Leto 1897. 1203 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXIL — Izdan in razposlan dne 1. avgusta 1897. sebinai St. (178—17!).) 178. Ukaz, s katerim so določa dan, katerega stopi v veljavnost zakon z dne 30. avgusta 1891. 1. o izvrševanju konzularne sodne oblasti. — 179. Ukaz zastran izvršitve zakona z dne 30. avgusta 1891. 1. o izvrševanju konzularne sodne oblasti. 17$. Ukaz vsega ministrstva z dne 30. julija 1897.1., s katerim se določa dan, katerega stopi v veljav-n°st zakon z dne 30. avgusta 1891. I. o izvrše-Vanju konzularne sodne oblasti (drž. zak. št. 136). Zakon z dne 30. avgusta 1891. L, s katerimjse vki'epajo določila o izvrševanju konzularne sodne °blasti (drž. zak. št. 176), slopi v veljavnost 1. dne Januarja 1898. št. 178) zakon z dne 30. avgusta 1891. 1., s katerim se izdajejo določila o izvrševanju konzularne sodne oblasti (drž. zak. št. 136), v veljavnost — zadobi po vkupnem ministru unanjih stvari v po-razumu z vladama obeli državnih ozemelj izdani in v dodatku razglašeni ukaz z dne 30. julija 1897. I. o vredbenih določilih in opravilnem redu konzularnih sodnij moč — ter se prične uradno delovanje konzularne više sodnije v Carjem gradu. S- 2. Badeni s. r. Gautsch s. r. Bedebur s. r. Glanz s. r. Welsersheimb s. r. ItiIitiski s. r. Gleispach s. r. Bittner s. r. Guttenberg s. r. 17». Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 30. julija 1897. 1. Istran izvršitve zakona z dne 30. avgusta 1891.1. ° izvrševanju konzularne sodne oblasti (drž. zak. št. 136). §• 1. Dne 1. januarja 1898. 1. stopi po ukazu vsega ministrstva z dne 30. julija 1897. 1. (drž. zak. (Slovonlsch.) Oil tega dne počenši je po §. 22. zakona z dne 30. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 136) dosedanjo področje najviše sodnije in višili deželnih sodnij na Dunaju, v Trstu, Zadru in Levovu kot tretje, oziroma druge stopinje konzularne sodne oblasti v državljanskih (civilnih) pravnih stvareh, in c. in k. poslanstev, ki so postavljena kot druga in tretja stopinja konzularne sodne oblasti v kazenskih stvareh zavoljo prestopkov, omejeno na odločbo o pravnih pomočkih zoper sodniške odredbe, ki so bili pri sodniji redno podani pred pričetkom veljavnosti zakona, o katerem je govor, in potrebujejo sodniške rešitve. Gleispach 200 Dodatek. Del II. Ukaz c. in k. vkupnegn ministra unanjih stvari z dne 30. julija 1897. 1. o vredbenih določilih in opravilnem redu konzularnih sodnij. Del I. Konzularne sodnije prve stopinje. §• l. Sedaj veljajoča vredba (organizacija) in opravilni red konzularnih uradov kot konzularnih sodnij prve stopinje ostane, v kolikor ne obsegajo zakon z dne 30. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 136), oziroma ogrski zakonski člen XXXI. iz leta 1891. in pa ta ukaz nobene drugačne odredbe o tem, nespremenjen, dokler se ne ukaže nič drugega. §• 2. Glavne opravilne izkaze in posebne izkaze, katere so morali doslej konzularni uradi kot konzularne sodnije prve stopinje predlagati dotični viši deželni sodniji, ki so ji bili podrejeni, je predlagati odslej konzularni viši sodniji v Carjem gradu. §. 3. Rekurze in prizive (apelacije in revizije [do-sodne pritožbe]), kateri se v stvareh, tekočih pri konzularnih sodnijah, podado zoper sodniške odločbe in odredbe do 1. dne januarja 1898. 1. ter potrebujejo sodniške rešitve, morajo predložiti konzularni uradi kot konzularne sodnije prve stopinje dotični viši deželni sodniji, kateri so bili podrejeni, v primerih prestopkov pa na drugi in tretji stopinji doslej pristojnemu c. in k. poslanstvu; pravne pomočki, ki se podadö 1. dne januarja ali pozneje, je predložite redno brez razločka konzularni viši sodniji v Carjem gradu. Konzularna viša sodnija. Poglavje I. Vredba (organizacija) konzularne više sodnije. §• 4. Za izvrševanje razsodeb in odredeb konzularnih uradov se tikajoče konzularne sodne oblasti na drugi in zadnji stopinji se ustanavlja konzularna viša sodnija v Carjem gradu, katera prične svoje uradovanje 1. dne januarja 1898. 1. Ona zboruje in ima pisarnice v prostorih, od-kazanih ji po c. in k. poslaništvu v Carjem gradu. §• 5. Njen naslov je: Cesarska kraljeva avstrijska in kraljeva ogrska konzularna viša sodnija; njen pečat kaže narisek (obrazec št. 1). §. 6. Konzularna viša sodnija sestoji iz enega predsednika, enega avstrijskega in enega ogrskega višega sodnika, dveh avstrijskih in dveh ogrskih višega sodnika namestnikov, enega tajnika, dveh kanceli-stov in dveh slug. §■ 7. Mesta se oddajejo s pridelitvijo po določilih §. 5. v zakonu z dne 30. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 136), oziroma §. 5. v zakonskem členu XXXI. iz leta 1891. Mesta namestnikov višega sodnika se odd rjejo prav tako in po istih pravilih, katera so merodajna za oddajo mest višega sodnika. Za namestnika višega sodnika se sme določiti tudi viši sodni tajnik, ako ima predpisano sodniško sposobnost. Prideljene osebe obdrže svoj dosedanji naslov, čin in značaj; vendar ima predsednik za dobo pri-deljenosti naslov: predsednik c. k. avstrijske in k. ogrske konzularne više sodnije, — avstrijski viši sodnik naslov: c. k. avstrijski konzularni viši sodnik, in ogrski viši sodnik naslov: k. ogrski konzularni viši sodnik. §. 8. Predsednik, konzularna viša sodnika in tajnik, ‘n P» pisarniško osebje in sluge morajo za čas, ko s° prideljeni konzularni viši sodniji, stalno bivati v Carjem gradu. Vi šega sodnika namestniki ostanejo v službeni uporabi, iz katere se odvzamejo, in morajo samo ' uameslovanje konzularnih viših sodnikov na poziv Predsednikov za dobo svoje uporabe kot nadomestni sodniki bivati v Carjem gradu. Kadar je zadržan avstrijski viši sodnik, se sme Pozvati samo kak avstrijski višega sodnika namest-uik, kadar je pak zadržan ogrski viši sodnik, samo kak ogrski višega sodnika namestnik. Predsednik, konzularna viša sodnika, in pa uamestni sodniki se pridadö za dobo svojega urado-vanja c. in k. poslaništvu v Carjem gradu, ne da bi s tem stopili službeno v kako odvisno razmerje k temu, ter se na zu naj štejejo kot pripadajoči k c. in k- poslaništvu. §. 9. Osebni prejemki se določajo: 1. za predsednika z letnimi 12.000 gl. v zlatu 2. za vsakega obeh viših sodnikov z letnimi.......... 8.000 , „ , 3. za tajnika z letnimi . . 5.000 „ „ „ d-, za vsakega izmed obeh kancelistov z letnimi .... 2.000 „ , „ 5. za vsakega izmed obeh sl«g z letnimi................ 720 „ „ „ nostno doklado), kateri gredö prideljencu iz pridržane mu uradniške službe, pa se za čas pride-Ijenosti opuste, oziroma ustavijo; znesek, za katerega presegajo osebni prejemki one sistemizo-vane službene prejemke, velja za službeno doklado. Kar se tiče ogrskih državnih uradnikov, ki so prideljeni kot predsednik ali viši sodnik, je merodajen §. 6. ogrskega zakonskega člena XXXI. iz leta 1891. Užitek osebnih prejemkov se pričenja s prvim dnevom prvega meseca po nastopu službe pri konzularni viši sodniji ter mine s koncem meseca, v katerem neha kakor koli prideljenost pri konzularni viši sodniji. Za tiste, kateri se pridelé viši sodniji, ko se ona vred! prvič, se začne užitek osebnih prejemkov z dnevom, katerega nastopijo oni pri konzularni viši sodniji službo. Osebni prejemki se izplačujejo vsaki mesec naprej. §. 11. Selitveni in polni stroški se povračujejo po dotičnih, za avstrijske ali ogrske državne uradnike ali za uradnike vkupnega ministrstva unanjih stvari in uradnike njemu podrejenih uradov veljajočih pravilih po tem, kakršno je uradniško svojstvo pri-deljenca konzularne više sodnije. Višega sodnika namestniki dobivajo, ako se udvzemo izmed uradnikov, ki so uradno uporabljani v Carjem gradu, za dobo svojega namestovanja 'Inevno nagrado v izmeri polovice po činu jim pri-sloječe dnevščine; namestniki, kateri nimajo po "v°ji službeni uporabi bivališča v Carjem gradu, do-^9vajo, kolikor krat nastopi primer namestovanja, in Za čas njegovega trajanja dnevščine, ki se pokažejo Za službena potovanja po pravilih službene vrste, 1 kateri pripadajo oni kot uradniki. §. 12. Nakaz in likvidacijo osebnih prejemkov, potnih dnevščin in pa nagrad in povračila potnih stroškov vkrepa vkupni minister unanjih stvari pri izplače-valnem uradu ministrstva unanjih stvari. 8- 13. Selitveni stroški vsled pridelitve k konzularni v’si sodniji in vsled oprostitve iz prideljenosti in pa stroški za službena potovanja se povračajo. Drugi priboljški niso zvezani z mesti pri konzularni viši sodniji. Konzularna viša sodnija odloča na drugi in zadnji stopinji v vseh pravnih stvareh, v katerih so razsodili konzularni uradi kot konzularne sodnije na prvi stopinji, v kolikor je dopustna po zakonih pritožba zoper razsodila konzularnih sodnij. §• io. Konzularna viša sodnija odloča tudi Osebni prejemki nadomeščajo tiste sistemizo-Vane službene prejemke (plačo, opravilno ali dejal- 1. spore med nji podrejenimi konzularnimi sodnijami o sodnijski pristojnosti, in 2. po naznanilu konzularne sodnije, katera jo zadržana izvrševati svojo sodno oblast, ali po zaprosilu te ali druge stranke o odredbi (delegaciji) konzularne sodnije namesto sicer pristojne konzularne sodnije; tudi mimo naznanila ali zaprosila je prepuščeno konzularni viši sodniji, odrediti iz vzrokov primernosti kako drugo konzularno sodnijo namesto sicer pristojne. §. 14. Konzularna viša sodnija jo dolžna tudi: 1. nadzirati poslovanje konzularnih sodnij prve stopinji', očitati opaženo pogreške v izvrševanju konzularne sodne oblasti, izdajati potrebne opomine o tem in podajati, če gre za odpravo opaženih pomanjkljivosti, katerih odstranitev je zunaj njenega področja, naznanilo vkupnemu ministru unanjih stvari ; 2. oddajati gledé na vredbo konzularne sodne oblasti in na izdajo ali premembo dotičnih zakonov ali ukazov mnenja po zahtevanju vkupnega ministra unanjih stvari ali staviti mu predloge tudi samo-stalno ; 3. nadzirati predlaganje glavnih opravilnih izkazov in posebnih izkazov, ki jih morajo podajati vsako leto konzularne sodnije prve stopinje; pro-skuševati te izkaze, zahtevati, če treba, njih pojasnitev in, kjer se opazijo pomanjkljivosti ali zakasnitve v poslovanju, odrejali, kar je primerno; sestavljati iz glavnih opravilnih izkazov posameznih sodnij vkupen izkaz o opravilih vseh konzularnih sodnij prve stopinje po obrazcu št. 2 ter ga predlagati vkupnemu ministru unanjih stvari, pri čemer je naznanjati o tem že izdane odredbe in predlagati tiste, katere presegajo njeno področje; 4. predlagali vkupnemu ministru unanjih stvari o opravilih, kar jih je bilo pri konzularni viši sodniji v enem koledarskem letu, glavni opravilni izkaz po obrazcu št. 3 h kratil s vkupnim opravilnim izkazom konzularnih sodnij prve stopinje, ter oddajati mnenje o stanju in oskrbovanju konzularnega pravosodstva in o zapaženih pomanjkljivostih v za-konodavstvu. §• 15. Konzularna viša sodnija izreka svoje sklepe, sklepa svoje razsodbe in vkrepa svoje odredbe v polnem svetovavskem zboru. Svetovavski zbor sestoji iz predsednika, avstrijskega in ogrskega višega sodnika in iz zapis-nikarja. §• 16. Sodbe konzularne više sodnije jo uvajati z besedami: „V imenu Njegovega Veličanstvu cesarja avstrijskega in apostoljskega kralja ogrskega“. §. 17. Vse izdatke konzularne više sodnije je opremiti z uradnim pečatom (pod. A, obrazec št. 1) 'n s podpisom predsednika ali njegovega namestnika. Razsodila in odredila se odpravljajo na konzularne sodnije prve stopinje in po teh se dajejo na znanje strankam. Neposredno pismeno občenje je dovoljeno konzularni viši sodniji samo s c. in k. vkupnimi oblastvi in z oblastvi kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, potem z oblastvi dežel ogrske krone in tudi z oblastvi Rosne in Hercegovine. Oblika za občenje je pri občenju s e. in k. ministrstvom unanjih stvari poročilo, s c. in k. konzularnimi uradi kot konzularnimi sodnijami prve stopinje razpis in z drugimi oblastvi dopis (nota). Z oblastvi osmanskega cesarstva in z oblastvi drugih držav je izključeno vsako neposredno občenje, ter se je v dotičnih stvareh obračati do c. in k. poslaništva v Carjem gradu, ako gre za kake vpeljave v osmanskem cesarstvu, sicer pa do vkupnega ministrstva unanjih stvari. Rešil, ki so določena za stranke, ne sme vročati konzularna viša sodnija naravnost, ampak si mora zastran vročbe izprositi pravno pomoč po dopisni poti, ki se pokaže iz spredaj rečenega. §■ 18. Opravilni jezik konzularne više sodnije je v skladu z opravilnim jezikom vkupnega ministrstva unanjih stvari nemščina. Pri stvareh, ki dojdejo na konzularno višo sodnijo po redu sodnih stopinj, je izdati rešilo v tistem jeziku, v katerem je bila rešena stvar na prvi stopinji; za pripadnike dežel ogrske krone je izdali rešilo po njih izrečnem zahtevanju tudi v tamkajšnjem državnem, oziroma uradnem jeziku. O vlogah pripadnikov dežel ogrske krone, do-,lJaJočih konzularni viši sodniji naravnost, je izdati za franko določeno rešilo, ako je vloga pisana ^ državnem, oziroma uradnem jeziku dežel ogrske rone, v tem istem jeziku. V dopisovanju z oblaslvi dežel ogrske krone se 110ora konzularna viša sodnija posluževati tamkajš-njega državnega, oziroma uradnega jezika. §• 19. Vkupni minister unanjih stvari nadzira v pogumu z avstrijskim in ogrskim pravosodnim ministrom poslovanje konzularne više sodnije, katera ïn°ra slušati njegova v izvrševanju nadzorne pravice ,zdana ukazila ter mu dati na zahtevanje pojasnilo in odgovor o vseh uradnih opravilih. §. 20. Vkupnemu ministru unanjih stvari je pridržano, dati v porazumu z avstrijskim in ogrskim pravosod-oirn ministrom preiskati konzularno višo sodnijo po odposlanem komisarju. Odposlani komisar mora natančno poiskali, se-li ravnâ v vseh oddelkih pravosodstva po zakonih, Je-li in y Boljko je sodnija ali kaka posamezna oseba zakrivila zanemarbo svoje uradne dolžnosti, in kako je odpraviti kake nepriličnosti. On se mora kolikor moči prepričali o sposob-n°stih in osebnih svojstvih sodnikov in uradnikov. V ta namen mora biti pri nekaj sodnih sejah vpričo, dati si predložiti in preskusiti pravdne, kon-{'urziie, razpravne, varstvene in druge sodne spise, izdelke poročevavcev, vložne, svetovavstvene in re-gistraturske zapisnike. Nadalje se mora, kolikor »toči in vsaj po primerjavi nekaterih podatkov z dolžnimi spisi, prepričati o pravosti v zadnjih letih Predloženih opravilnih izkazov. O opaženih pomanjkljivostih mora zaslišati predsednika in po kakovosti °kolnosti tudi sodnijske uradnike; sicer pak mora °pustiti pri svojih uradnih dejanjih vse, kar bi vteg-nilo škodovati časti in ugledu sodnije ali provzročiti kako zakasnitev v obravnavanju opravil. Zdržati se mora vsakršnih svojih ukazil, v kolikor ne potrebuje očitno nezakonito ravnanje nujne °dpomoČi. O posledku preiskave mora poročati vkupnemu ministrstvu unanjih stvari, pristavivši svoje mnenje. g. 21. Gledč izvrševanja disciplinarne oblasti nad pomožnim in manipulacijskim osebjem konzularne više sodnije se izdadö dotični predpisi pozneje. Prav tako je pridržano predpisom, ki se izdadö pozneje, določiti tiste naredbe, ki so potrebne, da se bo moglo, če treba, začeti disciplinarno postopanje zoper predsednika ali višega sodnika po zakonitem domačem disciplinarnem oblastvu. g. 22. Stroške konzularne više sodnije zalaga vkupno ministrstvo unanjih stvari na račun avstrijskega in ogrskega proračuna predplačilo, in po vsakokratnem posledku obračuna jih morata povrniti oboja pravosodna proračuna po enakih delih v efektivnem zlatu polletno. Poglavje II. Opravilni red konzularne više sodnije. Oddelek I O nro<1 n tli dolžnostih in uradnih opravkih sodnij-škili oseh. §. 23. Konzularni viši sodniji prideljeni uradniki in sluge morajo tudi v svoji uporabi pri konzularni viši sodniji izpolnjevati pravila, katera veljajo o uradnem in neuradnem vedenju in o uradnih dolžnostih sploh v tistem službenem oddelku, iz katerega je prideljen dotični uradnik ali sluga konzularni viši sodniji. §• 24. Sodnik se ne sme v pravnih stvareh udeleževati uprave pravosodja, zlasti tudi ne vplivati na odločbo stvari, niti ne biti pri posvetovanju vpričo: 1. v svojih lastnih in vseh tistih stvareh, pri katerih pričakuje naravnost škodo ali korist; ! 2. v stvareh svoje žene, svojih krvnih sorodnikov v navzgornji in nizdolnji vrsti, otrok svojih bratov in sester in tistih, ki so mu še bliže v sorodu ali do istega kolena v svaštvu ; 3. v stvareh svojih posinoviteljev ali rejnikov, svojih posinovljencev (pohčerjenek) ali rejencev (rejenek); 4. v stvareh svojih varovancev in oskrbovancev (varovanek in oskrbovanek) ; 5. v stvareh, v katerih je bil prej priča, pooblaščenec, svetovavec, mešetar ali srednjik; §• 28. Tajnik piše svetovavstveni zapisnik in oskrbuje vsa opravila, ki mu jih odkaže predsednik. On je predstojnik pisarnice, zadržuje pisarniške uradnike in sluge k izpolnjevanju njih dolžnosti, nadzira poslovanje pisarnice, odpravlja pomanjklj*-vosli in naznanja nemarnost in nerednosti v službi) če nimajo opomini in svarila uspeha, pod svojo odgovornostjo predsedniku. 6. tudi se ne sme vdeleževati odločbe v stvaréh, v katerih je oddal svoj glas že pri kaki podrejeni sodniji ; 7. naposled je izključen od poročanja in prvo-sedstva, ako je sodnik, kateri je odločil na prvi stopinji, ž njim v kakem razmerju sorodstva ali svaštva, oznamenjenem v št. 2. §. 29. Uradni opravki pisarniškega osebja so razvidni iz drugega oddelka opravilnega reda. Preodkazovati pisarniška opravila posameznim uradnikom in slugam je prepuščeno prevdarku predsednikovemu. §• 25. Sodnik, kateremu ni na poti kaka naštetih ovir, se ne sme odreči uradnih dolžnosti, katerim je zavezan. §• 26. Predsednik konzularne više sodnije ima prvo-sedstvo v svetovavstvenem zboru, uporablja sebi podrejene uradnike in sluge po njih sposobnostih, razdeljuje primerno dela, ima o vseh opravilih viši nadzor, pazi nepretrgoma na red in natančnost v njega izvrševanju, na izpolnjevanje zakonov in odvračanje nepriličnosti, preiskuje pritožbe zoper uradnike in sluge in, v kolikor je potrebna odpomoč, odreja, kar je stvari primerno. §. 30. Pisarniški uradniki in sluge so dolžni, vsaki dan priti v urad ter delati med uradnimi urami, ki jih določi predsednik, in, če to zahteva služba, tudi še dlje. Predsedniku je prepuščeno, določiti tiste pisarniške osebe, ki morajo priti v urad tudi ob nedeljah in praznikih. §• 31. Predsednik in viša sodnika konzularne više sodnije imajo vsako leto pravico do dopusta vsaj osmih tednov. Kadar opazi predsednik kaj, kar bi zahtevalo uvedbo disciplinarnega postopanja, tedaj mora to naznaniti vkupnemu ministru unanjih stvari. On je dolžan hranili in v razvidnosti imeti izkaze o osebnem stanu prideljenih uradnikov in slug. On mora zalagati iz denarjev, ki mu jih nakazuje na račun vkupni minister unanjih stvari od treh do treh mesecev, tekoče stroške za konzularno višo sodnijo, ter dajati od treh do treh mesecev račun vkupnemu ministru unanjih stvari. §•27. Uradni opravki konzularnih višili sodnikov in višega sodnika namestnikov se določajo v oddelku drugem opravilnega reda. Predsednik sme dovoliti tajniku, pisarniškim uradnikom in slugam iz ozira vrednih vzrokov in v kolikor je to brez škode za službene razmere, v koledarskem letu vsega vkupe do štirih tednov dopusta. Podeliti dopust predsedniku in višima sodnikoma in dovoliti daljši dopust za tajnika, pisarniška uradnika in slugi je pridržano vkupnemu ministru unanjih stvari. §. 32. Vsled bolezni ali drugega neizogibnega dogodka nastali zadržek, opravljati službo, je naznaniti predsedniku in, kadar bi zadržek nastal pri tem, I vkupnemu ministru unanjih stvari. §. 33. Ob dopustu, zadržanosti ali nenavzočnosti ali Pa ob izpražnjenosti službenih mest je odrediti po-cnno namestovanjc najprej iz svojih delovnih moči Predsednika namestuje eden izmed obeh viših sodnikov, in sicer, če je predsednik avstrijski držav-Jan, je poklican v to avstrijski konzularni viši sodnik, kadar ostane ona brezdvomno pri sodnih sPisih. Sicer je vselej načrtati pismeno poročilo Posebej. Pri vlogah, katerih rešitev je razvidna iz Javnih besed zakona, je zadosti, navesti v enem razpredelu po sredi pregnjene poročevavske pole ^briko vloge z bistveno vsebino prošnje ali zapro-Ua in postaviti v drugi razpredel pole načrt pred-laganega rešila. O važnejših in zamotanih stvareh pa je nare-bi tudi kratek posnetek iz spisov in obrazložiti Predlog z izjavo mnenja. §. 53. Opravilni kosi, ki se tičejo samo vodbe posto-Pa,1ja v kaki pravni stvari, katere rešitev nima odlo-bega vpliva na pravice stranek in je po določilih (SloTeullohij zakona brezdvomna, nadalje opravilni kosi, katerih predmet so pojasnila, ki jih je dati. drugim oblastvom, ali druga manj važna dejanja, niso zavezani posvetovanju, ampak poročevavec jih mora z načrtanim izdatkom vred predložiti predsedniku od enega sejnega dneva do drugega s spiskom. Kadar predsednik ni zadovoljen s tako stavljenim predlogom, ali kadar misli, da se je poprej posvetovati o vlogi, tedaj mora naložiti poročevavcu, da naj razloži opravilni kos v seji. Vse druge opravilne kose je razložiti v sveto-vavskem zboru. §• 54. Predsednik vodi posvetovanje in glasovanje. Poročevavec oddaje svoj glas prvi, predsednik pa svojega zadnji. Za vsaki sklep se zahteva nadpolovična večina glasov. Kadar se pokažejo pri tem težave, ki se ne dadč odpraviti z delitvijo prašanj in z dovoljenim popraševanjem, tedaj mora predsednik prašanje, o katerem je skleniti, razločiti na posamezne, za razsodbo odločilne točke in, odredivši o njih posebna glasovanja, združiti na primeren način glasove v sklep večine o stvari, ki sc razpravlja. §• 55. Odstopiti od že oddanega mnenja in oddati novo, ali pristopiti k drugemu že oddanemu mnenju, ima vsaki glasovavec pravico samo v teku iste seje, po končani seji pa se sklep ne sme več izpremeniti. §- 56. Načrtane odloke, razsodila, odločilne razloge in druge izdatke mora poročevavec po sklepu izpra-viti, oziroma predelati. §- 57. O vsaki seji je narediti zapisnik. V njega začetku je povedati dan seje in pričujoče sodnijske osebe. Na sredo pole je zapisati ime pročevavčevo. Potem je zaznamovati v levem stolpcu opravilne kose, ki jih razlaga pročevavec, oznamenjene samo ž njih vložnega zapisnika številkami v tistem redu, v katerem se razlagajo. Glasovanje samo je zaznamovati v desnem stolpcu, 201 Pri soglasno sprejetih sklepih se zgodi to s pristavkom besede „soglasno“. Pri ne soglasno sprejetih sklepih je brez ponovitve razlogov, že navedenih v poročilu poročevav-čevem, in brez nepotrebne obširnosti, toda jasno m določno razložiti, katerega mnenja je bil vsaki glasovavec, s katerimi razlogi je je podprl, in kako se je preračunila večina glasov. Morda ponovljeno popraševanje in glasovanje in vse ravnanje pri posvetovanju, glasovanju in sklepanju sploh je razložiti natančno. Posebno mnenje tistega sodnika, ki je izrazil svoje mnenje nasproti sklepu večine, je vpisati ž njega obrazložbo v sejni zapisnik. Tudi je postaviti v sejnem zapisniku na videž važnejše dogodke, ki se ne tikajo posvetovanja o razloženih stvareh. §• 58. Sejnemu zapisniku se ne sme priložiti nič. Sejni zapisnik mora podpisati zapisnikar in pa predsednik. Sejne zapisnike je hraniti pod zaporo in jih v primernih oddelkih časa zvezati. §. 59. Zapisnikar mora tiste opravilne kose, h katerim je poročevavec že spisal in podpisal načrte rešil, predložiti s sejnim zapisnikom vred predsedniku, kolikor moči v 24 urah, druge pa vrniti poročevavcu, da načrta izdatek; vrhu tega mora takoj po končani seji oddati spisek rešenih opravilnih kosov odprav-ništvu. §. 60. Predsednik mora natančno preskusiti zapisnik in ga, ako najde, da ni prav ali da je nepopoln, dati popraviti, če treba, pomenivši se z glasovavci. §. 61. Vse načrte rešil je pisati kratko in razločno; kratic, ki bi vtegnile provzročiti kako zmoto v odpravku, se je ogibati. Odločilne razloge je izdati z odločilom; smejo se združiti z odločilom samim. Poročevavec mora pristaviti načrtu vsakega rešila potrebne opomnje o vravnavi izdatka in o pri* ložbi spisov in listin. §. 62. Načrte rešil je predložiti predsedniku. Ta je dolžan, pregledati jih natančno, in, če najde, da se vjemajo s storjenim sklepom, pristaviti expediatw m svoj podpis. Kadar zapazi v njih jezikovne pogreške, nejasnosti v izrazu ali očitne pomote, tedaj sme sam popraviti, kar je treba. Kadar pa se mu zdi potrebna kaka prememba, ki se tiče bistva sklepa, tedaj mora razložiti svoj pomislek v prvi seji in P° sklepu, ki se stori o tem, ukazati izdatbo. S predsednikovim expediatur opremljene načrte je oddati odpravništvu (ekspeditu). Brez odobrila predsednikovega ne sme odpravništvo odpraviti ničesar. §. 63. Odpravnik (ekspeditor) mora sebi došle opravilne kose izbrisati v spisku, ki mu ga je izročil zapisnikar (§. 59.), in, ako bi mu v osmih dneh po seji ne došli vsi v tem spisku obseženi kosi, podati predsedniku naznanilo gledé še manjkajočih. Vse došle spise mora takoj vpisati v odpravno knjigo (obrazec št. 8) ter zaznamovati na načrtu rešila dan dohoda. Odpravna knjiga je določena v to, da zagotovi pravo oddajo vseh sodniji predanih vlog in olajša pozvedbo, je-li in kedaj je došel kak spis v odpravništvo in kedaj se je oddal regislraturi. V prvo rubriko je že naprej vpisati številke vložnega zapisnika po aritmetičnem redu, v drugo pri vsakem kosu, precej ko dojde odpravništvu, dan, katerega je došel, v tretjo dan odprave in v četrto dan, katerega se je oddal registraturi. §. 64. Odpravništveni voditelj skrbi, da se rešila prepišejo na čisto. Rešila, katerih hitro odpravo ukaže predsednik posebej, je odpraviti takoj, druga pa v tistem redu, v katerem dojdejo odpravništvu. Zastankov se je skrbno ogibati. §. 65. V pisarnici je prepisovati čisto, bralno in prav. Kratice imen in besed niso dopuščene. Na vsakem °dpravku se mora zaznamovati opravilna številka v °Se, o kateri se izdaje. Vsaki izdatek se mora vjemati z načrtom re-. a 'n, da se to zagotovi, se mora primerjati (kola-' 'jonirati) ž njim. Imena tistih, ki so prepisali in ki So primerjali, je pristaviti na načrtu. §. 66. Izdatke je opremiti z uradnim pečatom, pred-0 Hi v podpis predsedniku in, ko se ta podpis dâ, redno vročiti. §. 67. Vročbe se opravljajo navadno po pošti. Vročbe c- in k. poslaništvo in na c. in k. konzulat v Car-jem gradu se opravljajo s predajo na nju napisanih °Pravilnih kosov pri vložnem zapisniku teh uradov. § 68. _ V odpravništvu je pisati posebne knjige vroč-°nice (obrazec št. 9) za poštni urad, za c. in k. po-an‘štvo in za c. in k. konzulat, v kateri je vpisati številko vložnega zapisnika, število ali težo prilog in l'1' poštnih kosih tudi nadpis (adreso) vsakega opra-vilnega kosa. Odpravnik mora predati pisarniškemu uradniku ' 1 slugi, ki opravlja vročbo opravilnih kosov, dotično 'Hjigo vročbenieo z opravilnimi kosi vred. Ta zadnji mora takoj opraviti vročbo, dati si Potrditi predajo vročbenih kosov v vročbenici in vrniti 0,1pravniku vročbenieo najpozneje nastopni dan. kake Odpravnik preskusi vročbenieo, ukaže, če opazi pomanjkljivosti, njih popravo, in zaznamuje naposled številko vročbenice in dan opravljene vročbe na načrtu rešila. §. 69. Načrte s vsemi spisi, katerih ni sodnija dolo-1 a za vročbo, mora izročiti odpravništvo registraturi v shrambo. §• 70. N registraturi je ločiti sodne spise v več glav-ni oddelkov, oznamenjenih s številkami ali črkami, navadno tako-le : I. Zakoni in ukazi; II. službene stvari; III. sporne stvari; IV. zapuščinske obravnave, varstvene in skrbstvene stvari, varstvene stvari, skrbstvene stvari; V. konkurzne stvari; VI. kazenske stvari; VII. različne stvari. Preudarku predsednikovemu je prepuščeno, pomnožiti število glavnih oddelkov, zlasti odmeniti posebne oddelke spisom v trgovinskih in meničnih stvareh in v stvareh zakonskega prava. §■ 71. Vse o isti stvari razpravljane spise je zložiti, če tudi pridejo v registraturo v različnih letih, v en zvezek spisov po redu časa. Za vsako stvar je torej, precej ko pride prvi nje se tikajoči spis v registraturo, napraviti poseben zvezek spisov. V vsakem letu napravljene zvezke spisov je oznameniti z letno številko, znamenjem glavnega oddelka in registratursko številko. Registraturske številke teko v vsakem glavnem oddelku zaporedoma od 1. dne januarja do konca decembra vsakega leta. Vsaki v kak zvezek spisov spadajoči spis mora imeti znamenje zvezka spisov. Kadar je med dvema ločeno vpisanima (regi-strovanima) stvarema kaka zveza, tedaj jo je zaznamovati na ovojih zvezkov, ki so v zvezi, sklicevaje se na registraturno oznamenilo. §. 72. O vsakem zvezku, v katerem je več spisov, je pisati spisek po obrazcu št. 10 in za vselej pustiti pri zvezku. Spisek mora obsegati v nadpisu oznamenilo predmeta in zvezka spisov, ter imeti štiri rubrike, katerih prva je določena za vrstno številko spisa, druga za datum, tretja v oznamenilo vrste spisa in četrta za njegovo vložnega zapisnika številko. Kadar dojdejo v registraturo s poročevavskim polami tudi vloge ali priloge, tedaj je vpisati vse kose pod isto vrstno številko. Vrstno številko je zaznamovati na hrbtu vsai-kega spisa. §• 73. Zvezke spisov je zložiti v ne predebelih zvežnjih med dve togi platnici in jih postaviti v predele regi-strature. Sprednjo platnico zvežnja je oznameniti s številko glavnega oddelka, letno številko in pa s prvo in zadnjo registraturno številko zvezkov, ki so v zvežnju. §- 74. Vsaki na registraturo došli spis je najprej vpisali v registraturno knjigo (obrazec št. 11). Registraturna knjiga sestoji iz dveh rubrik v prvi je zaznamovati naprej številke vložnega vpisnika po aritmetičnem redu, v drugi pa je pristaviti k vsaki številki oznamenilo zvezka spisov, v katerega se je vložil spis. Registraturna knjiga zagotavlja pravo oddajo vseh spisov v registraturo in olajšuje poiskavo zvezka spisov, v katerem je kak opravilni spis. §■ 75. V registraturi je pisati nadalje abecedno vre-jene iskalne registre (obrazec št. 12), in to po enega za vsaki glavni oddelek. Vpise v te registre je opravljati v prvi rubrik po primernih napovednih besedah, zlasti imenih stra-nek in, kjerkoli je to mogoče, tudi po predmetu; v drugo rubriko je vpisati registraturno oznamenilo zvezka, v katerem je spis. §- 76. Registratura mora takoj lahko dati odgovor o vsakem spisu. Zatorej ni z ene strani dopustiti v registraturi nobenih zastankov glede spisov, z druge strani pa ni izročiti nobenega spisa brez predpisane opreznosti. §- 77. Pregledovati in odvzemati spise je dopuščeno samo uradnikom sodnije za rabo pri uradnih opravilih. Drugim osebam se sme dovoliti pregled samo z dovolilom predsednikovim; za izročbo spisov ali podelitev prepisov tem osebam ali drugim oblastvom je treba posebnega sodnijskega naloga. §• 78. Noben spis se ne sme izročiti brez prejemnice* Vsako prejemnico je na dotičnem mestu priložiti istemu zvezku spisov, v katerem so bili odvzeti spisi. Kadar se ne vrnejo spisi v treh mesecih p® odvzetbi, tedaj mora voditelj registrature pognati vrnitev in dati po okolnostih naznanilo predsedniku. Ako se izloči svetovavec ali drug uradnik, je narediti zaznamek 'spisov, ki bi jih on ne bil vrnil, da bo moči doseči vrnitev. §- 79. Po kateri dobi je vničiti registraturno spise, ki so postali nepotrebni, in kako je ravnati gledé izločevanja teh spisov, to se določi s posebnimi predpisi. §. 80. O vseh sodnijskih odredbah, na katerih izpolnjevanje je pazili uradoma, mora pisati registratura zaznamek (pogonski zapisnik, obrazec št. 13). K vsakemu načrtu odredbe, o katere izpolnitvi je paziti, mora pristaviti poročevavec opomnjo, da jo je vpisati v pogonski zapisnik, z besedami: „k pogonskemu zapisniku“. §. 81. Po preteku roka mora uradnik, ki piše pogonski zapisnik, doposlati poročevavcu opomin o vsakem neizpolnjenem nalogu na posebni poli, da bo moči takoj izdati nadaljno odredbo, če bi se pak ne odredilo v osmih dneh nič, naznaniti to predsedniku. §. 82. Vsako odredbo, s katero se izpreminja v pogonski zapisnik vpisani nalog, je priobčiti, da jo zaznamuje v pogonskem zapisniku, uradniku, kateri piše ta zapisnik. §- 83. O spisih, razpravljanih v predsedništvenih (prezidijalnih) opravilih, je imeti posebno predsed-ništveno (prezidijalno) registraturo. Goluchowski s. r. cesarske kraljeve avstrijske in kraljeve ogrske konzularne više sodnije v Carjem gradu. Podoba A (Pridvižno-tiskovno in barevno pečatilo). @13 g 13 (g g IR K ©IH 7.. OTGMO ©©.mil mmmm Podoba B (samo za pečatbo od zunaj). UH. K. @I§7III3I3. 3D. IKÜK). MfêÂIÜ). ©©KISlïïtÂS “©ÜISlêiEii© H 7. < pr C H* Zaporedoma tekoča številka [ K. Konzularna sodnija prve stopinje v 03 zastale iz leta 18.. Pri vložnem zapisniku došle vloge prirasle v letu 18.. Ox rešene s koncenr leta 18.. 02 zastale <1 zastali iz leta 18.. Pravni spori po dokončanem postopanju oxj 6 1 8 prirasli v letu 18. . po pismenem postopanju število sklenjenih sodeb 1 po ustnem postopanju 1 £ to w £ po sumarnem postopanju po kontumacijskem postopanju ali priznavi število pravnih sporov, rešenih z odlokom ali drugači, kakor s sodbo zastali 1 en število sklenjenih pogodeb 1 1 02 tekoči iz prejšnjih let Konkurzi 1 1 m prirasli v letu 18. . 1 1 S mT CD od teh je dovršenih 1 1 v razpravi jih ostane 1 1 § tekoče iz prejšnjih let Za- puščinske obravnave 1 s prirasle v letu 18. . 1 to to od teh je dovršenih 1 to 03 še teko 1 to tekoča iz prejšnjih let Varstva 1 to en prirasla v letu 18.. 1 to 03 od teh je dovršenih 1 1 s še teko 1 1 to GO tekoče iz prejšnjih let Skrbstva 1 1 to CD prirasla v letu 18. . : i 1 S od teh je dovršenih 1 1 03 še tekô 1 1 03 to tekoči iz prejšnih let Računi 1 1 03 03 prirasli v letu 18.. 1 52 z odvezo rešeni 03 O' nerešeni 03 02 sodbo potrjujoča Odločila konzularne više sodnije o predloženih sodbah 03 sodbo izprcminjajoča 8 sodbo razveljavljajoča 03 CD osebja (Oznameniti je samo tiste uradnike, ki se uporabljajo za pravosodna opravila) koncept- nega Stan ê pisar- niškega rt ep p GB« r Vkupni izkaz civilnopravnih opravilih konzularnih sodnij prve stopinje za leto 18 . Opravilni izkaz konzularne vise sodnije na leto 18 . . o3 M rg o HO >-3 -S 03 ! s Z o & N Poročevavec Pri vložnem zapisniku je došlo Mnenja m poročna ao VKupnega. ministra unanjih stvari Odločila o pravnih sporih Rešila o returzin v arzavijansKin pravnih stvareh Razsodila v kazenskih stvareh zavoljo prestopkov Opomnja zastalo iz leta 18.. priraslo v letu 18.. s koncem leta 18.. sodbo potrjujoča sodbo izpreminjajoča sodbo razveljavljajoča sodbo potrjujoča sodbo izpreminjajoča sodbo razveljavljajoča rešeno zastalo 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 il 12 13 14 15 ! l Avstr, viši sodnik 2 Ogrski viši sodnik 3 Vsega vkupe * K §. 84. Obrazec št. t. Razpreglednica o nenavzočnosti za leto 18 . . Tekoča številka Ime uradnikovo Trajanje nenavzočnosti Vzrok nenavzočnosti Trajanje prestopa dopusta Vzrok opravičbe prestopa dopusta 0 p o m n j a (dopustno dovolilo, bolniško spričevalo) od do 1 2 3 4 5 6 7 8 1 Vložni zapisnik. številka v zapisniku Ime porofievavfievo Ime stranke ali oblastva in predmet vloge I Dan rešitve 1 2 3 1 V (Sloveniš oh.) 202 Vpisnik (register) k vložnemu zapisniku Leto 18 . . Ime stranke in predmet Vložnega zapisnika številke vlog, predanih v ti stvari Ime poroževaviSevo 1 2 3 J ' Poročevavska knjiga Porocevavec: I. I. 1 .1 Vložnega zapisnika številka opravilnega kosa mesec in dan vložbe Dan rešitve Tekoča številka Vložnega zapisnika številka opravilnega kosa mesec in dan vložbe Dan rešitve zunaj seje v seji ■azloženo zunaj seje v seji razložene 1 2 3 4 1 2 3 4 1 t i i 1 J K g. (13. Obrazec Odpravna knjiga. Vložnega zapisnika Došlo v odpravništvo dne Odpravljeno dne Registraturi oddano dne številka 1 2 3 4 « I. Knjiga vročbenica za c. in k. poslaništvo. Tekoča številka Vložnega zapisnika številka Število prilog ali njih teža Dan vročbe Prejemno potrdilo \ 1 2 3 4 5 II. Knjiga vročbenica za c. in k. konzulat. (Kakor zgoraj.) m. Poštna vročbenica Tekoča številka Vložnega zapisnika številka Povedba teže Adresa (nadpis) Dan vročbe Prejemno potrdilo 1 2 3 4 & 6 Zaznamek spisov. Predmet: n. p. sporna stvar 1.1. zoper X. zastran