210. številka. Ljubljana, v petek 12. septembra. XVII. leto, 1884. Ishaja vsak dan avccer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrate po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Ko I mana hiši, ^Gledališka stolba". U pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor slovenskega učiteljskega društva. V Ljubljani 11. septembra. S posebnim veseljem udeležujemo se vsakoletnih zborov učiteljskega društva, ker se vsakokrat zbrani Btebri narodnih učiteljev, ki tudi za najhujšega vladnega nemškega pritiska neso zatajevali svojega narodnega mišljenja. Bilo jih je malo, a bili so ljudi, ko so Se zbo»ovali pod predsedstvom neustrašenega g. Govekarja v katoliškega društvu tesnih prostorih v Ahačičevej hiši io redkokdaj jih je bilo nad dvajset. Tudi letos ni bila udeležba tolika, kakor bi bili pri današnje) probujenosti želeli, vender smo z vspehom zadovoljni, kajti bilo je zbranih nad 60 učiteljev iz raznih krajev Kranjske, Štajerske in Hrvatske. Česar v prejšnjih letih nesmo opazovali, je bilo to, da je bilo navzočnih tudi nekoliko 0. kr. okrajnih šolskih nadzornikov, namreč g. prof. S e-nekovič, vodja meščanske šole v Krškem g. Lapa j ne in mestni učitelj g. Žumer. Predsednik g. And. Praprotnik prične zborovanje s sledečim govorom: Slavni zbor! Vrli sotrudniki! Odbor „Sloven-akega učiteljskega društva" je v dan 4. t. m. de-našnji dan odločil za redni občni zbor temu druStvu, katero je letos doživelo že svoje šestnajsto leto. Velečestiti deležniki in mili sotrudniki, ki ste od blizu in daleč prišli k tej, rekel bi, domači skupščini, vzprejmite pred vsem preBrčen pozdrav moj in vsega odbora. Kakor druga leta, se je tudi letos društveni odbor po Bvoji uioči trudd, da bi društvo vestno izvrševalo svojo lepo namero: „duševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo". Ako ravno se „Slovensko učiteljsko društvo" ne sme baviti s politiko (in da molčimo o lojalnosti naših nemških tovarišev pri letošnjem učiteljskem shodu v Opavi, se je vender vselej zanimalo za to, da narodna ravnopravnost tudi v naši ljudskej šoli in v naših izobraževalnicah za učitelje in učiteljice postane resnica. Vsled tega je odbor po sklepu zadnjega občnega zbora, pred vsem po primernem potu (to je pri enketi za popravljanje in uredovanje učnih načrtov) na to delal, da se učni načrti in učni navodi z ozirom na novejše postave in minJ8terijalne naredbe, ter oziraje se na vsak- LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Učenj a k i. Vsak Kitajec, ki pripada k jednemu gori orne* njenih razredov ima pravico udeležiti se javnega natečaja za učene stopinje. To pravo je najdragocenejše pravo človeka. Nikjtr na svetu ni bolj de-mokratnega načela, in jaz se čudim, da se ga neso ie oprijeli na zapadu, kjer „neumerljiva načelau še dozdaj neso storila dobre vlade in idejalnega družbin-skega reda. V Kitaji je z učeno stopinjo združeno mnogo prav in predpravic. Kar strmel sem, ko sem videl, kako malo pravic daje učenost na zapadu. V največ slučajih je vsa stvar omejena na pode-ljenjt' diplome, ki spričuje o vašem znanji. Tu se višjo učeno stopinjo samo ta prizadeva pridobiti, kdor Be hoče posvetiti znanosti. Stopinja doktorja ne daje nikakih posebnih, točno določenih prav in danje potrebe v naš h ljudskih šolab, primerno urede in uravnajo. Vrh tega je odbor v seji dne 5. junija I. 1. vsprejel predlog: „Slovensko učiteljsko društvo" pritrjuje sklepom uradne konference mestnega učiteljstva v Ljubljani v dan 29. maja t. 1. o nasvetih za prenaredbo učnega črteža v petero-razrednih ljudskih šolah in o nasvetu, da naj 86 drugi deželni jezik (pri nas nemški) začenja poučevati še le tretje Šolsko leto. Tem skltpom uradne konference Ljubljanskega učiteljstva je „Slovensko učiteljsko društvo" veselo pritrjevalo zato, ker je ta načrt na podlagi vseh pedugogiških prAvil imelo že davno v svojem programu, ki se pa žal, do danes ni mogel izvrševati največ za to, (odkritosrčno povemo), ker so bili mestni učitelji (to je predsednik in odborniki „Slo-venskega učiteljskega društva") podložni mestnemu odboru, kateri ni kaj rad slišal o slovenskem jeziku v ljudski šoli. Ko bi bile našemu društvu denarne razmere bolj ugodne, bi pred vsem drugim podpiralo tudi literarno naše šolsko polje, ter bi po lepem vzgledu vrlega „brvatBkega pedagogijsko-književnega Hbora" izdajalo pedagogiške in druge knjige za našo nekako zaostalo šolstvo in učiteljstvo. Zatorej naj vsak domoljubni učitelj in šolski prijatelj rad žrtvuje „Slovenskemu učiteljskemu društvu" svoj skromni donesek. Nemila smrt nam je to leto vzele nekdanjega vzvišenega podpornega uda milostnega g. dra. Janeza Zlatousta Pogača rja, knezoškofa Ljubljanskega. Obranimo mu blag spomin. Ker bodeta g. tajnik in blagajnik o društvenih zadevah obširneje poročala, mi je le dolžnost izreči vsem tistim zahvalo, kateri naše druitvo podpirajo na ta ali oni način. Da bode naše društvo bolj in bolj napredovalo in izvrševalo bvojo namero, ne more pogrešati podpore in pripomoči bližnjih in daljnih rodoljubov. Zatorej vsem prisrčna zahvala! (Občno odobravanje.) (Dalje prih.) Delovanje deželnega odbora kranjskega. (Dalje.) (Pogajanje mosta Tržaškega za privoljenje za napeljavo vode iz Bistriškega potoka in iz reke „Rekaa.) Mestni magistrat Tržaški je zaradi preskrbo-vnnja mesta 8 potrebno pitno in drugo vporabljivo ne zavaruje karjere. Lahko si doktor, pa v uradu zavzemlješ kako jako neznatno mesto, kakor kak nevednež. Z jedno besedo, po desetletnem bivanji na zapadu in skrbnem izučenji tukajšnjih razmer ne morem pokazati na nobeno načelo zapadno-evropskih naprav, katero bi mogel po pravici imenovati demokratično in liberalno. V Kitaji ni obligatnega državnega izobraževanja. Praviteljstvo pazi samo pri izpitih. Izgojo otrok vodijo stariši sami. Premožnejše rodbino imajo doma učitelje; revnejše pa pošiljajo deco v šolo. V vsakej kitajskej vaBici je gotovo tudi šola. Obiskuje jo mnogo otrok, zato pa je plača za pouk neznatna. Jaz mislim, da bi moje evropske čitatelje zanimalo, seznaniti se s tem, kako so urejeni naši izpiti. S svojim pripovedovanjem ne obetam odkriti Amerike, a hočem samo dokazati, da naše naprave neso tako barbarske in da nekatere zaslužijo celo globoko spoštovanje. Rad bi o tem prepričal svoje bralce. vodo z vlogo dne 27. avgusta I. 1883 stavil prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini, da bi mu dalo privoljenje (koncesijo), da si sme vsak dan zajeti 12 0O0 kub. metrov vode iz potoka Bistrica in 28.000 kub. metrov vsak dun iz reke „Reka." ii stri' k;i voda bi se odtekala od izvirka Bi-Btrice do Škocijana na Primorskem tikoma državne, oziroma Reške okrajne ceste v dva metra globoko, v zemljo položenih ceveh skozi občine Bistrica, Trnovo, Topole, Merečje, Rateževo brdo, KilovČe, Nadanje Selo, Starašica, Košana, Vovče, Gorenji Vrem, Bntof, Kn m I je, Škofije in Naklo; voda iz Reke pa bi se zajela pri Vremu ter bi poleg stare Btruge tekla do Škocijana deloma v odprtem, deloma v pokritem vodotoku. Ta dva vodovoda napeljala bi se od Škocijana v podzemeljskem l-t milje dolgem kanalu v Trst, za katero podjetje ima mesto Trst vže potrebno dovoljenje. C. kr. okrajno gluvarstvo v Postojiui je, re-ševaje to vlogo v dogovoru s c. k. okrajnim glavarstvom v Sežani, dotične komisijske obravnave razpisalo na 5. dan meseca junija I. 1884 in na prihodnje dni v Bistrici. Pri tej obravnavi se je imelo poizvedovati, razpravljati in pogajati o principijelnem dovoljenji one želje, oziraje se na krajne in deželne potrebe, potem o obsegu in načinu izpeljave odškodovanja in razlastitve, eventuelno o zemljiškem od' kupu in o služnostnih naročilih. K tem poizvedovanjem in obravnavam bili bo povabljeni pooblaščenci mesta Tržaškega kakor tudi vsi kranJHki in primorski vdeleženci, da bi vložili Blučajuo svoje ugovore proti temu podjetju. C. kr. okrajno glavarstvo je z dopisom štev. 8229 dne! 10. aprila 1884 naprosilo deželni odbor, naj bo z ozirom na to, da se bodo razpravljala vprašanja, ki imajo več kot le okrajni (lokalni) pomen, vdeleži te obravnave, vsled tega je pri obravnavah dne 5. in 6 junija 1884 interveniral deželni odbornik Deteln kot zastopnik deželnega odbora kranjskega, da je pojasnil to zadevo z javnega Btališča. Zastopniki vdeleženih občin, ki so zoper dovolitev dotične koucesije večinoma jako obširne pismene ugovore vložili, kateri so se pridejali zapisniku o obravnavi, izjavili so se enoglasno proti napeljevanju vode iz Bistriškega potoka, kojega želi mesto Trst, kajti vasi daleč okoli tega potoka so za domačo rabo in za živinska napajališča vezane edino Ko misli mladenič, da je dovolj pripravljen, gre v podprefekturo, kjer je prvi izpit. Pri tem izpitu izprašuje se iz šestih predmetov. Ko uspešno mladenič prestane ta izpit, dobi pravico nadaljevati izpite. Daljni izpiti se vrše v navzočnosti prefekta v glavnem mestu prefekture. Pri teh izpitih se izprašuje ravno tako iz določenega števila predmetov, kakor pri prejšnjem; ko vse dovrši, predstavi se kandidat carskemu eksaminatorju, posebno naznače-nemu za vsako provincijo. Ko dostane kandidat izpit pri carskem eksa-minatorji, dobi še le prvo učeno stopinjo, stopinjo bakalavra. Izpit iz vsacega predmeta traja cel dan. Vseh predmetov je 15. Odgovon se zahtevajo pismeno, in zato VBacega kandidata zapro v posebno sobo ter mu dajo čopič, tuša in papirja. Knjige se mu odvzamejo. Kandidat mora spisati dela iz literature, pesništva, zgodovine in modroslovja. Taki izpiti vrše bo Blednjo leto pri prefekturi. Izpiti za sledečo učeno stopinjo dovoljujejo se čez tri leta. Vrše se v glavnem mestu provincije. Pri njih se iz vsacega pred- le Da vodo Bistrico. — Že zdaj ostane tukaj ob času trajne suse jako občutljivo pomanjkanje vode; ako bi se pa po 12 000 kub. metrov vode na dan zajelo in napeljalo v Trst, bi se pri večji suši Bistri 'm povišale petletnice. Viiaiije države. Shod treh cesarjev bode 15. t. m. na ruskih tleh. Avstrijski cesar odide po jutrešnjem meta izprašuje tri dni. Kandidatov je jako veliko, včasih več nego deset tisoč na 200 praznih mest. Izpit za doktorstvo vrši se Pekingu, ravno v tem redu kakor izpit na drugo učeno stopinjo. Kateri so dobili doktorstvo, morajo narediti še jeden izpit v navzočnosti carja. Po tem poslednjem razdele vse na štiri kategorije. V prvo kategorijo uvrste se samo štirje, in dobe naslov akademikov; drugo kategorijo sestavljajo kandidati na akademična mesta, kateri morajo znova narediti izpit. Tretja kategorija prišteva se k min -sterstvom. Iz četrte kategorije jemljo 8e podprefekti. Število doktorjev v vsakem zasedanji znaša od dveh do treh tto. Akademiki sestavljajo carski kolegij, iz katerega se jemljejo ministri. Ko je mladi človek dobil kako učeno stopinjo, začne se v njegovej rodbini posebna svečanost. Take BveČannsti so veličastne, kakor svatbe. Najprej se snidejo vsi v rodbinskem shodišči in dele s svojimi predniki srečo, ki jih je doletela. Potem dajo razkošen obed vsem članom rodbine in vsem prijateljem. z Dunaja k shodu in se vrne zopet 17. t. m., v kateri dan so odpelje k odpretju arli3ke železnice. Tudi cesar Viljem se bode udeležil shoda, ako mu bode le zdravje dopuščalo, če ne, ga bode nadome-stoval cesanevič-nasledoU. Misli se, da se bodo vladarji posvetovali o skupnih naredbah proti anarhistom. Dopolnilne volitve v bolganko narodno Bebranje so končane. Večina izmej novo voljenih poslancev, pripada k Karavelova stranki, drugi so pa konservativci, samo jeden je privrženec Cankova. Razmerja glasov v zbornice te volitve neso dosti spremenile. Kolera jako hudo razsaja po Francoskem, Laškem in Španjskem. Posebno huda je na Laškem, tako jih je tam 9. t. m zbolelo 882, umrlo pa 446 ljudij za kolero. V Napolji samem zbolelo jih je 750, 358 pa umrlo; 10. t. m. jih je v Napolji 947 zbolelo in 357 umrlo za to boleznijo. Francoski ministerski predsednik je povabil vse ministre k ministerskemu sovetu, ki bode v soboto. Misli se, da bode temu Hovetu predsedoval Grevy sam, in da se bode posvetovalo o važnih stvareh, o položaji v Kitaji in pred vsem, kdaj naj se skličeti sbornici. Belgijski senat je s 40 proti 25 glasom vsprejel novi šolski zakon. Jeden senator ni glasoval. Skoraj gotovo je, da bode ta zakon tudi sankcijo niran, vse liberalne protidemonstracije so bile zaman. Na Irskem se zopet hudo agituje proti An-Kllfl. V Dublinu je bila v soboto zbrana narodna liga, kat re namen je pri raznih volitvah delovati za Irce. Predsedoval je temu zboru O' Connor. Govori so bili jako ostri. Healy je izražal nado, da ne bode več dolgo, ko bodo irski parlament zboroval v Dublinu. Ircem se je posrečilo agitacijo prenesti tudi na Škotsko. Tako je tam v Dingwallu bil shod, ki je zahteval, da se spremene zemljiški zakoni. To bode Angležem napravljalo nove težkoče. V Dublinu in Londonu so izvedeli, da ameriški Irci budo pod pihujejo sovraštvo proti Angliji in na Irsko redno pošiljajo dinamit in bombe. To delo opravljajo posebni agentje. Morda ne bo dolgo ko bomo slišali o novih dinamitnih atentatih na Angleškem ali pa na Irskem. — Lord Dufferin imenovan je indijskim podkraljem. 16. sept. odpotuje iz Londona ter se odpelje naravnost v Calcutto. Egiptovski podkralj je v sredo vsprejel Karola of Northbrooka v avdijeuci. Ta mu je izročil pismo, v katerem naznanja angleški minister vnanjih zadev Granville, da je Noithbrook imenovan angleškim vrhovnim komisarjem ob jednem pa prosi egiptovsko vlado, da bi ga podpirala pri reševanji vseh težjih finančnih vprašanj. Podkralj bil je jako prijazen z angleškim komisarjem in mu je obetal svojo pomoč. Dopisi. Iz LJubljane 11. septembra. [Izv. dop.] Čestitati moram danes uradnej našej Lajbaherici na novi pridobitvi, kajti posrečilo se jej je, pridobiti znanega Konšekovega sina, zloglasnega dopisnika židovskih listov v kolo svojih sotrudoikov. Čest:tati jej moramo tembolj, ker se je zvesto ravnala po svetopisemskem načelu, da se z dobroto nabira žareče oglje zoperniku na glavo. No sedaj menda ne bodemo več čitali o prepovedanih slavno-Btih cesarju Josipu na čast, katere je, kakor se je brzojavilo, zabranila deželna naša vlada, ne bode več saisirati po Konšekovem sinu na Dunajske liste odposlanih brzojavk in tudi o izmišljenih izgredih Sokola pred kaziuskim vrtom ne bode več poročil v židovskih listih. Lajbaherici odslej ne bode več treba z razprtimi črkami tiskati člankov, v katerih bi se po-lemizovalo z dopisnikom v „N. Fr. Presse" ter poudarjalo, da se bode strogo kaznoval vsak ponočnjak, bodi si krojač, čevljar ali pa dopisnik Dunajskih Slavnosti se nadaljujejo po več dni j. S srečnim ravnajo kakor s triomfatorjem. Ko gre svojim sorodnikom in znancem objavit svo] uspeh, spremljajo ga godci, po strani gredo prijatelji, nesoč znake iz rudeče svilnate snovi. Povsod ga pozdravljajo kakor k rulja, ki je zmagal v vojni. Na zidove hiš se nabijejo plakati, razglasujoči njegove učene uspehe. Taki plakati razpošiljajo se tudi vsem znancem. Svečanost, kadar kdo dobi doktorstvo, je še veliča8tnejša. Udeleži seje vse mesto, v katerem se je rodil doktorant. Za očeta in mater je ta najsrečnejši dan v življenji. Ona dobita čin, kakeršni godi učenej sino-vej stopinji. Naši predniki so dobro poznali človeško srce, zato so njih naredbe tako modre. One zaslu-Žujejo občudovanje in hvaležnost vseh prijateljev človeštva! Čim bolj se spoznavam z novejšo civilizacijo, tem bolj se vekša moja ljubezen k našim starim napravam, kajti le te samo ohranjujejo jednakost i.i bratstvo. (Dalje prih.) listov. In to je veljalo takrat vse Konšekovemu sinu, ker je razgrajal pred gostilno „Pri južnem kolodvoru". K t memiuisse juvat! Da, časi se pre-minjajo! kajti danes je ta zloglasni sovražnik naroda slovenskega, nekdanji urednik Ljubljanskega „Tagblatta" in „Wochenblattaa, Graške „Tages-posteu podajalec, katerega so nekedaj slovenski dijaki v Klosterneuburgu ne baš rahlo posadili na zrak, sodelavec uradne Lajbaherice. Pa še več druzih koristij bode imela ta nova pridobitev Ko bi se zopet kdo spri z državnim poslancem drom. Jaques-om, potem ne bode treba Konšekovemu sinu romati z raznim, proti vladi nabranim gradivom na Dunaj, da ondu lepemu Židu dru. Jaques u izroči potrebno orožje. In naposled bode Konšekovega sina ustop k Lajbaherici imel tudi to preprijetno posledico za pre-zidijalnega gospoda tajnika, da se bode Konšekov sin v novem svojem stanu privadil vender toliko dobremu „tonu", da ga pri eventuvelcej obravnavi proti „Sokolu" ne bode trebu več kategorično vprašati: „VVarum luchen Sie?" It vseh navedenih razlogov in še iz nekaterih druzih, katere pa za sedaj še za se obdržim, prav iz srca čestitam. Prosit! S Krasa 8. septembra. [Izv. dop.] V nedeljo 7. sept. prišel je g. dr. Tonkli v Sežano, da bi položil račun o svojem delovanji kot državni poslanec. Nuvzočni so bili tudi gg. deželni poslanci: Juvančič, Kocijančič, Kovačič, N. Tonkli in Mohorčič. Predsednikom zbora bil je izvoljen g. Šuc, vlado je zastopal okrajni komisar g. Cumar. Govoril je prvi gosp. Tonkli o svojem delovanji v državnem zboru in delegacijah. Vprašan, zakaj on in drugi deželni poslanci vlade neso interpelovali, ko je ta program vesel ce omejila, katero je hotelo prirediti Goriško podporno društvo o priliki blago-slovljenja zastave, odgovoril je, da poslanci inter-pelovati neso mogli, ker vlada ni izrecno prepovedala veselice s prvotnim programom; zlasti pa je on v tej stvari nedolžen, ker do zadnjega Časa je bilo njemu neznano pogajanje odbora dotičnoga društva z vlado. Brž ko ne, so veselico preložili nekateri gospodje iz osebnega strahu. .lednemu na-vzočnih gospodov izjava g. državnega poslanca ni bila povsem jasna, zato je mislil po končanem govoru prositi razjasnenja. Ker so pa drugi poslušalci govor vsestranski odobravali, mislil je dotični, da je zastonj govoriti in ostavi! je sobo. Ker nihče ni več želel govoriti, zaključil je predsednik zborovanje. Vabilo k zborovanju je poslal g. državni poslanec v „Sočo" in BEdino8tu. To vest prinesli so tudi drugi listi. Nihče se tedaj ne more izgovarjati, da mu je bilo neznano, da nntnerava g. Tonkli, kateremu so pred letom dni Kraševci izročili zaupnico, priti v Sežano. Vsakdo je tudi lahko vedel, da bo pri zborovanji navzoč g. deželni poslanec Mohorčič, katerega so pred letom Kraševci jednoglasno volili v deželni zbor. Vsak tudi ve, da so državni in deželni poslanci v prvi vrsti poklicani skrbeti za duševni in gmotni napredek naroda in da so ravno oni v to voljeni, da se potezajo za opravičene narodove zahteve, če pn hočejo to svojo dolžnost spol uiti, morajo vender iz ust svojih volilcev slišati, kake so njih težnje in zahteve. In če volilci s svojimi poslanci v vsem neso zadovoljni ali o njih delovanji dvomijo, tedaj je volilcev dolžnost se s poslanci dogovoriti, zlasti če jim ti sami ponudijo priliko. — Clara pacta, boni amici. Če pa danes jednemu zaupanje izrečete, jutri mu pa mržnjo pokazati hočete s svojo nenavzočnostjo (pri zboru so bili 3 ali 4 župani in jeden duhoven, vsi drugi iz Sežane ali pa nje bližnje okolice) ne delate, kakor delajo možje; dosegli boBte le, da bodo koristolovci vaši kandidati in vaši poslanci, možje pa, ki imajo srce in ki delajo za ljudstvo, se vam bodo odtegovali in odtegnili. In ravno, kar se dr. Tooklija tiče, mora vsak objektivno sodeč izreči, da je on jeden najbolj delavnih slovenskih poslancev v državnem zboru, — dokaz, da je bil voljen v toliko odsekov. In da je narodova čast njegova čast, izrekel je javno v izjavi radi že večkrat omenjene veselice in pokazal s tem, da se je potegoval pri vsaki priliki za pravice našega jezika v uradih in šoli. Kar se pa tiče veselice podpornega društva, bi bilo prav, da bi bila stvar vender jedenkrat že končana. Duhovi so še zmirom vznemirjeni in VBako uspešno delovanje poslancev mora ponehati, če ne-majo zaupanja svojih volilcev. Prav bi bilo, da bi se izjavili vsi deželni poslanci in odbor podpornega društva in ne pustili ribar.ti drugim v kalni vodi. Nekateri menda žele kalne vode do prihodnjih vo- litev v državni /bor. Pričakujemo pač, da ae bo voda do iatega časa popolnem očistila, tako, da bodo dotični ribiči videli sebe v zrcalu čiste vode in spoznali, da neso sposobni za take službe, da je bil zaman ves njib napor in trud in njih nemoško dejanje. Domače stvari. — (P re sv i ti i cesar) podaril je za zgradbo Sole v Dobličah 200) gld., za popravo farne cerkve v Villi-Rovigno in za mašno obleko pa 1O0 gld. — (Imenovanje.) G. Fran Ambrožić, c. kr. okrajni tajnik v Logatci, imenovan je vladnim oficijalom za Kraujsko. — (O notranjski volitvi) nam piše vo-lilec: Pristaši vladne stranke so morali imeti slabo vest, ker so po končani volitvi vedno lazili za neodvisnimi narodnjak^ ter jim na vso sapo mir in Bpravo ponujali ter jih zaklinjali naj pozabijo, kaj je bilo, tudi tistih nesrečnih 600 gold., ki so bili jedini povod našemu razporu. Posebno mnogo se je trudil Logaški apostelj mini in Bpiave, gospod be-ležnik Pa je imel nesrečen dan, dasi v izbiranji orožja ni bil vesten. Rekel je, da je Bam Rieger nasvetovfll našim poslancem, da naj se vdad6 zastran nemškega jezika v lpidskih šolah, to je rekel, če tudi je dobro vedel, da R>egerjev svet se je glasil vse drugače. To ni lepo od moža, ki etiko in moralo vedno v ustih nosi. O Nace, pojdi v klošter — ker si rekel, da pojdeš. — (V „narodnem klubu" deželnih poslancev štajerskih) se vriijo pogovori o izstopu iz deželnega zbora v slučaji, če se v deželni odbor noben Slovenec ne voli. — (O položaji v deželnem zboru štajerskem) piše Slov. Gospodar": „Prevažna bo volitev deželnega odbora. Slovenskih 8 poslancev lebko z 11 konservativci saj 1 odbornika izvoli, ker v kmetski skupini imajo liberalci samo 4 glase. Da se pa postopa v sporazumu konservativci, tirja za Slovence velevažua prošnja Mariborskih „mestuih bauernvereiaarjev", katero uloži Schmiderer, namreč naj se volilni red tako prenaredi, da bode Mahren-berški okraj (31 nemškutarskih in 4 narodni glasi) volil v Mariboru, št. Leoartski (6 nemškutarskih in 46 narodnih) pa v Ptuji. Tako upajo nemškutarji v Mariboru še zmagati in Slovencem 2 poslanca ispi-pati. To pa zumorejo slovenski poslanci zabraniti le s pomočjo nemških konservativcev. Kajti 2 tretjini glasov imajo liberalci sami. Veudar sklepčni so v tej reči le, ako so *U t. j. 48 poslancev nav-fcočnih. Treba tedaj, da 15 poslancev zbornico zapusti, kedar pride bauernvereinska prošnja na dnevni red. Toda Slovencev je le 8. Navedene Številke pa ozir na zadnje volitve so tolike važnosti, da zaslužijo premišljene biti. Ko bi zadnjič Mahrenberški okraj volil v Mariboru propali bi Slovenci s 101 glasom proti 123. In če se takšna prememba sklene, ne odpravimo nje v Gradci nikdar več. Omenim še, da sv. Leuartski okraj k Ptujskemu potegniti bila bi nova krivica Slovencem. Kajti ta volilni okraj je največji z 1 poslancem, 55.437 ljudi j voli 1 poslanca, a v Liezenu v gornjem Štajerskem že na 15.326 duš 1 poslanec pride.u — (Radikalna konfiskacija.) V Mariboru zaplenili so vso predzadnjo številko „Slovenskoga Gospodarju", tudi sestavke: „Kako uplivajo mehi grozdnih jagod na vino. — Premiranje konj. — Hmelj. — Cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo i. t. d. in vso „Orkveno prilogo." Še pred kratkim smo mislili, da se vsaj o repi in korenji Bine pisati, a v Mariboru sta menda že tudi repa in korenje začela kaliti javni mir in red. „K a j d o-Živel sem na sveti! i. t d. — (Društvo v pomoč učiteljem, njihovim udovam in sirotam na Kranjskem) zborovalo je včeraj ob 9. uri v telovadnici mestne Sole na Cujzovi cesti, o navzočnosti 30 članov. Predsednik društva gosp. prost dr. Jarc naglašal je v Bvojem govoru, da je stanje društva tudi preteklo leto bilo ugodno in da se je denarno stanje zdatno zboljšalo, kajti nakupilo se je osem državnih obligacij po 1O0 gl. v normalni vrednosti 913 gl. Društveno premoženje iznaša 31. dnem t. m. 44.042 gl. 55 kr. Neu trudi j ivo in požrtvovalno delujoči tajnik in blagajnik g. Matej Močnik poročal je o denarnem stanji. Dohodkov je bilo pretečeno leto 2477 gl. 94 kr., stroškov pa 2227 gld. 3 kr. Mej stroški je tudi svota za nakup obligacij, to je 658 gld. 76 kr. in cesarjevo darilo v znesku 100 gld., ki se je raz- delilo mej dva učitelja in dve učiteljici. Udovam in sirotam se je izplačalo 1464 gld. 77 kr. Nekaterim udom se dovolijo podpore in posojila, tako tudi nekaterim učiteljskim udovam. Po nasvetu šolskega vodje g. Praprotnika i/.reče zbor gorko zahvalo za uspešno poslovanje g. predsedniku dru. Jarcu in taiuiku in blagajniku g. Močniku, katera sta bila per acelamationem zopet izvoljena. V odbor so bili izvoljeni gg.: Janez Borštnik, Jernej Čenčič, Fra nce G o v e k a r , Andrej Praprotnik, France Praprotnik, Simon Puncah in Ivan Tom šič. Za pregledovalce društvenih računov gg. And. Ž u mer, Leopold Belar in Srečko Stegnar. — (Potna predavanja) imel bode potovalni učitelj Gustav Pire dne 14. t. m. popoludne v Leskovci o trtni uši, in dne 21. t. m. popoludne na Ra/drtem o živinoreji. — (Pri shodu „1 es en j a ko vu ) v Mariboru poročal je g. Walland, da bode južna železnica o novem letu odpravila refakcije ter uvela novo vozuino, menda gld. 1.30—1.40 od vagona in milje. Ustanovila se je zadruga avstro-ogerskih lesnih tržcev. Načelnik je g. Walland, namestnik Bernardi. Odborniki: Sternfeld, Wippel, Chiappani, Hribernik, Negri, Hoffmann, Kramer, Pfrimer, Toresani, Deutscb, Lo-wentrit, Hren, Spitzer, Roth Pepein, Jaklin, Manal, Breznik. — (PoHkušeno sleparBtvo. )K starinarici g. Trost hodil je že dlje časa človek, po imenu jej neznan, ki jej je ponujal dobro panarejene bankovce po nizki ceni. A premetena starinarica ni šla na lmanice, temveč je redarstvu vse to objavila in s Blednjim se dogovorila, da na videz vsprejme po-nujano kupčijo. Ko je slepar zopet prišel, pogodita se za bankovce: Sto ponarejenih za 20 pravih. Pri Auer-ji na vrtu bil je pretekli teden okolu polud-neva sestanek. Tudi mestni redarji, civilno opravljeni, bili so na mestu. Ko je bilo vse dogovorjeno, pelje slepar g. T. v „HCtel Evropa", prav pod streho, češ da ondu stanuje gospod, ki ima izvrstno ponarejene bankovce. Trkata iu trkata, a nihče se ne oglasi. „Gonpod morda Bpi" dejal je slepar in mej tem kazal g. T. neko podobo Matere božje (a samo glavo), kol izvrstno ponarejen petdesetak, misleč, da je njegova dozdevna žrtev res tako priprosta, da mu vse veruje. Čakata še nekaj časa, da bi se prikazal gospod z bankovci, a tega ni b»lo, mesto njega pa so se prikazali mestni redarji, ter prijeli sleparja, ki se piiSe Janez Kmetic in je krojač iz C'i'kljan. Zdaj ima brezplačno stanovanje na Ža-bjaku in moral se bode zagovarjati zaradi hudodelstva goljufije. — (Razpisana) je služba druzega učitelja na čveterorazrednici v Metliki. Plača 500 gld. Prošnje do 30. t. m. na c. kr. okrajni šolski svet v ČJrnomlji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 12. septembra. Dr. Josip Er\vein imenovali deželnim glavarjem Koroške, rudniški svetnik Kari vitez Hillinger njega namestnikom. Napolj 10. septembra. Za gotovo se govori, da je kralj za bolnike, za kolero obolele, podaril 300.000 frankov. Od predvčeraj do včeraj jih 200 manj zbolelo, nego prejšnje dni. Kralj obiskal je včeraj v najhujšem dežji za kolero obolele vojake in še jedenkrat predmestje Meriato, kjer kolera najbolj razsaja. Quarantaine proti Francoskej se je opustila. Razne vesti. * (Izredno dobra letina na Francoskem.) Iz došlih iu v listu „Corr. Havaa" priobče-nili natančnih poročil razvidimo, da je letošnja letina na Francoskem izredno dobra, kar se tiče žitnih pridelkov še celo močno ugodna in povoljna. Skoraj povsod so še več žita naželi in namlatili, nego so upali. Samo rž je nekoliko zaostala. Kuruze iu krompirja je tudi obilo. Ilavno tako obetajo vinogradi jako mnogo in izvrstnega vina. Vsled tega se je že zdaj ceua lanskemu vinu za več kot 30 % znižala. Tudi mrve, detelje in sploh živinske krme ne bo manjkalo. — * (EvropHke čebele v Avstraliji.) Av-stralijski naselniki so pri čebelah, ki so jih dobili iz Evrope, neke čudovite posebnosti zapazili, katere za tamošnje kmetovalce in čebelarje neso prav vesele, tem bolj pa zanimljive za naravoslovce. Naša pridna evropska čebela nabira v Avstraliji prvo in drugo leto prav pridno med in panji se kar šibe Bamega okusnega medli. Čebelice rasto in 8e prav hitro niuože, rojijo po cvetličnih krajih in skrbe prav pridno za delu in red v panjih. Po preteku tega časa (dveh let) nehajo popolnem strd nabirati. Zakaj? še naravoslovci dandanes ne ved6. * (Računska zanimivost.) Ako Bi izpišemo iz priimka sedanjega papeža Leva XIII.: LVMen Ia CoeLo rimske številke kazoČe črke M, C, L, L, V, I in te številke skupaj zapišemo, dobimo številko 1206, katero lahko v njene faktorje 2x3x3x67 razdelimo. Ako prištejemo faktorju 3x3 = 9 se prvega 2, dobimo 11; če pa faktor 9 pomnožimo s faktorjem 2, imamo Številko Iti, tako da nam ostanejo številke 67, 11, 18, katere porae-njajo papeževo starost pri njegovej izvolitvi za papeža. Lev XIII. je bil na dan volitve ravno 67 let, 11 mesecev in 18 dnij star. * (Razmiš Ijenoat.) Pesniki, umeteljniki in učenjaki so včasih, sosebno v poznejših letih jako zamišljeni. Nemški pesnik Lessing prišedši nekega večera domov potrka na svoje hišne duri, njegov Bluga pa pogleda skozi okno in, ker zaradi teme Bvoiega gospoda ne spozna, zakliče: „Gospoda profesorja ni domu !u — „Dobro, dobro," odgovori Len-sum. „u\r ne de, bom pa dmgokrat zopet prišel." Po teh beuedah jo krene zamišljeni učenjak zares od doma. — * (30 0 letnica.) Vsem č. tabakar j era naznanjamo, da bode prihodnje leto 300 let, odkar se je svet seznanil s tabakom. Mr. Louis Jackson, velik prijatelj tabaku v Cbicagi namerava torej Val-terju Raleigbu, ki je 1585 1. z otoka Roauoke v severnej Karolini zanesel tabak mej svet, na tem otoku postaviti krasen spomenik. Osnoval se je v ta namen poseben odbor, da pobira od tabakarjev vesoljnega sveta doneske za zgradbo spomenika, katerega hodo prihodnje leto odkrili. * (Slaboumnost mehikanskih Indijancev.) Mehikanski Indijanci stoje še dandanes na najnižjej stopinji izobraženosti in omike. Ti divjaki nemajo o času mkakega pojma; njim je preteklost — včeraj in prihodnost — jutri. NaJBtarejsa zgodovina, katere se še spominjajo, je ona njijinih očetov ali k večjem pradedov in tem pripisujejo tudi vse stare podrtije, gradove in grobove po deželi in jih zato jako čislajo. O slabej duševnej zmožnosti ud ni priča ta-le tničen dogodek. Mthikanska vas AUucha je dobila novega župniku. Ta zapazi v cerkvi mnogo slabih navad in pridiga torej po maši o nekaterih razvadah, katere so se urinile in utihotapile v cerkev ter zdaj skrunijo hičo božjo. Č!e neče ljudstvo šibe in jeze božje na-se nakopati, jo treba te slabe navade iztrebiti. Kdo more torej župnikovo začudenje popisati, ko »e po pridigi vsa občina uzdigne in iz cerkve vre? Prišli so pa divjaki kmalu nazaj, toda oboroženi z dolzimi ostrimi no?in i in preiščejo vbo kote božje hiše, da bi utihotapjlene in skrite razvade na hI i in jih — pomorili! — Poslano. Podpisani pojasnujem podpis svojega očeta Frana Nachtigall-a, posestnika in obrtnika, v znanej notrunjskej „Izjaviu s tem, da se oče ni podpisul, marveč jaz sem podpisal njegovo ime, ker je občinski sluga rekel: „Saj je vse jedno, pa vi podpišite". — Ob jednem naj pa tudi povem v svoje opravičenje, da nesem vedel, kaj sem podpisal; sluga je rekel : „Naj podpiše tisti, ki hoče". V Loži, dne 7. septembra 1884. Fran Nachtigall, Zahvala. Vsem p. n. častiti m gostom: iz Kočevja in okolice, iz Ribn ice, Veličin Lašč in Sodražice, iz D o-1 enj o v asi in drngod; gospodičini Petri na kej In gospodu Danilu iz Ljubljano; gospodom pevcem iz Idrijo in S odraz ice, osobito gospodu Franu Ivancu, učitelju, za vodstvo petja; gospodu P. de Francosch y-j u ter vsem drugim, kateri so nas pri zadnjej veselici 8. septembra 1.1. bodi-si s svojim obiskom počastili, bodisi s truda-polnim sodelovati jem k tolikanj ugodnemu izvrsetku vese-ličnega programa pripomogli, kakor tudi g. Ivanu Rusu, posestniku in trgovcu v Ribnici, kateri je svoje prostore odboru brezplačno v porabo prepustil, izrekaš tem najtoplejšo zahvalo, klicaje jim: Čast in slava Vam! Živeli do svidenja! V Ribnici, v 9. dan Beptembra 1884 ©e3.t>or. Javuc dražbe. 13. septembra: 3, eks. držb. pos. (Gregorja Hi-tija iz Sela, v Velikih Laficah. 2. eks. držb. pos. Marjete Urbauija iz HraBtnika, 1113 gld. 40 kr., na Brdu. 15. septembra: 1. eks. držb. graj 36 i ne Julija pl. Valmagini Raitenburg pri Mokronogu, 19.610 gld., pri dež. sodtiiji v Ljubljani. 1. ekB. držb. pos. Jurija Zupana s Križa, 3565 gld., v Krauji. 1. eks. držb. posestnih pravic Martina Štefanioa iz Rosalnic, 270 gld., v Metliki. 1. eks. držb. pos. pravic Jožeta Honigstnanri.-i iz ft-raduilcu, 200 gl., v Metliki. Podpisani naznanja v svojem in v imenu svojih sester in vseh sorodnikov prežulostuo vest o smrti svoje iskreno Ijnbljene matere, katera je umrla po dolgem trpljenji, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 76. letu starosti, v Črnomlji. V Ljubljani, v 11. dan septembra 1884. (576) Josip Lozar, trgovec. St 170. M. S. sv. (567—3) PriČetek Sol. V mestirh ljudskih čolab v Ljubljani, in sicer: v I. in II. deški mestni toli, v mestni dekliški Soli in v nunski dekliški soli prične se šolsko leto 1884/5. v lO. dan septembra i Vpisovanje se bode vršilo v 13., 14. in 15 dan septembra t. 1. za I. mestno deSko šolo v licejalnern poslopji, za II. mestno desko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za mestno dekliško šolo v redutnem poslopji in za nunsko dekliško šolo v nunskem samostanu. €. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, v 9. dan septembra 1884. Št. 15.445. Razglas. (675—1) Mestni magistrat razglaša, da se bode volitev dveh odbornikov in Jednega namestnika v močvirski glavni udbor, katera volitev pripada I. skupini, torej posestnikom v ka-tastralnib oblinah Trnovo, Karlovsko predmestje, Gradišče v Ljubljani in Štepanja vas v okolici Ljubljanski, vršila v nedeljo dne 21. septembra ■ HHi dopoludue od 11. do 12. ure v mestnej dvorani. K tej volitvi vabijo 86 posestniki iz zgornj omenjenih katastralnib obfin s pnstavkom, da bode voliti osobno z glasovnimi listki, ki se bodo volilcem izročili pred zadetkom volitve. Mestni magistrat v Ljubljani. v 9. dan septembra 1884. Župan: G ra bs el 1 i. vsprejmeta ae na stanovanje in hrano blizu gimnazija pri obitelji brez otrok. Pri kateri, povo iz prijaznosti upravni-fitvo tega lista. (544—3) Išče se mlad komptoirist, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen, za neko tukajšnjo trgovino s domafiinil pridelki. — Ponudbe do septembra pod: N. , r ^ (571—2) P iA soisun knjig, i 4\ * ter raznega ^ i pisalnega orodja, papirja itd. ► aaTU>J___IcS^il^:-U'r^'t^J--UjkrJ---IcJtS sj- KEtA w 00 rf*- O •o -i [S |? »V jL~ «1. n al « B-g- i* o o o S E. Si g o P g o < -j- HHM o o H o «2. 1 s p r Cd o. K — I 9= S" n 3 O *T r— n i-i Oe _ * (K -< o o. * I as* i 3 »TO 1 3. s I s« m — n m TJ »T p ' FI I 1 S 3 C- i h. «=: n p H H« 'i p St T3 3. g S f. p ■ rt ~ B m & 03 cc 5 1 ■ s p9 S p p - «=; cp n p 8S . P 5 S" OJS. o cc —. rt 2 a C fia o < i----s i I ril a o-s. ^ 2^ ce n B -i^ rt- O Ps • 3 S? B o > * 2*) l| s iT B f jI •* s« B O *• «i •? » ?e O o OJ« 5. rt < _PT š £ co < p % »i o.