Shod volilcev v Žavci dne 9. januarja. [Izv. dop.] Denašnji sbod naiodnib volilce^ 7 Ža^ci je spet pokazal, da je Savinjska dolina, kar je od nekdaj bila, čisto slo^enska, in da tu niso tla za nemškutaiske rovarje iz bližnjega celjskega me.sta. Na vabilo našega drža^nega poslanca dr. Vošnjaka, priobčenem 7 rSlov. Gospodarju" in rSlo7. Narodu", zbralo ae je 7 dvorani ,,pri kroni" nad 300 slo^enskih mož, pra^o jedro kmetskega prebivalstva srednje Sa^injske doline. Pa tudi gornjegradski okraj je bil po g. Lipoldu, vranski pa po g. Šentaku zaatopan. Za predsednika je bil po nasvetu K<>sp. Hausenbicb lerj a ža^aki župan g. Earl Žuža iz7oljen. Potein poprime besedo g. dr. Vošnjak ter 7 obšimem go7oru, ki je gotovo poldrugo uro trajal, razloži sedanje politično položenje, zlasti pa zade^o reguliranja gruntnega da^ka. Gospod go^ornik pred 7sem naslika slabe nasledke nemško liberalnega vladanja 7 poslednjih 20 letib, ki je posebno za kmetski stan bilo škodl.jivo in pognbonosno. rPosta7odajat7o se na kmetske potrebe ni pra7 ni8 oziralo, ampak 7se se je urejevalo po kopitu iz vnanjih dežel, naj^eS iz Prusijp, 7 Avstrijo zanesenem. Slobodna ženite^. slobodno lazkosanje grunto7. kri^o razumljena a^tonomija, katera neznoslji^e dolžnosti naklada obciiiam, šolske postave z osemletno šolsko dolžnostjo in birokratičnim 7edenjem šolskib organo7, nepotrebui okrajni zastopi in sploh cela organizacija uprave, a^tonomne in državne, 7sled katere ao se stroški in tedaj tudi davki od leta 1800 sem pod^ojili in potrojili, 7se to je delo tačas 7ladajočega nemškega liberalizma. N;u*odni in kon3er7ati7ui poslanci ao 7e8 ta čas zastonj se upirali in 87arili dokazavši, da po tem potu se taka brernena da^koplačevalcem nalagajo, da jib ne morejo prenažati in da bode konec 7sega — splošni polom. Liberalci niso poslusali s^arilnih besed in bi še dandenea S7oje nearečne poskušnje naprej tirali, ko ne bi k sre5i ljudst^o samo pri poslednjih volitvah jim 7rata pokazalo in 7zlic neugodnemu 7olilnemu redu liberalce potiauolo 7 manjšino. A sedanja narodno-kouseiTati^na 7ečina bode leta in leta iinela opra^iti, da ua bolje obrne in popra^i, kar so liberalci v 20. letih s^ojega 7ladanja zakrivili. Govornik potem preide na reguliranje gruntnega da^ka, s katerim hocejo zdaj kmetsko ljudst7o auntati ra^no tiati liberalci, ki so to posta^o sklenili 1. 1869 in ko so 7es 8as do zadnjega dne^a celo delo reguliranja v rokah iineli. Okiajne cenilne komisije, deželna in centralna komisija, vse so bile sesta^ljene in delale po volji in ukazu liberalcev. In ko se je po končaneui delu 7 nekaterib deželab, in mej te spada žalibože Štajerska, pokazalo, da so okrajne koniisije pre^isoko giuntne dohodke cenile in da je tudi deželna komisija pie7isoki akupni znesek dobodkov zračunila, tedaj pa so začeli ti libeialci in nemskutarji kričati na narodno - konsei*7ati7ne poalance in 7lado, 8eš da bodo samo7oljno grnntni davek po^iaali. In 7endar je ra^no ta 7lada, da si bi lebko se držala cenitve naših domačih komisij, znižala čisti dobodek in potem takem namera^ani da7ek za 450.000 fl. Vrbu tega so pa narodno-konsei*7ati7ni poslanci zahte^ali, da se sedanji da7ek na stare kulture nikakor ne sme po^iaati. Razloži^ai celo zgodo^ino regulirania gruntnega da^ka, omenja govornik, da se je 7 50 letib, odkar je bil kataster narejen, 7eliko spremenilo 7 kulturab. Ejer so tačas bile slabe paše, so zdaj njive, tra^niki, 7inogradi. in dokazano je, daje na Štajerskem zdaj 482.338 oialov 7e6 obdelane zemlje, kakor pred 50 leti. Nara^no je, da te no^e kulture ne morejo imeti prednosti pred drugimi njivami, tra^niki in vinogradi, ter da^ek pla8ati le kakor paše ali neobdelana zemlja, kakor dozdaj. To bi pač bila krivica za vae one, ki morajo od svojih gruntov popolne da^ke plačati. Ce bo tedaj res Štajerska morala nekaj 7eč giuntnega davka plačati, kar pa dozdaj še ni skteneno, sme se uže sedaj ieči, da nikakor ne bosploa- rkvene priloge" ket prilogo. nega povišanja davka, ampak saruo za nove kulture, ki bodo stopile v enak davek s starimi. Sicer pa bo meseca marca novi davek vsakemu v njegnve davkarske knjižice zapisan in tačas naj vsak pogleda, ali ima odselcj več davka plačati, kajti vsak snie se pritožiti, če se nm povišanje davka krivično zdi iu potem se še le končno določi, koliko bo davka v prihodnje. Govornik potem naslika načrt, po katerem bode delala sedanja avtomisti6na večina državnega zbora, da popravi slabe nasledke liberalnega gospodarstva in ustreza potrebam dežel in narndov. Kar se tiče kmetskega stanu, bode treba ustaviti prosto razkosanje zemljišč, urediti podedovansko pravico na kmetib, zabraniti svobodno ženitvovanje brez dovoljenja občin, odpraviti nepotiebne samo stroške pomnožeče okrajne zastope, omejiti šolsko dolžnost na kmetib, dejansko izvršiti narodno ravnopravuoEt in splob pospeševati kmetijstvo po primernem dižavnem in deželnem zakouodajstvu. Dasi ima avtouomistična stranka že le par mesccev večino v državnem zboru, sklenila je uže postavo, po katerej se hranilnim in posojilnim zadrugam odvzamo breme pridobitnega iu prihodninskega davka, tedaj se zdaj lebko take zadruge ustanovljajo, da pomagajo kmetom v sili z malimi posojili. Postava zoper oderuhe se bode uže ta mesec sklenila iu upati je, da tudi druge kmetom koristne in potrebne naprave kmalii na vrsto pridejo^* Po koncanem govoru, katerega so zbrani možje ves čas z uajvečjo pozornostjo poslušali ter mnogokrat pritrdili govorniku z dobro-klici, zagrmeli so po dvorani živio-klici g. poslancu. G. Kaiel Zuža vpraša potem g. dr. Vošnjaka, kako se bode obnašal pri glasovanji o gruntnem davku, ker je tudi poslanec za Kranjsko, katera bo imela nižji davek, a Štajerska večji; dalje, kaj misli storiti v zadevi železnice Celje — Špodnji Dravberg. G. dr. Vošnjak odgovarja, da bode se ve da in z veseljem glasoval za nižji davek na Kranjskem, kajti tem bode priznana kiivica previsokega davka odpravljena in pomagano našemu slovenskeniu bratu na Kranjskem; kar pa se tiče davka za Štajersko, bode glasoval proti vsakemu krivicnemu povišanju dozdanjega gruntnega davka in se samo v to upal, da bodo nove koiture v isto vrsto postavljene s starimi. Kranjci se imajo zabvaliti svojim cenilnim komisijam, v katerih so bili narodni možje, da so se gruntni dohodki prav cenili in ne tako viaoko, kakor na Štajerskem, kjer so liberalci gospodarili. Liberalci in nemškutarji, ki zdaj vpijejo zaradi pretečega višjega davka, naj si ua svoje prsi trkajo, kajti oni sami ao to zakrivili. Kar se tiče železnice Celje-Dravberg, ni misliti, da bi jo država na svoje stroške zidala, (Klici od vseh strani: mi ne potrebujemo te železnice, le na skodo bi nam bila itd.) Tudi jaz menim, da bi ta železnica le malo ali nič koristila Savinjskej dolini, ker ae lesjpo vodi splavi, druzih kmetskih pridelkov pa ni toliko za izvažati, da bi se ne dali lehko s pripreženo živino spraviti na bližnjo železniško postajo. Zdaj je še zaslužek ob velikih in ob postianskib cestah, z železnico bi vse to ponebalo. (Res je.) S tem odgovorom so rolilci jako zadovoljni bili in celjski nemškutarji, ki so menda naročili to vprašanje, mislec, da bodo naaega g. poslanca v kake zadrege spravili, so si sami prste spekli. G. Sirca iz Griž potem izreče gospodu dr. Vošnjaku v imenu zbranih volilcev zabvalo za njegovo neutrudljivo delovanje v korist alovenskega ljudstva ter popolno zaupanje vseli volilcev do njega, cemur zbrani možje z živabnimi živio-klici pritrde. Gospod Jože Lipold iz Mozirja in gosp. France Šentak iz Vranskega izjavljata, da tudi ves gorenje-gradski in vranski okraj stavita neo-  mabljivo zaupanje v svojega neumornega državnega poslanca g. dr. Vošnjaka. G. Hausenbibler iz Žavca nasvetuje, da naj zbrani volilci izrečejo sv(je zanpanje in zahvalo sedanjej vladi in posebno gospodu minister-  skemu predsedniku grofu Taaffeju, kar je bilo z občnim zadovoljstvom sprejeto. Odposlai se je takoj sledeči telegram gosp. grofu Taaffeju: rV Žavcn zbrani ^olilci kmetskihobčin izrekajo svoje popolno zaupanje Vašej ekscelenci ter dostavijo prošnjo, da se blagovolitedohi-obotnooziratinaduševue inmaterijalnepotrebe slovenskega nar od a.i4 S trikratnimi uavdašenimi živio-klici ua ce-  sarja se je sklenilo zborovanje, ki se je vršilo v  najlepšem redu, v dokaz, da nemškutarske laži in aleparije nič ne opravijo pri našem zavednem po slovenskih časaikih dobro podučenem kmetskem  posestniku. Mej zborovanjem so došli sledeči telegrami: Mozirje. ,,Vaše neutrudljivo delovanje za narodni blagor je bilo vselej po naaih mislih in željah, zatorej, ako treba, gremo v ogeuj z Varui! Bog Vas obrani mnogo let v takem neustraSljivem prizadevanji. Slava narodnim volilcem. Goričar. — Gornj egradski okrajni zastop izreka v imenu celega okraja dr. Vošnjaku za njegovo mnogoletuo vstrajuo delovanje v korist  naroda zasluženo zabvalo. Mi se v vsem z Vami  strinjamo. Z neutrudljivim delovanjem a tudi neustrašljivim zabtevanjem naših piavic, si morauio to priboriti, kar nam gre po božjej pravici. Slava  dr. Voanjaku! Živeli narodni volilci, ne udajmo se! Okraja načelnik Jak. Spendl, odbornika Anton Goričar in Jože Krajnc. — Občina okolice Mozirske Vas pozdravija kot mnogozasluženega di žavnega poslanca ter Vas zagotovlja svojega neomejenega zaupanja iu prosi zbranim narodnim volilcem javiti, da smo na poštenem potu  kakor do sedaj vedno z Vami. Mnogaja leta! Zupan Oroslav S k r u b a. — Trg G o r nj i g r a d Vas prisično pozdravlja: vselej dobio došli mej narodui volilci! Dal Bog, da kmalu doaežemo popolno zmago po pravičnem načelu : vsakemu svoje. Hvala Vam za mnogoletno vstrajno delovanje! Živeli! Župan Franc Prislan.