal njen predsednik Andrej Bajuk. NSi postaja vse pomembnejša stranka, to dokazuje tudi stalna rast članstva in vse večje število krajevnih odborov, teh je že 160, je še poudaril Bajuk. V svojem nagovoru se je dotaknil pomembnih mejnikov v nastajanju stranke in bližnjih lokalnih volitev. Na akademiji, ki jo je pripravil ljubljanski mestni odbor stranke, pa so predstavili tudi strankinega kandidata za župana Ljubljane poslanca v državnem zboru Janeza Drobniča.
Slovenija po Bajukovih besedah ne bo nikoli drugačna, če ne bo postala drugačna tudi njena prestolnica. V nagovoru se je predsednik NSi dotaknil primanjkljaja v mestnem proračunu, ki ga vodstvo mestne občine skuša prikriti. Kljub vse večjim izdatkom pa na mnogih področjih ni storjenega dovolj, kar se kaže v še nedokončani
čistilni napravi, v vse slabši kvaliteti pitne vode v mestu in podobno.
Podobna slika kot v Ljubljani pa se odraža tudi ha državnem nivoju.
Vse bolj se kaže, da „zgodba o uspehu" stoji na trhlih nogah, kar odseva tudi nedavno sprejeti rebalans državnega proračuna. Čas je za drugačno, novo Slovenijo, je dejal Bajuk in nadaljeval, da je pot do sprememb dolga in naporna. Vsega ne bomo zmogli sami, je še poudaril, zato bo stranka tudi v prihodnje aktivno delovala v koaliciji Slovenija.'
Poslanec NSi in kandidat za ljubljanskega župana Janez Drobič je dejal, da z vso odgovornostjo vstopa v predvolilni boj, saj verjame, da je Ljubljana lahko tudi drugačna, predvsem boljša. Prav zato, je poudaril, se bo zavzemal za pregledne' javne finance, kar trenutno v prestolnici pogreša. Ljudi bo skušal vzpodbujati, da bodo skupaj oblikovali glavno mesto, ki se bo lahko postavilo ob bok evropskih prestolnic, s katerim bodo meščani zadovoljni in bodo nanj tudi ponosni.
Dr. Jože Bernik, sedaj poslanec Nove Slovenije v parlamentu toži ljubljanski tednik Mladino za pet milijonov tolarjev odškodnine zaradi razžaljenja časti. Mladina namreč je pred petimi leti objavila tri članke o Berniku, ki je bil tedaj predsedniški kandidat, ki sta ga podpirali stranki Nova Slovenija in Socialdemokratska stranka. Bernik toži tednik, da ga je s tem pisanjem oškodovala na časti in ga blatila kot kandidata.
Mladina je 21. oktobra 1997 objavila članek, kjer je med drugim pisalo o njem med 29 častniki, ki jih je vodstvo SLS poslalo leta 1944 v okrepitev gorenjskemu domobranstvu. Poleg tega pa še, da ga je izšolal Gestapo kot domobranskega propagandista. Nekaj dni zatem je Mladina objavila drugi članek z napadom na Bernika. Ponovno ga je predstavila kot sodelavca Gestapa, hkrati pa ga vzporejala v Waldheimom. In še so 11. novembra že v podnaslovu članka napisali, da je Bernik sodeloval z Gestapom, pa da je sodeloval na tečaju za propagandiste na Bledu leta 1945, ki ga je organiziral Gestapo.
Bernik je mnenja, da je to grob napad na njegovo dobro ime in čast, ker so ga hoteli s tem pisanjem moralno diskvalificirati, češ da je bil sodelavec Gestapa in nacistov.
Bernik je na sodišču izpovedal, da je bil sicer res na omenjenem tečaju, vedar tega ni organiziral Gestapo in so bila predavanja na njem tudi v slovenščini.
Povedal je, da je leta 1941 pribežal z Gorenjske v Ljubljano, da je bil med vojno novinar pri časopisu Slovenec, pozneje pa je vstopil med domobrance, a nikoli ni nosil uniforme niti bil v boju, da se tam ne bi srečal z bratom, ki je bil pri partizanih. Na Gorenjsko je šel kot pripagandist. Dva meseca po seminarju ga je Gestapo aretiral, ker je tajno sodeloval proti njim. Nadaljevanje sodbe bo oktobra.
Videli bomo, ali so slovenska sodišča kaj neodvisna. Spomnimo se, da so podobno očitali Vinku Levstiku njegovo sodelovanje na takem tečaju na Bledu, ki ga pa Levstik še dokaj let sploh poznal ni. In Levstika so obsodili na podlagi „slišal sem", itd. Ali bodo enako zavrnili tudi Bernika? Bodo za sodišče več veljali navedki iz Janove knjige?
Slovenski pozdrav pred dvestotisočglavo množico
17. srečanje mladih z vsega sveta poteka v Toron-
Opeka preko Rupla svetovni javnosti
Potem ko je pater misijonar Peter Opeka iz Argentine, ki že vrsto let dela na Madagaskarju, v začetku junija podrobno seznanil predstavnike slovenskih oblasti s položajem na Madagaskarju, se je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel s pismom obrnil na ameriškega državnega sekretarja Colina Povvella in zunanje ministre Evropske unije ter jih pozval k pospešitvi skupnih naporov za rešitev krize na Madagaskarju.
Številni zunanji ministri so se na pismo ministra Rupla odzvali in izrazili pripravljenost na sodelovanje pri reševanju politične in gospodarske krize v prid demokracije, človekovih pravic in vladavine prava na Madagaskarju, pripravljeni pa so tudi pomagati na humanitarnem področju, saj se Madagaskar nahaja na dnu svetovne gospodarske lestvice.
Ameriški državni sekretar Colin Powell je med drugim poudaril, da je čas za koordinirano pomoč pri izgradnji uničene infrastrukture in ublažitvi težkega humanitarnega položaja na Madagaskarju, ki jo je povzročila kriza v državi. Britanski zunanji
minister Jack Straw je ocenil, da je sedanji predsednik Madagaskarja Marc Ravalo-manana pod okriljem Organizacije afriške enotnosti (OAE) uspel sestaviti vlado narodne sprave, ki bo tudi v prihodnje sodelovala z OAE, Združenimi narodi in drugimi partnerji v EU v prizadevanjih za normalizacijo razmer na otoku.
Nemški zunanji minister Joschka Fischer se je strinjal z ministrom Ruplom, da Madagaskar potrebuje podporo mednarodne skupnosti in poudaril, da je bila Nemčija med prvimi, ki je obnovila sodelovanje z novo malgaško vlado.
Danski zunanji minister Per Stig Moller je med drugim dejal, da je EU pripravljena pomagati pri pripravi volitev in prispevati k naporom za normalizacijo ekonomskih in socialnih razmer v državi.
Potrebo po spoštovanju sklepov OAE, deklaracije EU in po humanitarni pomoči pa sta poudarila tudi zunanji minister Nizozemske Jaap de Hoop Scheffer in zunanja ministrica Avstrije Benita Ferrero Waldner.
Madagaskar se nahaja sredi politične, socialne in gospodarske krize že od decembra lanskega leta, ko so bile izvedene predsedniške volitve. Razmere so se po posredovanju mednarodne skupnosti začele umirjati, sedanji predsednik Marc Ravalo-manana pa je pokazal pripravljenost za narodno spravo in na vključitev predstavnikov nekdanje vladajoče stranke v novo vlado.
tu pod naslovom 'Vi ste sol zemlje. . . Vi ste luč sveta!'. Med njimi je tudi okoli 200 mladih Slovencev, 120 iz Slovenije, 27 Goričanov, okoli 20 Kanadskih Slovencev in še nekaj drugih, ki jih spremljata dr. Andrej Poznič iz škofijskega odbora za mladino in pomožni koprski škof dr. Jurij Bizjak.
Svetovni dan mladih se je 23. julija v Torontu uradno začel s slovesno mašo, ki jo je pred množico več kot 200.000 mladih daroval torontski nadškof slovenskega rodu dr. Alojzij Ambrožič.
Na prireditvenem prostoru na torontskem gospodarskem razstavišču je ob začetku maše posebej pozdravil Slovence v svojem in njihovem materinem je-
ziku. „Predragi prijatelji, iz srca vas pozdravljam tukaj med nami. Upam, da se dobro počutite v Torontu," je med drugim dejal ob navdušenem vzklikanju slovenskih romarjev.
Povedal je še, da je posebej srečen, ker v Torontu lahko pozdravi koprskega škofa dr. Jurija Bizjaka in dr. Andreja Pozniča (odgovornega za mladinsko pastoralo v ljubljanski nadškofiji), sina enega izmed najožjih prijateljev iz mladostnih let, s katerim je današnji torontski nadškof preživljal trenutke v taborišču v Avstriji leta 1945.
Ker jih je prvi dan kardinal Ambrožič posebej pozdravil v slovenščini, jim je narasla samozavest in so ‘privlekli na dan slovenske
zastave, ki so jih prinesli s seboj, ali so si jih izposodili. Zdaj vsak drugi Slovenec hodi naokrog z zastavo.
Torontski nadškof se bo s slovenskimi romarji srečal v četrtek dopoldne, ko bo zanje pripravil katehezo. Ob pričetku slovesnosti je tudi papež Slovence pozdravil z besedo Nasvidenje, kar je za 200 ljudi velika pozornost.
Kanadski Slovenci so mlade rojake iz Slovenije presenetili in razveselili s svojo velikodušnostjo, odprtostjo in dobro organiziranostjo.
V nedeljo, 21. julija, so bili njihovi gostje na Slovenski pristavi, ki je od Toronta oddaljena 100 km.
(Tudi Slovenci iz Argentine so se pripravljali na polet v Toronto, a sta gospodarka kriza in inflacija preprečili ta obisk. Op. ur.)
Po Družini
		
SPOMINSKA SLOVESNOST VRŠIČEM	 s- AA	KONCERT NA ČAST . 2 MARIJE POMAGAJ	3
' PREGLED DELA *,V BARILOČAH		Ml GREMO, PA TUD1 .3 ČE SE SVET PODRE!	4
Spominska slovesnost pod Vršičem
IZ ŽIVLJENJA
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila v nedeljo, 28. julija, tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Letošnje slovesnosti ob 86. obletnici tragičnega dogodka so se udeležili slovenski predstavniki, med njimi zunanji minister Dimitrij Rupel, pa tudi ruska državna in cerkvena delegacija.
Kot vsako leto sta tudi letos na ta kraj prispeli uradni delegaciji obeh držav. Z ruske strani so se slovesnosti udeležili visoki cerkveni dostojanstveniki ruske pravoslavne cerkve pod vodstvom nadškofa tobolskega in tju-menskega Dmitrija, pa tudi uradna delegacija Ruske federacije, ki jo je tokrat vodil predsednik odbora za mednarodne odnose sveta federacije Mihail Margelov. Slovesnosti so se udeležili tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, predstavniki slovenske vlade in parlamenta, ruski veleposlanik v Sloveniji Vjačeslav Ivanovič Dolgov in slovenski veleposlanik v Rusiji Franci Demšar, nekateri vidnejši gospodarstveniki in predstavniki Društva Slovenija-Rusija, ki so ob pomniku položili vence.Pred nedeljsko slovesnostjo na Vršiču je bila v soboto zvečer v župnijski cerkvi Vnebovzetja Device Marije v Kranjski Gori slovesna maša za umrle v nesreči na Vršiču in padle v prvi svetovni vojni. Slovesnost je vodil upokojeni beograjski nadškof Franc Perko. Po maši je na trgu pred cerkvijo nastopil ruski cerkveni zbor, ki je skupaj s
pevci kranjskogorskega pevskega zbora zapel nekaj ruskih pesmi.
Slavnostni govornik, zunanji minister Rupel, je med drugim izrazil prepričanje, da je v Evropi v zadnjem času prišlo do preobrata, kakršnemu do sedaj še nismo bili priča v naši, skupni slovanski zgodovini. Z vključevanjem Slovenije in drugih slovanskih držav kandidatk dobiva Evropska unija prvič tudi slovansko dimenzijo. In Vršič s svojo lego in zgodovinskim spominom nakazuje prihodnji pogled na Evropo, ki zagotavlja krepitev sodelovanja med državami, po drugi strani pa omogoča ohranjati samobitnost vseh narodov in vsakega posebej.
V imenu slovenske katoliške cerkve je navzoče pozdravil upokojeni beograjski nadškof Franc Perko in poudaril, da se na tem svetem mestu stikata vzhod in zahod na poseben način, ker nas neprestano spominja na našo dolžnost, da se> borimo proti vsakemu nasilju in vojni in da delamo v duhu miru in prijateljstva.
Slovesnost so sklenili z molitvijo in mašo zadušnico, ki jo je ob spremstvu cerkvenega zbora daroval-nadškof Dmitrij.
Zunanji minister Rupel se je pred slovesnostjo na Vršiču dopoldne sestal s predsednikom odbora za mednarodne odnose sveta federacije Mar-gelovom. Pogovarjala sta se o odnosih med Slovenijo in Rusijo ter odnosih med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Največ pozornosti pa sta posvetila zamisli o ustanovitvi t.i. Centra
slovanskih kultur, ki bi imel sedež v Sloveniji in bi spodbujal raziskave na področju slovanske kulture, organiziral srečanja in festivale ter skrbel za ohranjanje ohranjanje in prikaz tradicionalnih kulturnih vsebin, vzpodbujal pa bi tudi prevajanje literature slovanskih jezikov.
Med prvo svetovno vojno, v letih 1914-1918, je bila Kranjska Gora pomembno križišče vojaških prehodov. Zaradi italijanske vojne napovedi Avstriji maja 1915 je bila povezava s fronto ob reki Soči strateškega pomena za gradnjo ceste do Kranjske Gore prek gorskega prelaza Mojstrovka (Vršič) vse do Trente. Za gradnjo in čiščenje ceste je avstrijsko vojaško poveljstvo v letih 1915 in 1916 uporabilo več kot 10.000 ruskih vojnih ujetnikov.
Marca 1916 je snežni plaz z Mojstrovke zasul več kot 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. Natančnega števila žrtev ni bilo mogoče nikoli ugotoviti. Na tragični dogodek spominjata grobišči pod Erjavčevo kočo in grobnica ob Ruski kapelici, kamor so njihove posmrtne ostanke prenesli leta 1937. Rusko kapelico so v spomin na preminule postavili preživeli ujetniki leta 1917, tradicionalno spominsko slovesnost na državni ravni pa pripravljajo od leta 1992. Grobnica, v kateri so pokopani posmrtni ostanki preminulih ruskih vojnih ujetnikov, je obeležena z zidano piramido, ob njej pa je zgrajena kapela z dvema stolpoma in v celoti prekrita z lesenim opažem
TONE MIZERIT
Slovenski dan v New Yorku
Slovenska skupnost v Kanadi je 13. julija v slovenskem letovišču v Bol-tonu priredila že 43. proslavo Slovenski dan, ki je bila hkrati namenjena praznovanju 1*1. obletnice slovenske državnosti. Po besedah koordinatorja Kanadske slovenske skupnosti Staneta Kranjca se je prireditve z bogatim kulturnim pro-
gramom in ob lepem sončnem dnevu udeležilo okoli tisoč kanadskih Slovencev, nekaj pa jih je prišlo tudi iz ZDA in Slovenije. Slavnostni govornik na prireditvi je bil častni generalni konzul Slovenije v Torontu Jože Slobodnik, veleposlaništvo Slovenije v Ottawi pa je zastopal odpravnik poslov Jože Poličar.
Preureditev slovenske vojske
Predsedniki treh strank sopodpisnic, Dominik S. Čern-jak, Janez Janša in dr. Andrej Bajuk, so pokazali, da obstaja politični interes za sprejem Predloga zakona o dopolnitvah in spremembah Zakona o vojaški dolžnosti. Predsednik stranke SMS Dominik S. Černjak je opozoril na potrebo po takojšnji ukinitvi obveznega vojaškega roka, predsednik SDS Janez Janša je s številkami in procesi pojasnil, da to pričakovanje ni nerealno, dr. Andrej Bajuk pa je vse pozval k odločnosti, ki je potrebna za sprejem odločitve o profesionalizaciji vojske v Sloveniji. Stranka mladih Slovenije je umaknila predlagana dopolnila zakona o vojaških dolžnostih in s tem naredila prostor skupnim predlaganim spremembah in dopolnilom zakona o vojaški dolžnosti, ki so ga kot sopodpisnice vložile SDS, NSi in SMS. Z utemeljevanjem predlaganih sprememb in dopolnil je Janez Janša, predsednik SDS opozoril, da ima zakon tako javno podporo kot podporo med nekateri poslanci poslanskih skupin, ki niso sovlagateljice predlaganega zakona. Odgovoril je na vladna namigovanja o nerealnosti predlaganega zakona in sam predlagal prerazporeditev spornih kadrov. Poudaril je še, da je dinamika prehoda poljubna in da v danih okoliščinah ne vidi slepe ulice. Dr. Andrej Bajuk, predsednik NSi, je poudaril, da sedaj ni čas za strateško zavlačevanje, kot to počne vlada, ampak je potrebna odločnost, da bomo lahko uspešno razrešili nastale dvome in začeli z že dolgo potrebno reformo zakona o vojaški dolžnosti, ki naj se zaključi s profesionalizacijo vojske.
Predstavnik Slovenske ljudske stranke in državni sekretar ministrstva za obrambo Janko Deželak je predstavil mnenje stranke o nadaljnji reorganizaciji Slovenske vojske. Stranka se zavzema za profesionalizacijo vojske, vendar se zavzema za postopnost - vloženi predlog zakona se jim zdi le prenapeta predvolilna poteza strank, ki so predlog zakona vložile v obravnavo.
Pristranskost v sodstvu
"Slovenskemu sodstvu sicer ne moremo očitati podkupljivosti, lahko pa mu očitamo pristranskost", so povedali na novinarski konferenci Združeni ob lipi sprave. Stanislav Klep je ob tem dejal, da je solidarnost med sodniki dosegla stopnjo, ki onemogoča kritiko sodstva. Ker so njihove pritožbe naletele na gluha ušesa, so prisiljeni uporabiti zadnjo možnost, to je protest pri svetu Evrope.
Pravniki nevladnih organizacij Združenih ob Lipi sprave, Civilne družbe za demokracijo in pravno državo ter Združenja za odpravo krivičnih sodb, so o omenjenem primeru že večkrat obvestili pristojno ministrstvo in druge državne organe, vendar pa odgovorov na vprašanja niso prejeli. Pri tem pa poudarjajo, da sodstvo življenje, namesto, da bi ga uravnavalo, le še otežuje.
Vitomir Gros je opozoril tudi na to, da so sodniki in nekateri odvetniki vse bolj povezani, kar pa pomeni, da v nekaterih primerih pravica enostavno ni iztožljiva. Zaradi tega se ljudje sodišč vse bolj bojijo, kar pa sodnikom daje vse večjo moč.
NOVICI S PRIMORSKE
PREMOŽENJE IN ITALIJANSKI OPTANTI
Vprašanje premoženja, ki so ga italijanski optanti po vrnitvi v Italijo po drugi svetovni vojni zapustili v Sloveniji in na Hrvaškem, bi lahko v okviru pristopnih pogajanj prišlo na dnevni red pogovorov med Slovenijo in EZ, je pisal tržaški II Piccolo. Pri tem časnik omenjeno vprašanje s podobnim spornim vprašanjem lastnine sudetskih Nemcev, ki so jo ti po pregonu s Češke po drugi svetovni vojni zapustili v tej državi. II Piccolo pravi, da bi se italijanska vlada morala zgledovati po nepopustljivi Avstriji. Ta je skupaj s Slovenijo ustanovila preiskovalno komisijo, ki proučuje možnosti za vračilo premoženja iz Slovenije pregnanim Avstrijcem.
PISMO ITALIJANSKIMA MINISTROMA
Paritetni odbor za izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji bo prihodnji teden poslal italijanskima ministroma za deželna vprašanja in za notranje zadeve pismo, v katerem ju poziva, naj ponovno preučita odlok nekdanjega notranjega ministra Scajole, ki je v štirih občinah na Tržaškem uvedel možnost izdajanja le italijanskih osebnih izkaznic, potem ko so bile tam ves povojni čas v veljavi le dvojezične, italijansko-slo-venske osebne izkaznice. To so člani paritetnega odbora sklenili na seji v Trstu. Člani odbora so le z dvema glasovoma proti sprejeli besedilo pisma, ki sta ga oblikovala predsednik in podpredsednik odbora.
Zaskrbljujoče novice smo lahko zasledili tudi pretekli teden. A politika prednjači v javnem zanimanju, ko predvolilna kampanja vdira z vso silo med ljudi.
Čigavo je naše? Gotovo je bila novica tedna, da je argentinska gospodarska skupina Perez Čompanc prodala svoje petrolejsko podjetje. To je ena najbolj tradicionalnih argentinskih družin, ki je sredi prejšnjega stoletja zaslovela zaradi hitrega napredovanja v petrolejski dejavnosti in spadala med najbolj uspešne in resne argentinske gospodarske podvige. Za 1.124 milijonov dolarjev je vodstvo prevzela brazilska Petrob-ras. To je eden zadnjih velikih pretokov argentinske lastnine v roke tujega kapitala Omenimo še, da je bila pet-rolera Perez Companc druga najmočnejša gospodarska družba domačega kapitala (prva je Techint) in je to nov korak deskapitalizacije argentinske družbe. Petrob-ras je prevzela na svoje rame tudi dolg 2.200 milijonov dolarjev. Ta dolg še izza časa, ko je bila protivrednost pesa do dolarja 1=1, je bil vzrok tega potujčenja".' Pač izraz današnjega časa.
Brazil nam sledi. Vendar ta dogodek sam po sebi ne pomeni, da je v Brazilu vse v redu. Nalezljiva bolezen argentinske krize je tam sprožila dolar, ki je ta teden prekoračil mejo treh brazilskih realov. Istočasno je ri-ziko države v Brazilu dosegel 1.850 bazičnih točk, kar je nov rekord za sosede. Da je mera polna, je Mednarodni denarni sklad FMI izjavil svojo zadržanost, da bi finančno pomagal Brazilu v sedanjih težavah.
Velmožje. Argentino je obiskala ekipa štirih „vel-mož" (notables) - gospodarskih strokovnjakov, ki naj bi preučili tukajšnji položaj in svetovali, kakšne korake naj vlada podvzame, da bo argentinsko gospodarstvo stopilo na bolj stvarno in uspešno pot. Skupina se je med drugim jasno izjavila proti „dolarizaciji" (s čemer je precej prizadela Menema, ki svojo volilno propagando gradi na tej ideji), potem pa še postavila nove zahteve kot pogoj, da sploh pride do sporazuma med Argentino in FMI. Med temi pogoji je, da vlada „zasidra" dolar, da prepreči nov odtok deviz, da province odpravijo vse dosedanje bone in ne tiskajo novih, popolna avtonomija Centralne banke in podobno. Kar preveč za Duhaldejevo vlado, ki ne kaže navdušenja do nobenega stvarnega ukrepa.
Ograd. Ena težav sedanje vlade je, da kljub vladnim odlokom denar počasi curlja iz „ograda" (corralito) na podlagi sodnijskih razsodb. Zato je Duhalde podpisal nov dekret, da se tudi sodnijsko odobreni dvigi fondov ne smejo izvesti pred mesecem februarjem. Po dveh dneh je bil dekret
sodnijsko proglašen za protiustavnega, vendar se je odtok vsaj začasno ustavil. Jasno pa so to le zaplate na raztrgani vreči in nikakor ne rešijo temeljnega vprašanja bančnega sistema. Tudi v tej zadevi se vlada stvarno ne loti problema.
Oj, sveti Kajetan. Lahko si predstavljate, kako bo letos 7. avgusta pri svetem Kajetanu, ki je v Argentini zavetnik dela. Uradne številke povedo, da je brezposelnost v Argentini presegla 21,5%, kar je zgodovinski rekord. Pet in pol milijona ljudi ima probleme z zaposlitvijo. Zato ni čudno, da je naraslo število ljudi, ki na večer brskajo po smeteh in kupih odpadkov ter iščejo papir, karton in drugo, kar bi bilo uporabnega. Iz tega se je skotila prava industrija, ki trenutno"„zapos-luje" nad 150.000 revnih prebivalcev; nekateri od teh si pomagajo tudi s poulično prodajo drobnarij. Kar se tiče zaposlitve, kar 80% podjetij ne sprejema novih uslužbencev ali delavcev, marveč jih celo odpušča, in le 20% podjetij, ki so večinoma povezana z izvozom, sprejema v manjši meri nove uslužbence.
Udar na udar. V takem ozračju poteka predvolilna kampanja. De la Sota se je vrgel z vso silo v boj in na prvih shodih ostro, čeprav indirektno, napada Menema, ker ve, da se mu je v stranki bati edino njega. Menem pa je te dni doživel več hudih udarcev, za katere meče krivdo na vlado. Ti dogodki so povezani z novicami o obtožbah korupcije. Huda je bila objava v New York Timesu, češ da je bivši predsednik prejel 10 milijonov dolarjev, da je preprečil raziskavo atentata na judovsko socialno ustanovo AMIA. Hudo je bilo tudi odkritje bančnega računa v Švici, v katerem ima Menem naloženih 600.000 dolarjev. Tudi če trdi, da je to sad 200.000 dolarjev, ki jih je prejel kot odškodnino od države, ostane vprašanje razlike v številkah in pa tudi, zakaj ni tega sam povedal v izjavi o premoženju in zakaj na ta denar ne plačuje davkov.
Aparati strank. Večkrat pade vprašanje, zakaj v Argentini polagajo tolikšno važnost na strukture strank (i-menujejo jih „aparati"). Odgovor je enostaven in v teh dneh se z njim srečuje novopečena kandidatka Elisa Carrio. Ugotavlja, da bi potrebovala 90.000 zvestih ljudi, da bi na voliščih nadzirali potek in preprečili morebitne poneverbe rezultatov. Za tako kontrolo je potrebna močna organizacija, ki je pa nove in druge manjše stranke nimajo. Zato je vprašljiv uspeh na volitvah vseh tistih, ki se predstavljajo izven strankarskih struktur, pa naj si bo to na notranjih volitvah ali pozneje na splošnih. Stranke trdo drže v rokah vajeti v tej poldemokraciji, ki jo trpimo v Argentini.
SVOBODNA SLOVENIJA • 1. avgusta 2002	Stran	3
irnnMilMill—IIIIIHIfrUIIIII lili wiwnar III I IlillllilWlillliliriilliniirirHlMHIIlWMiaMHWniHlilIWWWlOnilllirwtir llllllifllMWrBIWlllMIIIIIIIWIIiWMillliflllllMllillilMIIWIlBWIMilMIIIWMIHIIMIWWilllHIIIIIIWMIIIII l
SLOVENCI V ARGENTINI
BARILOCE
Poročilo na občnem zboru
Zaključujemo 51. poslovno dobo Slovenskega planinskega društva.
V preteklem letu je bil program SPD še enkrat usmerjen v namen, da bi obsegal zanimanja čim večjega števila naših rojakov in da bi Slovenci, kot organizirano društvo, bili vključeni v javno življenje bariloškega občestva.
Kakor vemo, poslovno dobo našega Društva zaključimo vsako leto meseca februarja na vrhu gore CapiIla. Lani nam je praznovanje petdesetletnice ustanovitve pomenilo nov pogon za še bolj globoko, pomembno in odgovorno delo. Aprila smo prejeli mnogo zahvalnih pisem in čestitk od različnih organizacij in obiskovalcev zaradi lepih doživetih dni v okviru omenjenega praznovanja. Ta vedno močnejša povezava z različnimi slovenskimi organizacijami v Argentini in tudi z gorskimi klubi in drugimi ustanovami v zamejstvu in v Sloveniji, nam nekako kaže, kako se življenje Društva spreminja in preliva v novi svet.
Takoj ob začetku nove poslovne dobe smo se že pripravljali za zbiranje gradiva za tisk „Arkovega zbornika". Lahko rečemo, da je bila ta zadnja želja pokojnega Vojka, ki se je potem uresničila v knjigi ,,V kraljestvu kondorjev in neviht".
Tudi aprila smo začeli s pripravo razstave v rojstni hiši dr. Arka v Ribnici. ,,Miklova hiša" je bila poklonjena v kulturni namen; danes je Galerija „Miklova hiša" ena izmed najpomembnejših kulturnih ustanov v Sloveniji.
Kakor se je že večkrat pokazalo, Slovenci radi prihajajo v Bariloče, še raje pa, če so bili vezani na ta kraj. Tako nas je junija obiskal misijonar Tomaž Mavrič. Društvo je organiziralo družabno srečanje, na katerem nam je predaval in pokazal diapozitive o svojem delu v Sibiriji.
Isti mesec so „Bariloški vrabčki" pod vodstvom Lučke Kralj Jermanove gostovali v Sloveniji. Skupina mladih pevcev je potovala s pokroviteljstvom Izseljenskega društva Slovenija v svetu in s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Dan Slovenske državnosti smo kot vsako leto praznovali z dviganjem argentinske in slovenske zastave in s slavnostnim govorom na Trgu skupnosti, ob prisotnosti bariloškega župana in drugih lokalnih oblasti ter bariloškega občinstva. Petje argentinske in slovenske himne je spremljala godba Vojaške šole iz Bariloč. Praznovanje smo zaključili v Stanu z običajno pogostitvjo.
Tudi lansko leto se je SPD udeležilo s štantom in z nastopom plesne skupine na „ Fiesta de las Colectividades Europeo Argentinas".
Avgust je v Bariločah posvečen planinstvu. SPD se je udeležilo glavne prireditve v Vojaški šoli. Prisotne so bile tudi .narodne noše s Slovensko zastavo na sprevodu po ulici Mitre, ki je bil dne 28.7. vključen v občinski program otvoritve „Fiesta Nacional de la Nieve". Smučarska ekipa Slovenske vojske se je udeležila vojaških gorskih tekem v Bariloških gorah; v Stanu smo jo pa sprejeli na družabnem večeru 18. avgusta.
Od 3. do 5 septembra sta se nahajala med nami škof A. Uran in J. Pucelj. Imela sta srečanje z mladino in mašo, med katero je bila birma. Pred skupno večerjo v hotelu Aguas del Sur so učenci slovenskih šol pripravili pestro akademijo. Lep večer so zaključili s petjem „Bariloški vrabčki".	*
Ga. Rozina Švent, odgovorna na Narodni univerzitetni knjižnici za sekcijo zdomske literature, je obiskala vse oddelke tukajšnega slovenskega pouka in na povabilo Društva nam je predavala o slovenski izseljenski literaturi.
Končal se je september s „slovenskimi smučarskimi tekmami" na progah gore Catedral. Udeležilo se jih je 42 tekmovalcev. Zmagovalci so pa v Stanu prejeli pokale na prijetnem kulturno družabnem večeru, kjer je sodeloval pevski kvartet Lipa.
Tudi septembra, ko pomlad barvito spremeni in prenovi bariloško naravo, je Blaž Razinger ml., med nami na kratkem-obisku, osebno poskrbel za gradbeno vzdrževanje Stana. Za to delo se mu iskreno zahvaljujemo.
Oktobra je Društvo vzpostavilo stike z Izseljenskim društvom SvS v zvezi z vsakoletnim razpisom za kulturno delovanje. Prosili smo podporo za pevsko gostovanje kvarteta Lipa v Sloveniji.
Kakor vsako leto smo skupaj z Slovensko šolo organizirali Družinski dan; na kateremu imajo moški člani bdbora glavno odgovornost v kuhinji.
22. novembra nas je pretresla smrt Blaža Razingerja. Že skoraj na koncu pomladi se nam je snežena nevihta pridružila v slovo globokega ljubitelja gora in ustanovnega člana našega Društva. December nam prinese tudi zaključek šolskih tečajev in obisk Sv. Miklavža.
Običajni novemberski izlet ob jezeru Mascardi smo letos preusmerili v dolino Nirihuau, kjer smo taborili in od koder smo poskusili hojo na Co. Blanco. To se je zgodilo 15. in 16. decembra. V Sloveniji je izšla knjiga „V kraljestvu kondorjev in neviht".
Januarja nas je v Buenos Airesu zapustil Albin Avguštin, ki je bil več kot 35 let aktivno in duhovno povezan z našim društvom. Župnik Avguštin je blagoslovil prvi in drugi križ na gori Capilla in tudi na isti gori Bivak Slovenija.
Februarja nas je pretresla smrt Lije Kambičeve. Bila je ozko povezana z gorskim delovanjem SPD, posebno pa se je bomo spominjali kot voditeljico Slovenske šole, kot vzgojiteljico, ki je posvetila veliko truda in ljubezni za gojitev slovenske besede in pravega slovenskega duha med otroško mladino v Bariločah.
Vsakoletna poslovna doba Slovenskega planinskega društva se konča z vzponom na goro Capilla. Prispeli smo na vrh 24. februarja, točno petdeset let po postavitvi prvega križa. Letos smo v praznovanje 51. letnice ustanovitve SPD vključili tudi predstavitev knjige „V kraljestvu kondorjev in neviht".
Po občnem zboru, je izvoljen novi upravni odbor SPD: predsednik, Andrej Duh; podpredsednik, Matjaž Jerman; tajnik, Milan Magister; podtajnica, Alenka Arnšek; blagajnik, Marjan Grohar; podblagajnik, Marjan Mavrič; 1. odbornik, Boris Kambič; 2. odbornik, Milena Razinger; 3. odbornik, Ivan Kočar; 4. odbornik, Klavdija Kambič. Namestniki: Marija Arnšek Kočar in Ivan Arnšek. Nadzorni odbor: Janez Drajzibner, Božo Eiletz in namestnik Stane Žužek.
Arh. Andrej Duh
Poročilo o sestanku nekaterih članov SLOGE
Zaradi resnega položaja v Slogi je skupina odbornikov prišla v stik z nekaterimi člani in jim izrazila pripravljenost in dobro voljo od njihove strani. Torej naj člani povedo, kar želijo vedeti, da bomo skupno reševali probleme v Slogi. Poleg tega bi še skupno analizirali bilanco zadruge.
Nekateri so menili, da je to približevanje zelo pozitivno, drugi so pa imeli razne pomisleke in se spraševali, zakaj bi zdaj kar naenkrat dali podatke članom, če prej do njih niso imeli dostopa računovodje, ki • so bili imenovani na občnem zboru, ki je najvišja avtoriteta ustanove.
Med tem je skupina zaskrbljenih članov, ki se zbira na Pristavi, (sestanki so javni, lahko se približa, kdor želi) odločila, da pošlje štiri pisma (cartas docu-mento) s povabilom odbornikom in računovodjem obeh ustanov z namenom, da bi skupaj z računovodjem, ki predstavlja to skupino, analizirali bilance zadruge in mutuale v prostorih Pristave v Castelarju, (ki je bila podružnica Sloge) dne 23. julija ob 20.uri.
Ta pisma je podprlo 207 članov s podpisi.
Odborniki Sloge so bili že prej osebno obveščeni, da lirodo dobili ta pisma, na kar so se odločili, da se ne bodo javili na razgovor pred veliko skupino, pač pa
bi sprejeli majhno skupino (pet ali šest članov) v prostorih Sloge v Ramos Mejiji.
Na sestanku 10. julija na Pristavi člani na to niso pristali.
Ko so odborniki dobili pisma, so sporočili, da se ne bodo javili, kot je bilo že rečeno, in da bodo na pisma odgovorili z besedami „por improcedente".
Pred 23. julijem so ponovno sporočili, da še vedno drži dobra volja za sprejem ožje skupine članov v Slogi, lahko jih pa tudi spremljajo profesionalci.
Poudarili so, da ne bo zaprek, pripravljeni so vse pokazati; kdor je pripravljen na dialog, naj se približa, saj to je odbor potrdil. Poleg tega-pa so odločili, da ne bodo odgovorili na pisma, ker je to svetoval advokat Sloge.
Na Pristavi se je 23. julija zbralo nekaj čez šestdeset članov s profesionalci (advokatinji in računovodja, prijatelji slovenske družine). Navzoč je bil notar, ki je vse dokumentiral.
Na sestanku so vsi prisotni člani odobrili sledeče: Določili so šest članov, ki bodo skupaj s profesionalci prišli v stik z vodstvoma ustanov v prostorih Sloge v Ramos Mejiji, tako kot je ponudil predsednik zadruge-
Skupina članov Sloge,
zbrani na Pristavi 23. julija 2002
Ave Maria - koncert na čast Marije Pomagaj
Ko si vstopil 24. maja v svetišče, sta dva detajla, ki sta imela neposredno zvezo z nastopom, zbudila posebno pozornost: harmonično zasnovan ročni program (zamisel Monike Urbanija) ter domiselna ambienta-cija prostora (delo Damijana Ahlina). Topli toni luči, ki so razsvetljevale križ, Marijino sliko, tabernakelj in razprostrte šope rož, so te povedli v globoki svet glasbe, še preden je zazvenela kakšna nota.
Ostali del kapele, kjer smo sedeli, je bil primerno v temi. Pevci Cvetka Kopač, Flo-rencia Ottaviano, Ani Rode, Andrejka Zupanc, Luka Debevec, Matija Debevec, Luka Somoza Osterc in pianist Gustavo Andres so se v spontani procesiji podali pred oltar, kamor so položili skromen dar Njej, Naši Gospe, kateri je bil posvečen večerni spev. Vsak je nosil dar v rokah: mapo z notami dvajsetih melodij ter sveže odtrgano vrtnico.
Po kratkih posvetilnih besedah v obliki molitve je skupina solistov, zazrta v Marijino podobo in križ, zapela svoj pozdrav s Premrlovo Pozdravljena Mati; za tem pa, obrnjena proti publiki, pred tabernakljem in ob orglah drugi pozdrav s povabilom Venid y vamos todos con flores a Maria. Verjetno so takrat vse rože, ki so krasile
oltar, zadišale v vsej svoji polni barvitosti. Sledil je spokojen duet O Sanctissima češkega skladatelja Antonina Dvoržaka, predvsem znanega po njegovi 9. simfoniji Iz novega sveta. Lahko bi rekli, da je bil napev Materi božji resnično povezan z naslovom tako znane simfonije.
Kratki duet nas je lirično ponesel pred tron Nje, ki je srednica vseh milosti, preko katerih nam je možen novi svet večnosti. Nato so sledile štiri prelepe Ave Marie-najlepši možni pozdrav Naši Gospe po zgledu nadangela Gabrijela v Nazaretu. Kot v tesno strnjenem vencu so se spletale s štirimi drugimi melodijami v slovenščini, ki opevajo Marijin mesec v Sloveniji: venčani mesec maj, ki nas vodi preko zlatih strun v jasnem jutru do Materinega čistega srca. Ta je bil nekako osrednji del dobrodelnega koncerta na čast Matere božje in naše Matere.
Poleg bolj znanih Ave Marij Bach-Gounoda ter Schuberta smo v tem delu lahko prisluhnili dvema manj znanima a zato ne manj lepima slovitih francoskih skladatejev C. Francka (napisal je Panis Angelicus) ter C. Saint-Saensa.
Takoj za tem nas je Marijin pogled ozrl na središče naše vere, ki je Bog - Njen Sin
Jezus. Zato so pevci naslednje štiri odlomke posvetili preko Marijinih oči Njemu, ki je dajalec vseh milosti, predvsem božjega usmiljenja. Ne samo glasovi pevcev in čustvovanje poslušalcev, tudi Marijin Magnificat Njemu, ki je storil velike reči, so se strnili v eno samo pesem: O Deus ego amo te - O Bog, jaz te ljubim! Kako čudovita so tvoja dela miru, zato si se posebno Blagoslovljen in Svet. Millerjev spev, kjer sta se dopolnjevali dve sopranistki, Handlova umirjena sopranska meditacija, briljantni duet sopranistke in baritonista ter dvoglasni ženski in moški slavospev, so nas ponesli v višine, kjer je On kraljev Kralj in kamor je prav On ponesel preko angelov Kraljico, kateri ni para, ker je za Njim naj lepša stvar. Pevci so zaključili koncert s pretresljivo navdušenostjo prav s to mislijo, ki je v Schoepfovi pesmi Lepa si Marija!
Kaj naj povem o solistih? Najprej to, da so bili vsi od prvega trenutka do zadnjega potopljeni v jagode rožnega venca, trdno prepričani s sv. Avguštinom, da kdor poje, dvakrat moli, da so vsak posebej in vsi skupaj podali svoje glasove v vsej zmožni lepoti in širini - kar je sad trdega in trdnega izpopolnjevanja glasu in glasovne osebnosti kakor tudi osebne rasti - ter ne nazadnje tudi to, da sta bili zamisel in vodstvo pristno in gladko izpeljani. Tako smo lahko doživeli ta večer vsi navzoči in bili deležni še treh bisev. Pa bi jih še izprosili... melodije, ki so bile izvajene, so se kasneje
OBVESTILO VELEPOSLANIŠTVA
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča, da bo v petek, 2. avgusta 2002 organiziralo konzularni dan za slovenske rojake iz Miramara in okolice, in sicer med 16. in 20. uro. Konzularna pisarna bo odprta v prostorih Slovenskega doma, ulica 28, številka 2684, Miramar.
_____________  Strankam	svetujemo,	da	se	pred tem
datumom obrnejo na veleposlaništvo v Buenos Airesu, kjer bodo dobili natančna navodila o dokumentih, ki so potrebni za ureditev želenih postopkov.
Informacije lahko dobite po telefonu (011) 4393 2039.
strnile z večerno molitvijo. Mnogo glasbenih in svetih užitkov smo občutili. Tz srca se nam ob njih izliva misel: AVE MARIA GRATIA PLENA!
Skupina solopevcev je originalno sestavljena: od šest do deset solistov, ki izvajajo sakralne arije, duete, tercete in zbore od slovitih klasičnih skladateljev do religiozno liturgičnih pesmi ter celo gregorijanskega petja. Med letom 2002 in 2003 obhajajo desetletnico obstoja. Pod vodstvom in zamislijo Luke Debevca je sodelovalo v teh letih 17 solopevcev in 6 organistov oz. pianistov. Pestra je še prav posebno izbira programov. Prepletajo se vedno znane skladbe z drugimi manj izvajanimi. Večkrat so tudi tematsko zasnovani (Božič, Post, Mati Marija, Jezusovo življenje itd.).
Predvsem pa je njihov namen nova evangelizacija in predvsem poglobitev verskega prepričanja preko glasbe, nekako v smislu skladatelja J. S. Bacha, ki je na koncu vsakega glasbenega dela zapisal: Bogu v čast!
Santiago Von Rouge prevedla AR
SKRBIMO ZA ZDRAVJE
Krčne žile (varices)
METKA MIZERIT
Krčne žile so nabrekle in razširjene žile dovodnice (venas). Na nogah imajo žile dovodnice zaklopke, ki omogočajo, da kroži kri proti srcu. Če se te ne zapirajo dobro, kri zastane v napetih in razširjenih žilah. Okvara se pojavi najboj pogosto na žilah safenah, na nogah, ker so najbolj izpostavljene.
Da skrbimo za zdrave noge, ni samo zaradi estetskega vidika, saj žene danes pogosto oblečejo hlače in s tem pokrijejo noge, pač pa je predvsem iz zdravstvenega. Krčne žile so bolezen, ki jo trpijo ženske in moški, čeprav je pri prvih bolj pogosta.
Več vzrokov poznamo za to bolezen:
Dednost. Če ima mati krčne žile, jih bo skoraj gotovo imela tudi hčerka.
Nosečnost. Včasih se pojavijo krčne žile v nosečnosti, ko je pritisk na žile dovodnice večji.
Delo. Tej okvari žil so podvržene osebe, ki opravljajo svoje poklicno delo stoje, na istem mestu (prodajalke, bančne uradnice, itd).
Debelost. Je tudi lahko vzrok krčnim žilam, ker morajo noge držati visoko težo telesa.
Neprimerna obleka. Pretesni pasovi, razne podveze, ki sojih včasih nosile ženske itd.
ZNAKI BOLEZNI
Že na prvi pogled opazimo nebreknjene žile na nogah. Oseba čuti, da so noge težke in boleče; hitro se utrudi in pogosto ji noge zatekajo.
Pri krčnih žilah lahko nastopijo komplikacije, kot so rane (ulceras varicosas)
na spodnjem delu nog, ki so težko in počasi ozdravljive. Zato je važno, da se pravočasno posvetujete z zdravnikom, ki vam bo svetoval način zdravljenja. Pogosto je to operacija.
NEKAJ PREPROSTIH
NASVETOV
Kako preprečimo krčne žile ali vsaj olajšamo, če jih že imamo.
Če je le mogoče, pri gospodinjskem delu sedite.
Če dolgo časa sedite, še sprehodite vsaj vsako uro. (delo v pisarni; dolga potovanja na letalu; ko pazite bolnika itd.)
Ne križajte nog, ker koleno ene noge pritiska na žilo druge; kri zastane v dovodnici in žila se razširi.
Kadar sedite dolgo časa, če je le mogoče, dvignite noge, da so v vodoravni legi.
Priporočljiva je odločna hoja, ker mišice pri hoji krepijo žile.
Uporabljajte elastične nogavice (medias descan-so), ki ščitijo žile. Kadar so pretegnjene, jih morate zamenjati.
Poskrbite, da si uredite telesno težo.
Ne izpostavljajte nog s krčnimi žilami soncu; pač pa je zelo priporočljivo plavanje.
Pater Ašič priporoča, naj oseba, ki ima krčne žile, telovadi. Vleže naj se na hrbet in dvigne noge pravokotno ter jih drži tako 5-8 sekund. To naj večkrat ponovi. Potem naj položi noge v vodoravno lego za 1 minuto; šele potem naj vstane.
Smešno, kajne. Pa vendar pomaga, tudi kadar imate noge zelo utrujene in razbolele.
1. nogometni turnir izseljencev
MARKO VOMBERGAR	(3)
MI GREMO, PA TUD"
ČE SE SVET PODRE...	Odbornikom	zadruge	Sloga
Slovenska odbojkaška ekipa ZS v Bariločah
Dvakrat smo že pisali o uspešni predstavitvi nogometne ekipe ZS na Prvem nogometnem turnirju izseljencev v Sloveniji. Ob tej priliki dodamo le nekaj informacij, kot so lestvice strelcev in rezultatov. Ob branju poročil so se
nekateri bralci spraševali, zakaj tak uspeh oziroma razlika v golih, če so bile nasprotne ekipe tako šibke. Razen tekma s Francijo so bile druge tekme izredno zahtevne. Mislim, da ni za podcenjevati uspeha
Kriza, težave, socialne situacija in vsa globalizacija" nam ne bodo uničile naših sanj, našega utopičnega projekta!
Gremo, pa tud' če se svet podre. Zakaj? Ker smo se tako odločili, ker smo od vsega začetka vedeli, kaj nas čaka, nismo sanjali v najboljši situaciji, morda ni bila tako težka kot sedanja, toda gremo proti toku kakor naši stari starši, kakor naši starši, kakor naši bratje, ki so in ki še enoročno veslajo za ideale, za vero, za čustva, za resne stvari!
Govorimo o odbojki, o tistem športu, ki dandanes privlačuje tisoče in tisoče ljudi, starih in mladih, fantov in deklet, ki pred televizijo ali v živo občuduje lep kompetitiven trenutek v družini ali s prijatelji.
Vsak dan se nam v glavi vrti kratko vprašanje: ^gremo v Slovenijo? Vsak teden nas trener in fizični pomočnik (lic. Andrej Hrovat in prof. Jure Urbančič) pripravljata za dobro treniranje, za resno perspektivo igre, kjer skušamo vsaj enkrat na teden igrati z dobro kompetitivno ekipo, ki bi nam bi služila v pomoč, da se bi vsak dan boljše spoznali in razumeli med seboj kot športniki in prijatelji!
Kot sem že v prejšnjih člankih povedal, turneja v
Bariloče je bila čudovita v športnem in prijateljskem področju, res je-bilo čedno!
Sedaj nas pa čaka druga turneja v Mendozi ki se bo vršila od 15. do 19. avgusta in kjer se slovenski mendo-ški fantje in starši trudijo za uspešno organizacijo tega projekta! Program je sledeč:
15.8 Četrtek zvečer odhod iz Buenos Airesa
16.8 Petek prihod zjutraj v Mendozo, razdelitev po družinah,
ob 20 uri prva igra z Regatas de Mendoza (Esta-dio Pacifico)
17.8 Sobota 10:30 druga igra s Conrad Lorentz; ob 18:30 tretja igra ter zaključek „cuadrangularja"
18.8 Nedelja Obletnica Društva Slovencev v Men-dozi; ob 10 sveta maša, po maši prijateljska igra z Mendoščani; skupno kosilo, popoldne prosto.
19.8 Ponedeljek možnost za obisk Slovenske koče Jože Kastelic v Los Peniten-tes, zvečer ob 20 vrnitev v Buenos Aires.
Rad bi Vas prosil, dragi bralci, da nam pomagate z molitvijo, pa tudi če se Vam malo „pretirano" zdi, da dobimo čim cenejšo vožnjo čez lužo, kjer nas čaka intenzivna dvotedenska turneja!
Hvala lepa!
Prof. Tone Vivod
Večkrat smo slišali od odbornikov Sloge in smo tudi brali v pismih bralcev 18.julija v Svobodni Sloveniji, da skupina vlagateljev ne predstavi nobenega predloga za rešitev problemov.
Težko je predstaviti predloge, če nimamo podatkov.
Konkretno kar vemo je, da je v zadrugi Sloga 77 dolžnikov. Važno pa je vedeti: 1) Prvotno vsoto posojil; 2) Vsote dolgov z obrestmi; 3) datum odobritve teh dolgov, stanje teh dolžnikov do 31. decembra 2001 in koliko gotovine je prišlo od 1. januarja t. I. naprej ter kako se je razpolagalo s temi dohodki.
Predlagam, da to Sloga tudi javno objavi (brez imen, samo številke), saj bi lahko na ta način vsi člani, vlagatelji in dolžniki podali predloge, katere je nemogoče predstaviti brez teh podatkov, ki nam edini morejo predstaviti splošno in jasno panoramo položaja.
Veronika Grabnar, DNI: 21482439
Predlog odboru zadruge Sloga
Ker smo izven vsakdanjega položaja v Slogi, predlagam naj se javno obvešča člane o dnevnih dohodkih in izdatkih (dnevno ali tedensko). Mislim, da je to važno in je v prid transparentnosti, ki je trenutno potrebna, prav zato, da nihče ne bo imel vtisa, da je Sloga ,,nekakšna skrivnostna družba, ki nikomur ne dovoli vpogleda v njeno poslovanje", kakor piše 18. julija t.l. (Pisma bralcev, Svobodna Slovenija, št. 28).
Še to, stavek pisma, ki pravi: „napol tajni sestanki domnevno prizadetih vlagateljev" se mi zdi neprimeren, saj v isti številki Svobodne Slovenije beremo odprto povabilo odbornikom in vsem članom na razgovor o bilancah obeh ustanov.
Franci Dolinar, DNI 10462014
Pojasnilo
Kakor piše v pismih bralcev 18. julija v Svobodni Sloveniji, se strinjam s tem, da govoric ni mogoče ustaviti.
Prav zato želim pojasniti, da ne drži to, kar piše v pismu, da se hoče skupina vlagateljev polastiti vodstva Sloge, da bi rešili svoje vloge. Kdo so tisti člani, ki so na to opozorili?
Ta stavek nima resnične podlage že v začetku: ,,Upam, da se motijo člani..."
Z istim kriterijem lahko rečem, da so tudi vlagatelje člani opozorili, da bodo prizadeti prav tisti, ki sprašujejo in prosijo razne podatke, za kar imajo vso pravico, ker bodo na koncu seznama vračanja ali pa jim sploh vloge ne bodo vrnjene, ter da je prav zato mnogo članov, ki raje molčijo in ne hodijo v Slogo spraševat.
Upam, da se tudi ti član motijo...
Avgust Poglajen, Cl: 4037631
Zgoraj: Hermi Zupan izenači tekmo na finalu proti Kopru 1:1, s tem se odpre pot k zmagi. Desno: Lojze Rovan se je poškodoval na prvem treningu, a je vedno navijal in spremljal ekipo.
Zmagoslavna vrnitev na letališče Ezeiza s pokali.
naših nogometašev. Letos smo bili res dobro pripravljeni, kar so tudi priznali sami organizatorji turnirja in druge ekipe. Pomagala je tudi izkušnja lanske turneje, kjer smo spoznali nivo slovenskega nogometa in se temu tudi pripravili. Za dobre rezultate je pa tudi bila usodna efektivnost naših strelcev, saj v finalni tekmi, ki je izšla z rezultatom 4:1, gotovo ni bilo take razlike v igri, čeprav je bila zmaga za nas pravična, in gotovo nam je tudi pomagala sreča in navdušenje, s katerim smo igrali.
Spraševali so nas tudi, kaj pa zdaj, ko je turnirja konec. Vodstvo ekipe je prepričano, da bomo šli naprej s tem projektom. Sicer so nekateri fantje še v Sloveniji, nekateri tudi namenom, da tam ostanejo za stalno. Ekipa ne bo trenirala in tekmovala redno, ker to iz različnih vzrokov ni možno. Na primer, zdaj se pričenjajo tekmovanja na mladinskih dnevih in del naše ekipe tudi igra odbojko za domove in bi le škodovali normalnemu poteku teh tekmovanj. Tako je želja vodstva, da se občasno družimo in pripravimo za konkretne projekte in tekme. Gotovo bo tudi kakšna zanimiva tekma, na katero vas bomo lahko povabili. Prav tako imamo že v vidiku pripraviti večer, kjer bomo
Ekipa ZS, ki je potovala v Slovenijo in zasedla prvo mesto na turnirju.
kazali fotografije in tekme, ki smo jih snemali v Sloveniji, o čemer vas bomo občasno tudi obvestili.
Zahvaliti se moramo tudi vsem, ki so pripomogli, da smo se lahko udeležili turnirja.
Če bi hoteli imenovati vse, bi bilo nemogoče, pač pa moramo pohvaliti zavzetost vodje in trenerja ekipe, Herija Zupana, ki je poskrbel, da je vsak izmed sodelujočih pomagal na način, ki ga je najbolj mogel in znal, in bil za
Nad. na 6. str.
Po zmagi nad Avstrijo smo veselo praznovali.
				
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
GENERAL JLA NI SOVRAŽNIK
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je odstopilo od pregona zoper nekdanjega generala JLA Milana Aksentije-viča, zoper katerega je bila leta 1996 uvedena preiskava zaradi utemeljenega suma, da je kot slovenski državljan služil v sovražnikovi vojski. Okrožna državna tožilka se je po končani obravnavi odločila, da odstopa od pregona, ker ni dokazov, da bi obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje. Uvedbo preiskave je tožilka zahtevala že 5. julija 1996. Senat jo je 20. avgusta zavrnil, saj je osumljenec stopil v JLA pred letom 1991, ko je ni bilo mogoče šteti za sovražnikovo vojsko, položaj JLA pa se je spremenil v času po 25. juniju 1991, ko je Slovenija sprejela osamosvojitvene akte. Da je osumljenec nadaljeval s službovanjem v JLA po tem datumu pa po njihovem ne predstavlja tistih znakov kaznivega dejanja, ki jih je imel v mislih zakonodajalec.
POLITIČNI ŠPORT
Sedem poslancev LDS in eden iz ZLSD so v Rimu na evropskem parlamentarnem prvenstvu v tenisu med 17. ekipami osvojili tretje mesto. Poslanca SDS Janez Janša in Miha Brejc pa sta na osmem golf turnirju za člane evropskih parlamentov v Crans Montani med dvojicami zasedla prvo mesto, v skupnem seštevku pa je po obeh dneh med devetimi državami in 19 ekipami zmagala Slovenija pred Švico Tn Nemčijo.
Slomškove zasluge
PO SVETU
KONEC SOVHOZOV
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon o prosti trgovini s kmetijskimi zemljišči, ki bo prvič po letu 1917, ko so bila po oktobrski revoluciji vsa kmetijska zemljišča nacionalizirana, omogočil nakup kmetijskega zemljišča, kar pa ne bo veljalo za tujce. Zakon sta pred tem potrdila tudi duma in svet federacije.
NOVA GROBIŠČA
V bližini kraja Zvornik na vzhodu BiH so odkrili novo množično grobišče, za katerega predvidevajo, da vsebuje posmrtne ostanke več kot sto Muslimanov z območja Srebrenice, je sporočila državna komisija za pogrešane. V omenjenem grobišču so trupla žr-
tev, ki so bila najprej zakopana nekje drugje, nato pa so bila med poskusom prikritja vojnih zločinov izkopana in prepeljana na to mesto.
TUDI ŠVICA PRI ZN
Švica je uradno zaprosila za članstvo v Združenih narodih. Švicarski predstavnik pri ZN Jeno Staehelin je prošnjo za članstvo, ki jo je podpisal švicarski predsednik Kasper Villiger, predal generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu. Švica je imela od leta 1948 v ZN status opazovalke, njeni državljani pa so se za članstvo v tej mednarodni organizaciji odločili na referendumu marca letos. Na referendumu 3. marca je za vstop Švice v ZN glasovalo približno 54,6 % volivcev.
SLO VENCI
ZMAGA Z DISKOM
Igor Primc je na mednarodnem atletskem mitingu v italijanskem Lignanu zmagal v metu diska in z 64,59 metra le za 20 centimetrov zaostal za svojim državnim rekordom, ki ga je dosegel 10. septembra 1999 v Novem mestu. Primc je dosegel drugi najboljši slovenski rezultat v disku vseh časov.
NAPREDEK V TENISU
Slovenska moška teniška reprezentanca je dobila dvoboj drugega kroga druge evroafriške skupine Davisovega pokala proti Irski v Portorožu. Tretji krog ter dvoboj za napredovanje v višji rang tekmovanja bo z Luksemburgom.
Ženska teniška reprezentanca pa si, je prepričljivo in zasluženo zagotovila igranje v svetovni skupini pokala Fed prihodnjo sezono, saj je v kvalifikacijah v Portorožu premagala Ukrajino s 4:1.
VESLAŠKE ZMAGE
V švicarskem Luzernu so slovenski ‘veslači uspešno nastopili na drugi tekmi svetovnega pokala. Tako svetovni podprvak Iztok Cop, kot tudi bronasti Matej Prelog, Rok Kolander, Milan Janša in Jani Klemenčič v četvercu brez krmarja so se zavihteli na stopničke.
NAJBOLJŠA JE JOLANDA
Velenjčanka Jolanda Čeplak, svetovna dvoranska rekorderka in evropska dvoranska prvakinja v teku, je na atletskem mitingu EAA v belgijskem Heusden Zolderju zmagala na 800 metrov in z najboljšim časom v zadnjih desetih letih 1:55,20 dosegla tudi najboljši letošnji rezultat na svetu.
Že ko je Slomšek kot mlad duhovnik prišel v Celovško bogoslovje leta 1821, je takoj osnoval tečaj za učenje slovenščine. Ko je bil Slomšek postal tam spiritual, je bil ta tečaj obvezen. Pesniško nadarjene bogoslovce je podpiral in podžigal. Po Slomškovem odhodu je tečaj zamrl.
Slomšek je še pozneje veliko skrbel za slovensko literaturo in izdal več zbirk za rojake. A njegovo glavno delo za Slovence je nastopilo po njegovi postavitvi za lavantinskega škofa, leta 1846. Center sicer male škofije je bil v St. Andražu v Lavantski (Labodski) dolini.
Že prej so slovenski duhovniki in verniki v sekov-ski škofiji (Graz), ki so se protivili ponemčevanju iz Gradca, zahtevali vključitev v lavantinsko škofijo. Slomšek je to pobudo sprejel in skupaj s salzburškim metropolitom sestavil spomenico o reorganizaciji lavantinske škofije. Ni šlo zgolj za cerkvenoupravni, ampak za narodno jezikovni poseg. Vlada je leta 1854 predlogh sprejela, cesar potrdil in leta 1857 odobril tudi Rim. Nove škofijska meje so se uredile po političnih okrožjih. Lavantinska škofija je odstopila velikovsko okrožje celovški
škofiji, tako da so se njene meje ujemale s koroškimi deželnimi, vse do konca prve svetovne vojne. Se-kovska (Graška) škofija pa je odstopila lavantinski.župnije mariborskega okrožja. Ozemeljsko se je tako lavantinska škofija naslanjala na severu na narodno mejo, na jugu pa je segala do Kranjske. Slomšku pa ni uspelo dobito nekaj slovenskih župnij okoli Gradca in Radgone, kjer so Slovenci ostali prepuščeni načrtni gerrhanizaciji	(kakih
10.000). Tako je bil rešen problem škofije na Štajerskem, ki je obsegala skoro vse Slovence na severovzhodu.
Slomšek pa je uvidel, da bo to škofijo težko vladal iz obrobnega malega in zaprtega Št. Andraža, pa je gledal tudi z narodnostnega vidika, zato je prenesel sedež škofije v Maribor, ki je bil sicer vedno malce nemško mesto, a sredi slovenskega okolja, in je ležalo osrednje.
S tem je izvršil Slomšek poleg verske in cerkvene ureditve tudi ogromno narodnostno delo. Vsi Štajerci so bili obseženi v eni škofiji, ki je bila osredotočena v slovenskem okolju, pod slovenskim škofom in v tesnem stiku s kranjsko ljubljansko duhovščino.
PISALI	SMO	P
Las fronteras
El territorio que llegaron a ocupar los eslovenos fue, por lo menos, tres veces mas grande que el actual.
Por el norte llegaron hasta el Danubio y Viena, Por el oeste, hasta el Tirol. Para corroborar esto existen aun hoy nombres eslovenos para algunos nos, ciudades o monta-nas. Como al mismo tiempo iban llegando por el este los bavaros se produjo una mezela en la zona lirmtrofe. Al no haber refuerzos eslovenos, la zona norte iba cambiando en cuanto a la nacionalidad a favor de los alemanes. De este modo se produjo en el siglo XII o en el XIII la desaparicion del elemento esloveno entre el aleman.
La frontera lingufstica eslovena se corrio al sur. Junto al Drava hubo un poblamiento esloveno tan compacto que los bavaros no lograron insertarse y, por lo tanto, prevale-cio el esloveno hasta el dfa de hoy.
En el oeste los eslovenos llegaron hasta Furlanfa, donde ya se encontraban los longobardos. Este limite permanecio casi inalterable.
Junto al mar los eslovenos no pudieron (tampoco tuvieron interes) instalarse en las ciudades existentes - Trst, Piran, Koper. Poblaron los alrededores. Tuvieron una convivencia pacffica con los habitantes de las ciudades. Los problemas comenzaron en la epoca de Mussolini. En otro orden de cosas, los italianos abandonaron las ciudades de Primorje en los ultimos tiempos, al no querer vivir en la Yugoslavia de Tito.
La frontera con Hungrfa permanecio practicamente sin cambios. Como hay una fuerte minorfa hungara en Prekmurje, esa zona es bilingue.
Con respeeto a Croacia el asunto fue sencillo. En la epoca del poblamiento no hubo grandes diferencias idio-maticas y los eslovenos colaboraron polfticamente con los croatas . Pero, como en el siglo XI paso por allf el Ifmite entre Austria y Hungria, se interrumpio el contacto direeto y comenzo el distanciamiento lingufstico. El sentido nacio-nal fue formandose en forma independiente en čada lado de la frontera.
Los vasallos alemanes que iban llegando a las posesio-nes de los sehores feudales adoptaban el esloveno. La excepcion se dio en Kočevje. En el siglo XIII hubo una llegada masiva y se mantuvo allf el idioma aleman hasta la segunda guerra mundial.
OSEBNE
Excelentfsimo Senor General Juan Domingo Peron
Profundamente conmovidos por la muerte de su ilustre esposa, Jefa Espiritual de la Nacion, os rogamos axcepteis de los eslovenos, entrados en la noble Argentina despues de la ultima guerra., los mas sinceros sentimientos de profundo pesar.
Miloš Stare
Presidente de la Sociedad Eslovena
La Colectividad eslovena en Buenos Aires hara celebrar el domingo 3 de agosto, una misa por el eterno descanso del alma de la Excelentisima Sehora Eva Peron en la iglesia del Colegio Salesiano a las 10.15 horas.
La Comision Directiva invita a todos los eslovenos a participar en esta sagrada funcion.
Comision Directiva de la Sociedad Eslovena
en Buenos Aires
LANUS
Krajevni odbor Društva Slovecev v Lanusu se je konstituiral takole: Predsedsvo je prevzel g. Janez Lužovec, ostala odborniška mesta pa so prevzeli Jože Rome, Lovro Berčič, Jože Mehle in Jože Mavec.
SLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD V IZSELJENSTVU
Ob šestdeseletnici Prvega slovenskega katoliškega shoda, ki je bil avgusta leta 1892, se bo vršil letos od 15. - 17. avgusta v Buenos Airesu katoliški shod slovenskih izseljencev. Odseki, ki ga pripravljajo, so že več mesecev na delu. Resolucije, ki bodo Katoliškemu shod predložene v potrdi-
Krst. V nedeljo, 28. avgusta je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Marija Viktorija Miklavc, hčerka Franceta Janeza in Ane Marije Selan. Botrovala sta Pavel Gabrijel Selan in Elena Amalia Miklavc Cepeda. Krstil pa je župnik Toni Bidovec.
Srečni družini iskreno čestitamo!
Smrti: Umrla sta v San Martinu Milena Potočar roj. Hočevar (80), v Montani, Združenih državah, pa mons. Jože Mavsar.
Naj počivata v miru!
tev, so že pripravljene. V okviru Katoliškega shoda se vrše v nedeljo razne prireditve, ki vanje uvajajo. Shod sam pa se bo začel na praznik Vnebovzetja prebl. Device Marije (15. avgusta), pod katerem varstvu stoji. Glavni shodni dan bo v nedeljo, 17. avgusta. Prieditev bo v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Podrobni dnevni red bomo še objavili. Že danes pa vabimo vse katoliške Slovence v Argentini, da se shoda udeleže.
Glavni pripravljalni odbor
DRUŠTVENI OGLASNIK
Društvo Slovencev lepo prosi rojake, da sporoče društveni pisarni, na katerih pokopališčih v velikem Buenos Airesu in pod katero številko se nahajajo povsem zapuščeni grobovi slovenskih beguncev. V poštev pridejo grobovi tistih umrlih rojakov, ki tukaj niso zapustili nobenih svojcev.
Svobodna Slovenija, št. 28; 31. julija 1952
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Milena Ahčin, Andrej Duh, Santiago Von Rouge, Metka Mizerit, Tone Vivod, Marko Vombergar, Ani Rode
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust)', obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cf 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
■MM
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PACADO Cuenta N“7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
	
MALI OGLASI	
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska«1 bariloche.com.ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1 704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
1. nogometni turnir...
Nad. s 4. str.
vsakim detajlem, da je bila naša skupnost po svetu dobro predstavljena, to pot v nogometu.
Zaenkrat je bilo v športu zelo malo stikov s Slovenijo, to se začne tudi spreminjati. Zdaj je tudi prilika za odbojko in upamo, da se bo tudi dobro izteklo. Upanje je tudi, da se bo naša mladina v bodoče lahko še naprej udeleževala takih srečanj, možno je pa tudi, da jih organiziramo pri nas, če bodo še vnaprej cene vožnje in nasploh tujih diviz tako visoke.
Konec
Trenerji (iz leve proti desni: C. Spinelčič, H. Zupan in J. Urbančič) mokri a veseli po finalni tekmi na dežju.
Fantje so se veselili vsake zmage. V zraku fizioterapevt Janko Šmalc.
Kvalifikacijske skupine
Skupina "A"
1. SSC Toronto, Kanada
2. MNZ Koper, Slovenija
3. SVS Ljubljana
Skupina "B"
1. SŠZ Celovec, Avstrija
2. Zedinjena Slovenija, Argentina
3. Pariški zmaji, Francija
Kvalifikacije
Pariški zmaji 0 : Avstrija 12 Koper 10 : SVS Ljubljana 1 Avstrija 0 : ZS Argentina 5 Kanada 1 : Koper 3 ZS Argentina 14 : Francija 1 SVS Ljubljana 3: Kanada 7
Vrstni red po kvalifikacijah
Skupina "A"
1. Koper
2. Kanada
3. SVS Ljubljana
Skupina "B"
1. ZS Argentina
2. Avstrija (DISKVALIFICIRANA)
3. Francija
Final:
Tekma za 3. mesto Kanada: Francija 5:1 Tekma za 1. mesto MNZ Koper : ZS Argentina 1:4
Končni vrstni red
1. ZS ARGENTINA
2. MNZ KOPER, SLOVENIJA
3. SSC TORONTO, KANADA
4. PARIŠKI ZMAJI, FRANCIJA
5. SVS LJUBLJANA SLOVENIJA
6. SŠZ CELOVEC, AVSTRIJA
Lestvica strelcev:
Vse fotografije Marko Vombergar
OVEN SEBASTJAN ZUPAN HERMAN KELIH MATJAŽ PANAINO IVO LUŽNAR SIMON DOVJAK FLORIJAN FABJAN ROMAN FURLANČIČ BRANKO HORVAT LUCAS JERMAN ANDREJ PUŠIC JOHN SOTLAR MATEVŽ SPETIČ LUKA WALDHAUSER DANIJEL BENEC ROB BERČIČ HERNAN BOŽIČ IGOR BUNETA DRAŽEN DOMLJAK ZDRAVKO HANJŽIČ CHRISTIAN HORVAT ANDREJ KAJIN MARK KOSTELEC MARIJAN MAGISTER BOGDAN MAK ALEXANDER SKALE LUKA SUŠNIK DANIJEL WIESER STEFAN ZABUKOVEC PAUL ŽAGAR IGOR
ZS Argentina ZS Argentina SŠZ Celovec ZS Argentina MNZ Koper SŠZ Celovec SSC Toronto MNZ Koper ZS Argentina SVS Ljubljana SSC Toronto MNZ Koper MNZ Koper SŠZ Celovec SSC Toronto ZS Argentina MNZ Koper MNZ Koper MNZ Koper SŠZ Celovec SSC Toronto SSC Toronto Pariški zmaji SVS Ljubljana SŠZ Celovec ZS Argentina SVS Ljubljana SSVZ Celovec SSC Toronto MNZ Koper
IZRIVANJE SE NADALJUJE
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 30. julija 2002
1 EURO 227,00SIT 1 U$S dolar 231,30SIT
V Jeremitišču, ogroženem slovenskem zaselku pri Štandrežu pri Gorici, je potekalo srečanje prebivalcev zaselka z novim odbornikom goriške občinske uprave za obmejna vprašanja in čezmejno sodelovanje Damijanom Ter-
PRIJAVE ZA PEVSKO GLASBENI FESTIVAL? www.sdo-sfz.com.ar
OBVESTILA
NEDELJA, 4. avgusta:
50. obletnica Hladnikovega doma v Slovenski vasi. ČETRTEK, 8. avgusta:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. v
Slovenski hiši.
SOBOTA, 10. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 11. avgusta:
Družinska nedelja v Našem domu v San Justo. Pričetek z mašo ob 8. uri.
Žegnanje slovenske svete maše v San Martinu. Pričetek z mašo ob 8.45.
ČETRTEK, 15. avgusta:
Dobrodelni koncert Zveze mater in žena Slomškovega doma, ob 20. v cerkvi Santisimo Redentor v Ramos Mejia (Saavedra in Avellaneda).
ZA SM
„Kako si preživel počitnice v Italiji?"
„ Imenitno.	Povzpeli
smo se tudi na Vezuv." „Kaj ni bilo nevarno?” „Prav nič, saj smo jahali osle. Vsak osel je dobil svojo številko. Jaz sem imel številko 8."
Mati je povabljena na veselico.
Štiriletni sinček pride iz kopalnice in opazuje mamo, kako se šminka. Slednjič se ojunači in reče: Mamica, mislil sem ti voščiti lahko noč, toda poljubčka ti ne morem dati, ker sem že umit."
pinom, ki je sicer tudi deželni tajnik stranke Slovenska skupnost (SSk). Jere-mitarji so Terpinu predstavili svoje težave, ki se nanašajo predvsem na to, da nekateri prebivalci zaselka niso dobili pravno sicer nujnih in zakonsko obveznih odločb o razlastitvi zemljišč in domačij. Prav tako so od sedanje uprave župana Gorice Vlttoria Brancatija dobili le zagotovilo, da bo občinska uprava zamrznila vse ukrepe prejšnje uprave in ponovno preučila vprašanje širitve tovornega postajališča v
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Riga;
4.	bor; 6. orel; 10 ako; 11. ar; 12. kovina; 14. slab; 17. bosa; 19. operacija; 22. Gubec; 24. kol; 25. nor; 27. os; 28. les; 30. fes; 32. bi; 33. tok; 35. dno; 36. nos; 38. odrine; 41. star; 43. večni; 44. zastonj; 46. in; 47. Ekvator; 49. te; 50 osir; 51. okop.
NAVPIČNO: 1. ra; 2. iks; 3. golob; 4. br; 5. RK; 6. ovoj; 7. risan; 8. ena; 9. la; 11. Abecednik; 13. obilen; 15. Apel; 16. rak; 17. ugotovim; 20. cof; 21. pritrjen; 23. usoden; 26. ■ ob; 29. sne; 31. Sostro; 34. krč; 37. sto; 39. Ines; 40. zato; 42. Ant; 44. za; 45. sok; 48. VR.
škodo slovenskih prebivalcev Jeremitišča. Zadnji zaplet v Jeremitišču pa je v tem, da so lastniki zemlje in domačij pred dnevi na poseben bančni račun že dobili nakazan denar za zemljo in domačije, za katere se borijo, kar je med njimi pdvzročilo nemalo razburjenja.
POZIDANOST SLOVENIJE
Geodetska uprava je v okviru projekta posodobitve evidentiranja nepremičnin, ki je financiran tudi s posojilom Mednarodne banke za obnovo in razvoj, evidentirala vse stavbe v Sloveniji. Vseh stavb, ki imajo streho večjo od štirih kvadratnih metrov in so višje od dveh metrov je 1.401.962.
MOŽNOSTI PLAČEVANJA
Članarino Zedinjene Slovenije in naročnino Svobodne Slovenije lahko poravnate:
V INOZEMSTVU:
• po pošti z bančnim čekom na ime Antonio Mizerit (prosimo, da ne pošiljate osebnih čekov).
V ARGENTINI:
• v društveni pisarni v Slovenski hiši (v pesih, pataconih, lecopih ali čekih na ime Eslovenia Libre);
• po poverjenikih;
• s poštno nakaznico (giro postal) na ime Eslovenia Libre;
• naložba v Banco de Galicia:
- po omrežjih Banelco ali Link;
- po Internetu-Home Banking.
Za transference boste rabili naslednje podatke: Titular de la cuenta: Matias Cec; DNI: 25537990; numero de caja de ahorro en pesos; 4899965-1/ 037-6; CBU (clave bancaria uniforme) 00700375-30004899965160. Ko naredite transferenco, prosim, sporočite nam po telefonu ali pošti.
Za vso podporo že vnaprej Bog povrni! ,
Uprava Svobodne Slovenije
Naš dom
vabi na zanimivo predavanje:
San Justo
SEKTE:	DANAŠNJI	IZZIV	ZA
KATOLIŠKE DRUŽINE
Predaval bo Dr. LUIS ROLDAN, predsednik ustanove S.P.E.S. (Servicio para el es-clarecimiento en sectas), spremljali ga bodo novinar CHRISTIAN VINA ter brata Josepf in Patricij kongregacije Legionarios de Cristo iz ZDA
v nedeljo, 11. avgusta, ob 10. uri v dvorani Našega doma San Justo
V teh burnih časih je zelo važno, da se podučimo o teh vprašanjih. Vsi lepo vabljeni, posebno družine!
50. obletnica ROŽMANOVE ŠOLE
v San Martinu, 24. avgusta, ob 18. uri
Vabi Zvezni odbor SDO - SFZ
33. PEVSKO GLASBENI VEČER
• likovna razstava*	sobota,	17.	avgusta	2002