Posamezna številka RAl 0,15 Uprava Klagenfurt, Poatfacb 118 / Uredništvo v KlageuTurtu / Naročnina (ae plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno HM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec 'štev. 73. Krain&urg, 16. septembra 1942. Leto 2. Borba za Stalingrad se nadal|uje Podmornice potopile 243. Obrot okrog Slalingrada i/edno bolj zožuje - BoIjSeifiški nasprolni napadi pri Rshevn in ob iezcrn Ladoga so $e zrnšill - Britanski poskusi iiiircanja pri Cherbonrgn in Tobrnkn so spodleteli Iz Fuhrerhauptquartiera 14. septembra . Oberkommando der Wermacht je je v ponedeljek zvečer objavilo: Kakor je bilo napovedano že v posebnem poročilu z dne 13. septembra So nemške podmornice dne 9. septembra naletele v sredini severnega Atlantskega morja na neki močno zavarovani konvoj, ki je plul od Anglije. V neprestanih hudih bojih so večinoma mlade ]>osadke podmornic do danes zasledovale konvoj in iz njega potopile 19 ladij s skupno 122.000 brt ter od sovražne varovalne plovbe dva rušilca in eno korveto. Šest drugih ladij je bilo težko poškodovanih po torpednih zadetkih. Le majhnji razkropljeni deli konvoja so lahko ušli. Oberkommando der Wermacht je dne 14. septembra objavilo: Vzhodno od Novorosijska je bila zavzeta neka utrjena višinska postojanka sovražnika. Ob T^reku so nemške čete prodrle skozi nadaljnje položaje, ki j.h je eovražnik žilavo branil, in mu prizadejale visoke krvave zgube. Na bojišču okrog trdnjave Stalin-Rrad 90 napadalne čete vojske vkljub po-hudemu, po močnem topništvu pod« Prtemu odporu vdrle v utrdbe ob robu me-® v naskoku zavzele obvladujoče višine ^vernozahodno od srednjega obmestja. brezuspešnih nasprotnih napadih je sovražnik izgubil 39 oklopnjakov. Močne si-J* zračnega orožja so posegle v boje in se ^ dobrim učinkom bojevale z na novo pripeljanimi sovjetskimi silami vzhodno od Volge. Ponoči so bila bombardirana leta-'ižča severno in vzhodno od mesta. Na fronti ob D o n u so nemške in ogrske skupine uspešno izvršile nek napad. Ponovni sovražnikovi nasprotni napadi so bili v hudih bojih odbiti s pomočjo zračnega orožja in je bilo uničenih 13 oklopnjakov. V prostoru pri R s h e v u so se tudi vče-zrušili sovražnikovi napadi, ki so jih podpirali močno topništvo in oklopnjaki. Južno od jezera L a d o g a se je ob obojestranskem živahnem topniškem in letalskem delovanju izjalovilo več sovražnikovih krajevnih napadov. Zedln]enl v veri Axmann o zasedanju mladine v Wienu Berlin, 15. septembra. ReichajugendfUhrer Axmann objavlja sledeče geslo za bodoče ^tanovitveno zborovanje Evropskega mladinskega kongresa v Wienu: Spontano je Rooseveltu odgovorila evropska mladina. Ne na njegov brezvsebinski Sovor, ne na njegovo poslanico brez progra-ampak na njegov predrzen poskus, pro-Rlasitl se za vodjo mladine na svetu. Z žgo-posmehom karikira mlada Evropa pro-palo vlogo ameriškega predsednika kot *vodje mladine na svetu«. Kakor že toliko-'■at popre je, je tudi tokrat previsoko cenil ^^l^svojega duhovnega in telesnega gospo- Mladina naše celine ne priznava nobene Povprečnosti, pa najsi bo obrobljena z -zla-om in silo. Živi v dobi junakov, po vzgledu izrednih osebnosti. V boju za bodočnost in ^ ulturo našega kontinenta prejete brazde, v vojaški službi pridobljena odliko-Г zaleiejo pri tej mladini ekn °i poslanic pri zapečku. Evrop« niki*5j ^ Rooseveltu neizprosen sod- V pretekli noči so sovjetska letala priletela v vzhodna ozemlja. Odvrgla so posamič brez načrta bombe in povzročila malenkostno stvarno škodo. Po neučinkovitih motilnih poletih podnevi nad zapadno Nemčijo so skupine britanskega zračnega orožja izvršile strahovalni napad v noči na 14. september, zlasti na mesto Bremen. Civilno prebivalstvo je imelo zgube. V stanovanjskih četrtih mesta so nastali požari, stvarne škode in škode na poslopjih. Med drugim je bilo zadetih več cerkva, bolnišnic in kulturnih spomenikov. Po dosedanjih poročilih je bilo 14 izmed napadajočih bombnikov zbitih na tla. V noči od 12. na 13. septembra je posku« šalo neko britansko krdelo za izkrcanje, obstoječe iz pet častnikov, enega narednika in enega moža, stopiti na kopno na francoski obali Rokavskega preliva vzhodno od Cherbourga. Obramba je takoj spoznala pri-bližavanje, otvorila ogenj in čoln za izkrcanje potopila s polnim zadetkom. Ujeti so bili 3 angleški častniki in 1 gaulistični pomorski častnik. Mrtve so dobili enega majorja, enega narednika in enega moža. V tobruškem odseku je sovražnik poskušal danes ponoči s pomočjo pomorskih in zračnih bojnih sil izkrcati se na več mestih. Ta poskus se je izjalovil ter so takoj posegle vmes italijanske in nemške čete. Dve sovražni ladji sta bili zažgani in pripeljano je bilo večje število ujetnikov. Nemški lovci so v zračnem boju sestrelili dva letala, štiri druga letala je uničilo protiletalsko topništvo v Tobruku. ]Vovm uspehi podmornie Napadalne čete so vdrle v južni del trdnjave Sebastopol Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. septembra objavilo: Ob T e r e k u so nemške čete vdrle v več položajev, ki so bili izgrajeni liki trdnjava. Pred Stalingradom so nemške čete navzlic žilavemu sovražnemu odporu z naskokom zavzele številne bojne naprave in v boju napredovale proti mestnemu robu t % r vdrle v južni del mesta. Sovražnikove razbremenilne napade od severa sem smo zavrnili. V žariščih bitke so močne sile zračnega orožja podpirale boje vojske in bombardirale mesto podnevi in ponoči, tako da so nastali obsežni požari. V prostoru pri R s h e v u je sovražnik vnovič na več mestih napadal. Vse napade smo v hudih bojih zavrnili in je imel sovražnik visoke zgube. Na fronti ob W o 1 C h o w u je močno pod-vzetje udarnih čet razdejalo številne sovražne bojne postojanke in uničilo nek sovražni bataljon. Južno od Ladoga jezera in ob Nevi so se zrušili sovražni napadi ob nemškem obrambnem ognju. Pri tem je bilo uni« čenih 11 oklopnjakov in 8 čolnov za pre-peljavanje. Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, 80 nemške podmornice na reki sv. Lovrenca in ob kanadski obali, v Atlantiku in pred Afriko po hudih bojih potopile 18 ladij s 121.500 brt iz konvojev in na posamičnem zasledovanju. Neka nadaljnja ladja je bila torpedirana. Na Atlantiku je ob tem času še v teku nova bitka večjega obsega s konvojem. Ш ШЖ ^ veri na novi in pravični red Jgo milijoneki bloki mladine mladih na-® w zmago. Jugozapadno od Kaluge se radi iilavega odpora sovražnika bojujejo od hiSe do hiSe. Od cele vasi ni ničesar vei videti, toda vedno ponovno obstreljuje sovražnik iz dreves in grmovja oklopnjaike grenadirje, (glej naš članek »oklopnjaiki grenadirjin v naši zadnji številki), ki spremljajo naše bojne vozove. (РЕл Aufnahmex Kiiegrtxtlohtw Blewend, НН., M.)J Napadi na liopnem in na morju v bitki za Stalingrad, ki divja od 23. avgusta na zemeljski ožini med Donom in Volgo, morda najtežji bitki te vojne, v kateri se na obeh straneh borijo z uporabo najtežjih sredstev in z največjo ogorčenostjo, je nastopil odločilen preokret. Prav na kratko in lakonski javlja poročilo OKW: »Napadalne čete so v boju napredovale dalje proti robu mesta in vdrle v njegov južni del«. Znano nam je iz poročil zadnjih dni, da s tem še ni pridobljena zmaga, ampak da se vodi bitka še naprej vso silo, ki si je ni moči predstavljati, pri čemer je postala trdnjava vsaka hiša, vsak cestni ovinek, ki jih je treba zavzeti po hudem boju. Znano nam je, da bo sovražnik stoprav sedaj še posebno poskušal odvrniti pretečo usodo s tem, da žrtvuje zadnje rezerve. Znano nam je tudi, da je stotisočem sovjetskih vojakov namerno odrezana vsaka možnost umika, da ne morejo več prebirati med življenjem in smrtjo. Stalin noče pod nobenim pogojem, da bi padlo Nemcem v roke mesto, ki nosi njegovo ime, in hoče z vsemi žrtvami držati ta ključ sovjetske obrambe. Da pa morejo naše čete zlomiti tudi to peklensko trdo voljo, dokazuje vdor v obmestje Stalingrada, ki se je sedaj izvršil. S tem se je začel končni boj, pri katerem bodo naše čete brez dvoma imele rešiti še velike naloge. Po nekem poročilu o bojih za Stalingrad je OKW nekoč omenilo skoraj nečloveške težkoče in trdoto bojev. Te s'* nastale že v onem trenutku, ko so napravile nemške pehotne divizije v zadnjem tednu avgusta mostišča čez Don in ko so bile v sunku proti vzhodu predrle sovražne obrambne položaje. Odpor je naraščal, ko se je potem izvršil prvi sunek na trdnjavo Stalingrad od severozapada sem, ko so skupine nemških oklopnjakov zabile klin do Volge in odrezale železniško progo proti Moskvi. Takrat 30 Sovjeti vrgli v boj nenavadno močne mase oklopnjakov. Uporabili so oklopne vlake. Ipak je nemškim četam uspelo, da so predrle sovražne obrambne utrdbe v globini 20 km. Dne 11. septembra so potem lahko poročali, da so dosegli Volgo tudi južno od Stalingrada, tako, da je položen okrog mesta velik železni polkrog. Ako so bili sovražniki sedaj mnenja, da bo po teh ogromnih naporih nemški napad zastal in da se bo moral vriniti odmor, so morali priti do drugačnega spoznanja po poročilu o vdoru v stalingrajsko predmestje. Domovina, ki je že sedaj z največjo napetostjo in hvaležnim občudovanjum za storitve naših čet sledila bitki ob Volgi, bo v bodočih dneh še bolj kot doslej stala ob strani vojakov, ki si prizadevajo dobiti eno največjih zmag te vojne. Hkrati s poročilom o vdoru v mesto Sta« lingrad, je nemško podmorniško orožje dokazalo sovražnikom, da vzlic velikim dogodkom na Vzhodu, nemška orožja enako trdo zagrabijo tudi na vseh drugih frontah vojne. Z najnovejšim uspehom potopitve 18 ladij a 121.500 brt je že itak trhli sovražnikov problem tonaže dobil nadaljnji udarec s kladivom, ki ob enem potrjuje, da da so brez podlage vse kombinacije sovražnikov, da bodo mogli izenačiti zgube z novimi gradnjami. To uvidevajo že sedaj v Londonu wmem, kjer brez pridržka jpiiznan ft Stran 2, — Stev. 73. KARAWANKEN BOTE Sreda, 16. septembra 1942. vajo, da morajo opustiti tekmo med potopitvami in novimi graditvami. Pravijo, da preostaja le še način rešitve v boju proti podmornicam, v katerem je najti sredstva in pota, uničiti podmornice hitreje ko lahko Nemčija zgradi nove. To upanje je staro, zelo staro, kajti že več kot enkrat je Churchill v teku te vojne vriskal od veselja, češ, da je znašel »nova orožja«, s katerimi lahko izključi nevarnost od strani podmornic, ki so takorekoč pribite. Vzlic temu pa mora daiies na pr. kanadski pomorski glavni stan ugotavljati; »Bitka na Atlantskem morju se bije v večjem obsegu, kot je bila kedaj koli preje«. Posebno poročilo OKW to že dokazuje, ker pravi, da je »osorej na Atlantiku že v teku nova bitka večjega obsega s konvojem«. A še pred nedavnim eo se angleški komentarji veselili, češ da je vsaj na Atlantiku več miru kot prej, ker da imajo Nemci premalo podmornic, da bi jih lahko uporabljali na vseh morjih. Mnoga posebna porodila o uspehih zadnjih tednov in mesecev, pa ravno dokazujejo, da je nemška straža močna na vseh morjih. Tokrat padajo udarci na veletoku sv. Lovrenca, ob kanadski obali, v Atlantiku in pred Afriko. N«nške podmornice so torej povsod tam, kjer je treba motiti življensko važne prometne zveze sovražnika, da celo iz Indijskega oceana so javili potopitev dveh sovražnih pamikov. Kako močno je spričo teh trajnih uspehov spreletelo sovražnike po vseh udih, pokaže računski primer, ki ga daje svojim bralcem »Picture Poet«, kjer pravi: »Tanker z 10.000 brt lahko prevozi 118.000 hektolitrov petroleja, ki zadostuje kot gonilno sredstvo za tisoč srednjih oklop-njakov ali tisoč bombnih letal za progo 1.300 mil. Tovorna ladja s 10.000 tonami pa lahko natovori količino žita, ki preskrbi 40.000 rodbin skozi eno leto z dnevno enim kilogramom kruha«. Temu komentarju k posebnemu poročilu o podmornicah od sovražne strani nam ni treba ničesar pristavljati. Predor skozi sovražnikove položaje Oberkommando der Wehrmacht 12. septembra objavilo: Južno od Novorosijska je pehota v hudih bojih zavzela zadnjo obrežno trdnjavo. Na odseku ob Tereku so nemške čete predrle sovražne položaje in uničile baterije. Pred S tal in gradom trajajo težki boji za položaje utrdbe. Sovražnikovi razbremenilni napadi so bili zavrnjeni. Vrhu tega so bila ponoči bombardirane mesto Stalingrad in letališke naprave severno od mesta. Južnovzhodno od Rsheva so ob iilavem odporu nemških čet zavrnjeni napadi močnih sovražnih sil. Sovražnik je brez uspeha in z velikimi zgubami napadel južno od jezera Ladoga in iz Leningrada. Nemški in hrvatski bojni letalci so prizadejali sovražniku visoke zgube že v položajih, ki jih je imel pripravljene.. Visoko na severu je zračno orožje napadalo taborišča sovražnih čet in letalska oporišča. Obrežja Južno od Novorosijska osvojena je dn^ Sovjetsko zračno orožje je zgubilo dne 10. in 11. septembra v zračnih bojih, ki so se jih udeležili tudi italijanski, romunski; španski in ogrski lovci, ter po protiletalskem topništvu 171 letal. Mi pogrešamo 14 lastnih letal. Tekom prvih deset dni v septembru so Britanci zgubili na egiptovski fronti vsega skupaj 170 oklopnjakov in oklopnih izvid-niških vozov. Na angleški južni obali In na jugovzhodnem otoku so nemška letala včeraj z bombami težkega kalibra zadela v polno industrijske in prometne naprave. Na obali zasedenih ozemelj smo sestrelili dve sovražni letali. V noči na 11. september je bilo bojno srečanje nemških in angleških brzih čolnov v Rokavskem prelivu. En sovražni čoln se je takoj pogreznil. Drugi čolni so se po Številnih zadetkih, deloma močno goreči, obrnili nazaj. »Churchill # narodna nesrečacc Dogodki ob priliki debate v Spodnjem domu - Ostri napadi na predsednika Stockholm, 15. septembra. V debati te dni sklicanega Spodnjega doma so nekateri opozicijski odposlanci divje kritizirali vlado. Bevan je Sel celo tako daleč, da je označil dejstvo, da je Churchill še vedno v svojem uradu, »kot največjo narodno nesrečo«. Končno je Se prišlo do spora med Crippsom in nekaj poslanci, ki so ogorčeno zavrnili ministrovo grajo. S tem, da so raje šli h kosilu, kot pa da bi poslušali Churchilla, tako so se izjavljali ti poslanci, da so že vnaprej pritrdili izjavam predsednika. Churchilla je najostreje kritiziral Bevan. Delavci, da imajo več zaupanja v besede Obroč okoli Stalingrada Utrilebene naprave južno od mesta predrte - 31 angleških letal sestreljenih Oberkommando der Werhrmacht je dne 11. septembra ojavilo: Pri Novorosijsku in na odseku ob Tereku pridobiva napad nemških in zavezniških čet v težkih bojih dalje na terenu. V proetoru okoli Rsheva so imeli lastni napadi krajevne uspehe. Protina-smo južno od mesta predrli utrdbene naprave in sedaj tudi tamkaj dosegli Volgo. Razbremenilni napadi sovražnika so se izjalovili. Skupine bojnih letal so hudo napadale težišča sovražnega odpora in pripravljene čete. V prostoru okoli Rshev a so vedli lastni napadi do krajevnih uspehov. Protinapade sovražnika smo krvavo odbili iu pri tem sestrelili 22 oklopnjakov. Južno od Ladoga jezera in pred Leningradom so se izjalovili ponovni sovražnikovi napadi. V teh bojih smo pri poskusih prekoračenja Ne ve uničili 25 sovjetskih čolnov. Po posameznih brezuspešnih dnevnih mo^ tilnih poletih so oddelki angleškega letalstva preteklo noč napadli več krajev za-padne Nemčije. Nastali so pred vsem v stanovanjskih četrtih mesta D ii s s e 1-d o r f a številni požari kot tudi stvarne škode in škode na poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo zgube. Po dosedanjih poročilih so sestrelili lovski letalci in protiletalsko topništvo 31 od napadajočih letal. Poleg tega so na Rokavskem prelivu, nad Severnim morjem in nad Nemškim zalivom lahke nemške pomorske sile in mornariško topništvo zbile tri sovražna letala. Na angleški južni obali so napadla lahka nemška bojna letala angleški predstraini čoln, ki je po bombnih zadetkih poškodovan obtičal. Pri nekem napadu angleških brzih čolnov na nemški konvoj v Rokavskem prelivu eo dosegle nemške bojne sile na enem od napadajočih čolnov tako težke zadetke, da se lahko računa z njegovo zgubo. Nadaljnji čolni so bili poškodovani. Neki zbor nočnih lovskih letalcev nemškega zračnega orožja je v pretekli noči dosegel svoj 1000 sestre!. Timošenka in WoroSilova, kot v besede Churchilla, tako je izvajal in da delavci vedo, da so sovjetski generali izjavili, da je otvoritev druge fronte možna in da je to narodna potreba. Napadi na Churchilla so presedali že nekaterim članom delavske stranke in posla-' nec Griffits je vstal in se pritožil, da poskuša Bevan vzdigniti vtis, kot da so vsi ljudje zoper Churchilla. — Griffits je rekel: »To je naša vlada in nima smisla tako delati, kot da smo vsi zoper ministrskega predsednika.« Ostali govori poslancev so izražali duhovno zmedo razburjenega parlamenta. Tako je na pr. Izjavil delavski voditelj Pethwick Lawrence: »Kar dežela hoče — in kakor mislim, je tudi včeraj dobila od ministrskega predsednika —, je zagotovitev, da se nI ustrašiti nobenih naporov, kakor naj bi bili hudi in nevarni, da se junaškemu ruskemu zavezniku čimprej pomaga.« Liberalec Graham White je zastopal mnenje, da je večina angleškega naroda doslej doprinesla premalo žrtev finančnega značaja. Poslanec delavske stranke Benson je rekel, da se ne bodo delavci zadovoljili z robeno stabilizacijo mezd, dokler imajo drugi nesorazmerno visoki življenjski standard. Spodnji dom je končno sprejel z 219 proti sedmimi glasovi vladni predlog, da se dom po sedanjem zasedanju za krajši čas od-godL ]VoT napad na Madagaskar Tri prlslanlka so bila napadena - Roosevelt le k temu pritrdil Vichy, 15. septembra. Neko v četrtek v Vichyu Izdano poročilo javlja o novem an-gleško-gaullističnem napadu, ki ga »ni moči kvalificirati«, na Madagaskar. Potem ko so gaulliatične bojne sile zastonj poskušale, da Se 15 km severno od Majunge Izkrcajo, so napadle angleške bojne sile v četrtek zgodaj zjutraj istočasno francoske luke na za-padni obali. Gre se za veliko pristanišče Majungo na zapadni obali Madagaskarja, za Aihbajo, 200 km južno od Diego Suareza, nadalje za Norondavo, 550 km južno od Majunge. Z Madagaskarlem |« šlo laife kol z Dleppeom VelIkanNka railika ljudi In materiala - Lava! o slrabopeliem lapadi Vichy, 15. septembra. Francoski mini« strski predsednik Laval je sprejel v petek francoske in inozemske časnikarje, da se izjavi o novem angleškem atentatu na Madagaskar. Zlaganim objavam zaveznikov je poetavii Laval nasproti izjave generalnega guvernerja Anneta. V teh se glasi med drugim: »Nobenega razloga ni bilo, ki bi opravičeval novi napad. Madagaskar je že pred napadom na Diego Suarez zavzel jasno stališče. Uprava Madagaskarja ima polno prostost delovanja in ni nikdar bila pod kontrolo kake tuje sile. Vsak prebivalec Madagaskarja, Francoz ali inozemec ve, da niso nikdar prišle tuje podmornice do otoka ell da bi celo iskale zavetja v pristaniščih Madagaskarja. Madagaskar je že dolgo nled mmgloAk# blokade, Id j# рДуЛЈм imela samo namen, da ustrahuje prebivalstvo in upravo. Francoska kolonija nI klonila pod tem pritiskom. Sedaj je Velika Britanija Izbrala mirni Madagaskar za bojno pozorišče. Mi obdržimo svoje nezlomljivo zaupanje,« tako je Izjavil generalni guverner. Predsednik Laval je izjavil po prečitanju tega dokumenta, da francoska vlada nima k temu komentarju ničesar dostaviti. Stališče generalnega guvernerja Anneta se v vsakem pogledu krije z onim francoske vlade. V petek je kolonialni minister Brevie poročal ministrskemu svetu o angleškem napadu na Madagaskar. Vkljub velikanski razliki ljudi In materijala, tako je Izjavil, so se Francozi na Madagaskarju bo- KNadalj#xmnj|« M !• Poročilo opozarja na to, da so v boj zapletene angleške bojne sile ravno tako pomembne, kot svoj čas pri napadu na luko Diego Suarez. Samo v pristanišču Majunge so zasegli 18 ladij. Angleško letalstvo leta do 160 km v notranjost otoka. Novi strahopetni napad se je izvršil s pristankom vlade USA, kot izhaja iz neke objave, ki je bila izdana v Washingtonu. Po tem poročilu soglašata vlada USX in angleška vlada, da se podvzamejo nadaljnje vojaške operacije zoper Madagaskar, če bi se to izkazalo za potrebno. Poskus prevrata v Ekvadorju Stockholm, 15. septembra. Najnovejša poročila iz južne Amerike poročajo posameznosti o poskusu prevrata narodnih krogov. Kot neposredni uspeh izročitve oporišč na otokih Galapagos in osMfflh delih Ekvadorja vladi USA s privoljenjem vlade predsednika Ria je to, da je vstal v celem Ekvadorju prevrat zoper Rooseveltu poslušno vlado. Vseh narodnih krogov Ekvadorja se je polastila največja vznemirjenost. Pristaši prejšnjega predsednika Ibarra, ki so prevrat pripravili, so zastonj poskušali, da pride ljudsko mnenje do izraza. Pri tem so prišli pred bajonete Amerikancev, kot In-Тјс1 pod angleške gumijevke. ZRC^IO ČASAJI v Paleatlnl In Siriji le dogajajo vodno snova nova labotaina dejanja, ki v zadnjem Času posebno ovirajo dela na novi tele«ntlkl progi Belrut-Halfa. Izgotovltnv te proge se je radi tega Mlo zakasnila. Jvo<ev prometu je od-loAtM M MCotOT Aw, vA" Fllhiw Je ц>геје1 ob prisotnosti Stabschefa Viktor Lutzea generalStabnega Šefa italijanske fašistične milice ekscelenco generalnega poročnika Enzo Galblatia kot tudi poveljnika posebnega oddelka »MussoUnl« generala Glua in generala Romegllallia. FUhrer Je podelil Das Elchenlaub mit Schwer-tern zum Ritterkreuz des Eisernen Krauzes Hauptmannu MUnchebergu, nadomeatujočamu poveljniku nekega letalskega oddelka. V hamburškl mestni ћШ je bila ustanovljena v navzočnosti Indijskega osvobodilnega voditelja Subhas Chandra Bosea >nem* 6ko-indijska družba v Hamburgu«. Sest akvarelov in eno slUco, ki jih je napravil Adolf Hitler, bodo pokazali prihodnjo nedeljo na razstavi »Vojna v sliki«, ki je bila pred kratkim otvorjena v Bukarešti. Akva-relnl odtisi so verni posnetki originalnih slik, ki jih je napravil FUhrer med prvo svetovno vojno. V soboto se začno v AVienn prireditve evropske mladinske zveze, ki bo obsegala 7 milijonov mladih Evropejcev. Povabila je odposlal Reichslelter Baldur von Schlrach 14 evropskim državam, ki se bodo ustanovitve udeležile. Znanstveni oddelek Nemške Akademije je ustanovil oddelek za nemSke sadne razmere. Moskovski rodlo prlobčuje poročilo, v katerem povdarja poulične boje, ki ee odigravajo v Stalingradu, kar očitno potrjuje vdor nemških čet v južni del mesta, o katerem je poročal OKW. Francoski gospodarski in preekrbovirinl minister Le Roy-Nadurie je prosil za odstop. Njegov naslednik je Bonnafous. »Journal offlciell« objavlja zakon, ki pooblašča francosko vlado, da lahko vsakega de-lazmožnega Francoza med 17. in 50. letom pritegne za določena dela. Delovna dolžnost obsega tudi neporočene žene v starosti od 21. dO 35. leta. O bojih na Madagaskarju poročajo, da se je do nedelje reka Berslboka Se vedno nahajala v francoskih rokah, dasi so si Angleži energično prizadevali izsiliti prehod. Pač pa se je morala Ambaja udatl silni angleški premoči. Naslednika za namestnika ogrskega, državnega upravitelja^ zaenkrat ne bodo izvolili. Na vprašanje so-od pristojne strani javili, da se parlament, ki se sestane koncem septembra, ne bo bavll C vprašanjem namestnika državnega upravitelja.' Kadi najdenih seznamov v prostorih bivšega sov jetskega poslaništva v Bukarešti je policija izvedla obširne poizvedbe, po katerih zaključku so zaprli okoli 700 Židov. Za časa zasedbe Besarablje in Bukovloe po ^ ' namreč prosili poslaništvo, da bi se smeli vseliti v Sovjetsko unijo in se naseliti v Besara-bijl. Zapornike so sedaj poslali v delavska taborišča onkraj Dnjestra. tla Banich Jo bil postavljen za gospodarskega diktatorja v Zedinjenlh državah. Na katoliškega nuncija v Kanadi Je bU izvršen atentat. Z v petek v italijanskem vojnem poročilu JavlJeno potopitvijo neke angleške podmornice, je italijanska mornarica v teku zadnjih devet dni potopila 5 podmornic. Britansko tovorno ladjo z 10.000 brt Je potopila neka japonska podmornica na višini obale Maeambique. Posameznosti o potopitvi še niso znane. Japonskim Aetam je vkljub močnemu ameriškemu odporu u^elo novo izkrcanje na S a-lomonsklh otokih, Angelška In ameriška poročila pravijo, da so posebno pojačene japonske sile na Guadacalnado. ЗПа1е ^ospodarsfke novice Od 10. septembru dalje, so nemške železnice uvedle dnevho 4 tovorne vlake po 40 vagonov, da prepeljejo iz Bolgarije 50.000 ton grozdja. En del tega grozdja bo z vlačilci po 5000 ton prepeljan v Nemčijo po Donavi. Italijansko prwlIlnMtvo hoče blago na vsak način popolnoma tipizirati. Pod predsedstvom Duceja je sklenil italijanski odbor za cene in preskrbo, da se v celem področju tekstilnega gospodarstva vpelje v interesu kontrole cen In kakovosti skrčeno število enotnih tipov. Blago iz umetnih vlaken bo civilni uporabi na razpolago samo v nekaterih redkih izdelavah. Istočasno bo ustanovljena nova kategorija tekstilnih poslovalnic, v katerih se bo kupilo na oblačilne karte samo tipizirano blago. Te poslovalnice bodo pri nakupu tekstilni proizvajalci v prvi vrsti upoštevali. Preko 100.000 ton Berlin, 15. septembra. Zbirka starega bla. ga nemške mladine je zelo porasla tudi v drugem četrtletju leta 1942. Reichakommissar fUr Altmaterlalverwer-tung k temu poroča, da so nemške šole v tem času zbrale preko 100.000 ton starega blaga najrazličnejše vrste. Mladeniči in deklice pridno zbirajo dalje! Gospodinje Se enkrat prosimo, da vse odpadke starega blaga, v kolikor so jih pripravile za šolske zbirke In jih za njo namenile, prinesejo v šolo. Veri*)! tinil linivk N8 umi DnicKeie) Kirntm Omilil.. KUjjenfurt, — Verlagnfelter: Dr. ВтП HsttJui. — №uptechrlftl«lt«r: BYisdjdph HorsUnanm. pZiumH 1st AnaslsMllštstfbl S^a, 16. septemhra 1942. KARAWANKEN BOTE stran 3. — Ster. 73. ZmagoTalee Elbrusa pred nemškim časopisjem t \ viharju do najvišjega vrha KaAaza Material le dospel na hrbtih lludi In oslov »Ravno sedaj prihajam z najvišje gore kavkaškega gorovja«! Zdi se, da je obleka nemškega častnika še prepojena z vzduhom gora. Ta častnik je danes pred zastopniki berlinskega nemškega časopisja govoril o ®^jsijajnejšem vojaškem alpinističnem pod-'Vzetju: Hauptman Groth, zmagovalec el-bruškega gorovja. Vojaško kratke so njegove besede. »Prišlo je povelje, da zavza-Diemo vrh«, tako je rekel. »Lahko to imenujemo športno pod vzet je, toda v prvi vrsti 8e je vršilo za vojaško vzgojni uspeh; če je povelje tu, se mora izvršiti in bo izvršeno. . I*rišli smo v viharju gori na vrh. Moštvo — ^71/2 letni in 42 letni — se je pomikalo pla-se naprej. Nato smo potegnili Reichs-^riegsflagge iz nahrbtnika, jo zasidrali in srno jo videli po 10 minutah raztrgano od viharja, tako da smo nato postavili našo J^ivisionskommandoflagge iz pločevine. Ob 11. uri smo sestopili. To je bilo zelo težko. Nekaj ljudi smo morali vleči in nositi, toda ob 8. uri zvečer je bilo moštvo zopet zbrano«. Na milost in nemilost izročeni naravi Za te ni jedematimi stavki tiči uspeh, ki ga lahko spoznamo v celem obsegu šele, (e premotrimo gorovje, njegove nevarnosti in njegovo strukturo. 5.633 metrov visoko čtrli premagani vrh, prelazne ceste, ki smo jih morali zavzeti ne leže pod 3000 metri, nekatere celo do 4000 metrov visoko. Prehodnost gorovja je izredno težka. Kavkaz nima niti ene železniške proge, ki bi to gorovje prečkala od severa proti jugu, ampak samo vzdolžne proge. Na razpolago je samo ena avtomobilska cesta in nekaj ožjih pre-laznih cest, po katerih se morejo oklopnja-ki le B težavo prerivati. V ostalem so samo ozke steze, pri čemur je človek navezan na milost in nemilost narave. Nove pošiljke do-Bpevajo samo na človeških in oslovskih hrbtih. Ce sneži, je ta možnost skoraj iluzo-ričea. Vse to moramo vedeti, da uspeh vojakov znamo ceniti. Hauptmann Groth je odšel s svojimi mož-nii — vsi vojaki z gorskimi skušnjami — iz foVrajine med Rostovom in Kubanom, bo-eo se ob dolinah navzgor, nakar so se ^^^rali Ustaviti pred nekim mostom, kate-so jim Sovjeti pred nosom razstrelili, erečo je bila na razpolago brv. Z osli aaterial prenesli preko. Razstreljeni *"ost eo nato pionirji v treh in pol dnevih zopet popravili. To je bilo pomembno delo, ki je zelo olajšalo nove pošiljke. Nato se je posrečilo zasesti vse prehode Elbrusa proti jugu in severu. Vsak prelaz je bil zavarovan. Vkljub temu, da so se sovjetske poizvedovalne čete poskušale priplaziti, smo te prelaze lahko branili s temi malimi silami 8 do 10 dni, ravno do časa, ko eo prišle prve čete prodirajočih bataljonov. VsaJc vojak je bil opremljen z vrečo te batista, v katero se je lahko pri močnem viharju skril. V ostalem je obstojala oprema iz municije in zopet iz municije. »Med tem ko smo nove pošiljke spravljali v višine postopoma, smo se sami povspeli višje, dokler nismo sredi velikanskega ledenika odkrili hiše, ki nam je zelo dobro služila kot oporišče. Vkljub temu, da so imeli Sovjeti postavljene za vsako veliko skalo svoje strojnice, se nam je posrečilo zavzeti hišo in razviti Reichskriegsflagge. Od tu smo lahko zavzeli vrh. Vesel sem, da so to moji možje izvršili in da so lovci iz Garmischa to nalogo tako lepo izpeljali.« Bela hiša > Washingtonu Iz zgodovine amerišlte vladne palače Kadar žigosamo zločinsko delovanje vojnega hujskača Roosevelta in njegovih porn agače v, redoma imenujemo tudi »Belo hišo«, ono washingtonsko vladno poslopje, v katerem ima vsakokratni predsednik Ze-dinjenih držav svoj uradni sedež. O Beli hiši in o tem, kar se v nji sklene, se je ravno v zadnjem času zopet mnogo govorilo, čeprav na drug način kot »The White Phantom«, nad katerim so že prebivalci Washingtona zmajevali z glavo, ko so ga gradili. To takrat ni bilo nič čudnega, saj se vendar mora zahvaliti washingtonska palača objestnemu razpoloženju nekega Irca, po imenu James Kobana, da je bila sploh zgrajena. Leta 1796. se je v svojem porednem razpoloženju spomnil, da sezida predsedniku Zedinjenih držav v njegovem obsežnem parku palačo. Koban je to lahko storil, in mu ni bilo treba skopariti, kajti bil je bogat in čemeren, kakor se pač spodobi za v Ameriki obogatelega poslovnega človeka. Njegovi dolarji so odstranili vse težkoče, ki so bile na poti uresničenju njegovega načrta. Toda Koban je bil svojeglav človek, kar tudi izhaja iz njegovega bogastva. Ko je bilo poslopje že sezidano v surovem stanju, ni bil z zgradbo zadovoljen. Predvsem se niso mogli zediniti, kako bo poslopje pobeljeno. Koban se je v svojem trenutnem razpoloženju kratkomalo odločil, da pusti stavbo apnenobelo, kakor je pač takrat ravno izgledala. Zaradi tega stavbo od takrat običajno imenujejo kot »Belo hišo«. Pri današnjem »prijateljstvu« med Churchillom in Rooseveltom komaj smemo misliti, da so se v prvi četrtini prešnjega sto- ... Pogled na pristanišče Novorosijska, katerega so nemSke in romunske čete zavzele v naskoku: (Atlantic, M.). letja nahajali Angleži In Amerikancl dejansko v bojnem stanju med seboj. Radi bojev v letu 1814. je tudi »The Withe Phantom« pogorel, kot mnogo drugih poslopij v Washingtonu. Indijanci so bili oni, ki so palačo zažgali. Na istem mestu so po štirih letih zgradili današnjo Belo hišo. Čeprav je nekoliko drugače zgrajena, so vendar pridržali belo barvo. Kot prvi je vladal iz prvotne Bele hiše predsednik Adams. On je bil tisti, ki je Belo hišo označil kot »grdo, temno in prepiha polno, kot kaka fregata na odprtem morju« in je bil po svojem volilnem porazu leta 1801. vesel, da mu ni bilo treba več prebivati v tej »beznici«. V novi Beli hiši, pa je imel kot prvi ameriški predsednik svoj sedež James Monroe, ki je vodil od leta 1817. do 1825. zgodovino Zedinjenih držav. On je bil tudi tisti, ki je 2. decembra 1823. leta objavil ob otvoritvi kongresa temeljna načela, po katerih se mora voditi zunanjo politiko Zedinjenih držav. Ta, po njem imenovani politični nauk, ki ga označujemo z rečenico »Amerika Amerikancem«, je od tedaj dalje imel v politiki USA pomembno vlogo, ne da bi bil kdajkoli nedvoumno razložen vsmislu njegovega oznanjevalca. V isti Beli hiši pa, v kateri je zbral James Monroe temeljne misli za svoj nauk, stoluje danes James Delano Roosevelt, ki je po vzoru Thomasa Woodrowa Wilsona, predsednika od leta 1912. do 1920., Monroevo doktrino pokopal in pognal Ameriko v to Adolf Ne6. Z MadagasKariem je šlo lažje (Nadaljevanje z 2. strani.) jevali do skrajnosti, da branijo njim zaupano ozemlje. Londonski zastopnik časopisa »Svenske Dagbladet« ve porc^ati, da bo Madagaskar, kakor hitro bo postavljena vlada, ki bo ubogala Churchilla, deležna enakih gospodarskih prednosti, kakor francoska ozemlja pod izdajalcem De Gaullom. Odpor vojaških in upravnih uradnikov hočejo proti angleškim zahtevam s tem odpraviti, da jim jamčijo že v naprej za plače in penzijo. Švedski žur-nalist ugotavlja, da je bila ta najnovejša angleška roparska akcija najbrže sklenjena pri sestanku med Churchillom in generalom Smutsom pred mesecem dni v Egiptu. Po porazu pri Dieppeu je za Angleže dvakrat sramotna, kateri so si po katastrofalnem porazu želeli lažjih zmag. Uradna angleška trditev, da na Mada-, gaskarju n§ mislijo pridobiti nobenega ozemlja, isti švedski opazovalec v Londonu zavrača z ugotovitvijo, da je Madagaskar, po angleških izjavah take strategične važnosti, da morajo plutokrati tam odstraniti vsako nevarnost. Сћежкгашп Dežela In gospodarstvo, zgodovina naseljevanja In narodopisje »K&rnten je v pomladanskih dneh leta 1941 Auf Posten In der Polamacht«. (Na straži v polarni noči.) Tukaj čitamo o vojakih Iz K&mtna, štajerske In Tirolske, ki služijo na severu in katerih čini BO nerazdružljivo povezani z imenom »Narvik«. Pisatelj je urednik najseverneišega nemškega vojaškega časopisa in obdeluje v svoji knjigi tudi doživetja, ki mu jih je za uredništvo pisal nek tovariš od edinic. Pred očmi bralca se odvija v slikovitih slikah to, kar eo doživeli visoko na severu možje s planinkaml. Nekaj posnetkov dopolnjuje besedilo in olajša, čltatelju, da s# znajde v tujem obeležju (knjiga stane vezana RM 3.80). »Das deutcsh-tschechische Problem im Wandel der Zeiten«. (Nemško-češki problem v teku časov) je naslov knjigi, ki jo je spisal Rudolf Jung, in ki je izšla v okviru serije spisov »In Deutschlands Namen« (V imenu Nemčije) v založbi LUhe Leipzig. (Broširana RM 1.40.) Pisatelj je poznavalec tega problema in prvoborltelj sudetskega nemštva. On ne razmotriva tega vprašanja raz vidika dnevne politike, ampak ga stavi v veliki okvir zgodovine. Končne zaključke Izvaja iz tega, da označuje češko moravski prostor kot nerazdruž-Ijlvo povezan z nemškim narodom. Neka druga knjiga Iste založbe se bavi z razsulom bivše Jugoslavije.Zato bo zlasti zanimala naše bralce. Dr. Helmut Bauer poroča v svojem delu >Eln Vielvolkerstaat zerbricht« (Zlom države z velikim številom narodov) o zgodovini te nekdanje države, nas uvaja v nastanek kratkodobne jugoslovanske države In prikazuje vzroke, zaradi katerih ni bilo možno trajno eožltje številnih narodnosti v tej državi pod erbakim vodstvom. Prostor, ki ga je zavzemala bivša jugoslovanska država, je koncem koncev del Evrope In se mora včlenlti v skupnost evropskih držav. Neodkrltosrčna nevtralnost In zahrbtna Igra z Anglijo In Ameriko Bta potem, ko so bili zaprti iz WIena vmivšl se jugoslovEinskl ministri, končno prisilile Nemčijo in Italijo, da sta posegli vmes v tem delu Evnqie. Klika generala Bimoviča si je B tem sama zadala smrtni udarec. Medtem je pač tudi že preizkusila, da je Anglija na celini brez moči. In da ee morajo države na Jugovzhodu politično in gospodarsko usmeriti po R^ichu. Friedrlch Horetmann Selto 4. — Nr. 78. KARAWANKBN BOTE Mittwoch, 16. Set>tembgt 1942. Kamlen begriiOt Vidussoni Begrlifiung dardi den Gauleiter In Vllladi - Audi Korporaflonsmlnister RiccI and der Letter der Ausiandsfascl fubren хиш OmndoDgskongree des Europaisdien Jugendverbafldes in Wien Klagenfart, 15. September. Am Sonntag traf Partelsekretfir Minister VI d n s s o n 1. der tis Vtrtrettr des Dace und in ceioer Eigensdiaft als Oberbefehlsfaaber der Italieniscfaen Staatt-jugend an der Grundnng dea Europaiecheo Jo* gendverbaodes in Wien teiltilmmt, in Beglei-tung des seinerzeitlgen Pflhrers des Natlonalen Balllla-Werkes Korporationsnlnister R1 c c i, det Leiters der Aaslandsfaaci de C1 c c o, der itellver-tretenden Oberbefeiilshaber der Gil. der Generale S c 11 a n i and B o n a m i c 1 und einer aditxig Mann starken Fiihterabordoung der Gil auf gfoBdentsdiem Bođen ein. In Amolds^jin bestleg das deutsdie Ehrengeleite, bestebend aos Stellvertre-tendem Gauleiter T h 1 m 11, Gebietsfflhrer Re*« get, Gcbietsfiihrer Dantinger pud einer Abord-nung des Wiener Jngendkongresses nnter Fiihrung von Oberbannfuhrer M e i s e, den Sonderzug, dem stch bereits der k6nig!ld) itallenisdie Konsnl ron Klagenfurt Comm. Zap pi in Tarvia togeschloeseo hatte. Anf dem mil den Fabnen der verbCndeten Natio-nen geichmiiditea Bahnhof, in den der Zug unter den Klangen eincs Fanfaren- und Spielmannszuges der Hitler-Jugend einfubr, hatte sich Gauleiter und Reidisstatthalter Dr. Raloer tor Begr'Jfiung de# faschistisdhen FarteisekretSrs eingefunden dem der Gauleiter die lu seinem Emofang HrsdiieneneD ^^-Gruppenftihrer und Generalieutnant der Folizel K o 8 e n e r, Kreieleiter Dr. Hradetekf, Land-rat Dr. A i di i n g e r, Oberblirgermelster K r a n s und den Standortiltesten von Villacb Oberst B r o b m vorstellte. Nadidem BdM-Madchen den GSsten Blumeastr^nEe flberreldit batten, entattete der Fiihrer der Ebrenkompanie der Waffen-^^ Mel-dung, worauf der PartelsekretSr mlt dem Gauleiter unter den Kliingen des von einem Musikzut der Waffen-^^ gespielten PrSsentiermarsdies die Front der Ebrenkompanie absdiritt. Hieraof erstattete der Fuhrer der HJ-Ebfenabtellung Meldong, deren Front ebtnfalls von Exielleni Vidussoni and Gauleiter Dr. Rainer abgesAritten wurde. Wabrend dm Auf-enthaltes des Sonderzuges iiberreiditen BdM-Madchen d«n italienischen Jugendkameradinnen und -kamera-den Blumen. Der Leiter der AarlandsfascI nshm femer Gelegenbelt, sidi mlt den Mltglledem der mm-getretenen Ehrenformation der In Vllladi aosasslgen Faidilsten zn unterhalten. HieMluf bestieg der Partei-sekretar mit dem Gauleiter dm Zug, der sidi unter dem |ah aufbrausenden Jubel dei Villadiet Jngend in Bevegung setzte. In St. Veil a. d. Clan erwartttt der Reldisletter fUr die Jugenderziehung Baldut v. Sdilradi die bohen.Gante, mit deuen vt. nadidcm sidi Gauleiter Dr. Rainer von ihnen verabsdiledet hatte, die Fahrt nadi Wien fortsetzte. Italiens jiingster Minister Aldo Vidussoni 1st ein beispielhafter Vert refer der Im fasdiistisdicn Zeitalter Mussolimls 4n frOher Be-wihrung aufgewadieeneti jtingen Generatlonen Italiens. Als der Dnce Welhnaditen 1941 den 26|lhrlgee Vidussoni In das ntchst dem elneo — wlditigeu polltisdie Ami des fasdilstiscben Italiens berief. iiberraschte er viele. die nidit zu lener Generation gehortcn. Vidussoni hat sidi jedodi sehr bald audi auf seinem neuen Wirkunjsfeld durchzneetien ver-mocht. Elne WoAe nach seinem Amtsantrltt hieli er eine energische Rede, in der er ankilndigte, daš die Fartei ibre Arbeit verttSrken werde und aldi voa dem Bestreben leiten lassen wolle. to der Opfeibereit-sdiaft ihrer Mltglleder der ganzen Nation ein Bel-spiel zu eeben. Den Befehlen dea Duce gebordien. mit alien Kraften dem Sleg zo dienen — da# #el (ein Arbeiwprogramm fOr die Panel. Vor wenigen Wocjien, nadi kaum halbjShrlger Amt»elnfUbnin|. konnte Vidussoni dem Dnce bereit# beridiien. daB die faschistisdie Partd nadi aeinen Weisungen von 60.000 Parteibudiinhabem jesBabcrt worden #ei, die fUr die Bewegung nur einen Ballaat dartestellt bitten. Es bestebt kein Zwelfel, dafi die VerjBneung der fasdilstisdien Fartei durdi die VerjOngung Ihrer un-mittslbaren Leitung einen kreftigen AnitoB erfah^i hat. Die neue Generation hat Eingang in die polltisdie Willensbildung dea Itallenischen Volke# je-funden. Wenn der Doce in der Offentlldikelt eradielnf, be-findet slch der faachistisdie ParteiaekretSr neben ihm. Er schreitet mil Ihm die Fronten militlrisdier For-mationen ab und steht bel offiziellen Veranstaltungen vor Genertlen und Admlrilen. Aldo Vidussoni madit dabei eine gute Figur. Er sieht troti selnen sdiwereB Kriegsverwundungcn kraftvoll und beherrsdlt tu# und isl tiberdie* einer der nidit alliu vielen leben-den Triiger der goldenen Medaille. der hSdisten itallenischen Militiirausselchnung. Er bekam #le fflr sain Verhalten al# Freiwilliger im spanlsdito BUrgtr-krieg. Die Bcgrllndung ftir die Verleihung verdieat Deutsdi-lndlsđie OesellsAalt gegmndet Hamburf, 13. Septtmbtr. Fr«IU| wnrd« tm Ham-burfcr Kitbao!) In Aawtaenhtii do IndHdicD Fr«l-belufUbreri Subh«« Chindt Bo(f di« „DtuMch-lndisch* GHcllidiaft lo Hamburg" |*-grUndet. D«r Prlddeat der VeMlnlgon; nrltditnfttatlldiar Verblnd« and Elnrlchrangto fj -Ob*rgrupp»nfUbr*f und Gtntral dcr Pollwl Lorrai bttoot« In Miner Antprach«, daB dl« D«auch-lndi«che Gtitllichaft |«-ride tu elncm Z#ltpunk( |(|rUod«t ward#, vo Indian um aelnc Frelhalt kimpfa, waa daawtfan von ba* sonderer Bedcutang sel. Dentadiland brlnga dtm In-dlsdien Frelbeltekampf beeonderea Varstlndnla ond »Mrmet« Sympatjlen enifcfea. ^^•ObergruppenfUhrer Lortni danktc lodaao аЛга Herren, ale sldi am dai Zaatandekomnen d«r Deufiidi-Inđlsdien GeMllsdiaft »erdlfat fenadit ha ben, Insbesondere dem r.eldmtatthalter K a a f • m * n n Kowle den StRatsnekretSren K e p p I a r. Gattarar und C o n 11, die dai Ebrenprlsldluffl i*t pan gegrflndeten Qaaellacfaaft Obampmm#D habai. wSrtlidi wledttgegebeo и werden: „Ale Fuhrer etner Abtellong vtritand м Vldutionl, selnen Lenten elfl jugeodliches Feuer eiiuufloBen und cr meldec« sich Immer freiwilllg fiir die schwersten und gefShrlicb-steo UnternehmungeD. Bel Angrlffen anf elne starke felodllche Stellnng kam er als erster ans Ziel. wobel er dem Gigenangriff starker felodlldier Krift« tapfer die Stim bot. Ein ersteamal Terwondet, wies er leden Belstand zuriick und feuerte seine Manner im Namen des Duce zur Verteidigung an. Nachdem er nenerlich as den Angen scbwer verletzt wurde und durch eine a us nSchster Nahe geworfene Haodgraoate eine Hand verloren hatte, beharrte er darauf, bis zum Letzten Widerstand zu leisten und fand nocb die Kraft, das Lied .Giovinezza' anzusflmmeo." Die Haadgranate. die am 18. August 1937 bei Venta Nueva in Spanien anf den damals 22|ahrlgen Trtestcr Leglonar vidussoni geschleudert wurde. war. wie Er« hebungen ergaben. ruaslsdier Herkunft. Sit bat den W«g dtcse« 3olđat«ii đc« Doc« nldit anfzubaltea ver-mocbt, der jettt Italien« Jugend io Wien vcrtrln. Der Sekretar der FaschisiUdifii Parte! Aldo Vi-d D 8 8 o D 1 ist gleldizeltij det Itallenlsdbe Staate-jujnidfehrer and somlt der Ffibrer der Gll. VMnssoni warde жт 21. Jiinoer 1914 lo FoglUiio (Trlest) ge-borcn. Er kam aa« den JogendorgaotsatiooeD and trat 1936 to dit FiKbUtl^di« Partei tin. VidoAtent, Doktoratsanwarter fiir HandelswisseDschaften an der koniglicfarn UniverstSt in Trlest. wurde Centurione der Faschistisdien Miliz. In der FascbiitledieD Partei war er tnnadisi Gaa-inspekteur. dann iibernahm ei daa Ami des Sekretar* der GUF (fasum KAIB#! ш tmth ym шма W StahI nnd Eiteti sprtdien kann — feat aof den Lukcndackel geklemmt. Ea sieht vcrhcercnd aua M obeo auf dtr Briidie, di« |a gar kcioc mcht iat I Mit Schweiebr«an«rn, mit Hammer und McIBel, mit kllen Bordmittelo madi«n slch die tapfrrcn Miinner Vod „U . , an di« Arbeit, die Wuling da oben zu beseitigen. Gott sel Dank, das Boot iat taudiklar. Der Ausguck lat stark beaciii, nach alien Richtun-gen wird gesichert, um weiteren unliebaamcn Ober-raachungeo vorzubeugen. Fieberhaft arbeilen di« Miinner — das Boot muB bis zum Morten wiedcr In Ordnung sein. Die Nachi iat kurz, kaum rt'idicn die Stundcn aua. um nur dvs Allcrnotwcndigsic vor-nebmeo zu kiinneo. Aber damn ist das Turmluk freil Aber das Schrohr 1st In die Bintcnl An ihm fund man noch die rote Menninge-Spur dea rammcnden Dampfer#I Die Untemehmung iiuB abgcbrochcn werden, das Boot tritt den Hcimweg an. Und die folgenden Tag# siallen dem Geist der Besaizung. dem Uberragenden K9nncn de# Komma*-danteo, de# leltenden Ingenieuri und dem elsrrnen Durchhalieni eines jedcn einzrinen an Bord von „U • , ." das allerbeste Zcug ila aua* Im schwercn Scegang bahnt aich daa wackere Boot quer durch den Atlamlk selnen Wegl Kommandant nnd Agaguck kdnneo (Ich nor an einem Drihratropp festhalten — die P#r##nning hkit dl# Gewtit dcr grSBten Brecfaer vom BrUckennersonal ab. P.a Iat ein# Fahrt, dl# aber audi daa Allerletzt# an En#r|l# and Nervenanapan-nung erforderi , . . Und nun liegt „U . . . " Im sldieren Bunker des SiUtZDunkte#. E# sind kelne Ntrben. es lit elne tlef# Wund«, dl« das Boot vor dea Feind erhalten hit. Aber am hinten Obergelegten Sehrohr fiaxem die Siegeswimpel von vIer veraenkten Dampfem, die dai Boot mlibrlngt, die ei auf den Grund des Meeres geidildtt hit, bivor «i kimpfonfihlf wurde I " MtUgtMcHm Ж^гМ OHd' ftW«. 16. wfotemhrii 1942. K A R A W A N K K N BOTE stran 5. — Stey. 73. Aui dem Kreise Hroinburg OaDenfeb, (Perutnina za ranjence) в€п« Orta^rupp« Gallenfeli so se zahvalile ra-Bjencem v bolnišnici Gallenfele в posebnim darom. Večjo množino perutnine so darovale ^•i jih spekle In Jih ranjencem Izročile po M%u#nmcbaftslelterln Hermine Tscheplack. Da-#0 bili zelo veseli tn hvaletni. Oall№feis. (Frauenschaft iivah-Ио dela.) Vkljub obilnemu poljskemu delu so s« zbrale žene in dekleta Ortagruppe Oal-lenfels pod vodstvom Ortsfrauenschaftslelte-'■'n in Abteilungeleiterln za narodno goepo-darmtvo ia gospodinjstvo več dni, da konservi-'"•jo zelenjavo In sadje za NSV in so s tem ^*P#t pokazale svojo delavoljnost. 8t. Oeorgea bel Knrfnborg. (T eč a j za ■»kuhavanje.) Te dni je priredila Frauen-®<*aft tečaj za vkuhavanje. Prt tem so seznanile 2ene občine v dveh tečajih z načini konzerviranja fižola, kumar, užitnih buč in s pri-dciovanjem marmelade. Udeleženke so bile za •tvar zelo navdušene. Laak-BargstalL (OrtsfrauenfUhre-'in je umrla.) V ponedeljek je nenadno '®»rla, zadeta od srčne kapi, Ortsfrauenfllhre-Marta Bell char. Ortsgruppe, posebno ^"^uenschaft, zgubi z njo svojo najboljšo vod-Wco. Zvesta načelom naclonalsocijallzma je ne-'eiomo delovala za uresničenje Isteg^a. V sredi dela za FUhrerja in narod je umrla. RegleruDgsprSsident v Kralnburgn Ogled upravnih poslopij V soboto si je ogledal Regierungsprasident ^olsegger v spremstvu Oberreglerungs-^&ta dr, Hierzeggerja in Landrata Skalke po otvoritvi novega uradnega Poslopja Kieselstein, v katerem se je nahajalo Poprej jugoslovansko srezko načelstvo in nato ^^^d političnega komisarja, končno pa Land-^t. Sedaj se je vselila Krelsbauemschaft. ^elsbauemfUhrer Eixelsberger je vodil Wolseggerja skozi pisarne in mu poročal o •Jelu posameznih oddelkov. Končno si je ogle- dal Regierungsprasident barake, ki jih je zgradila Kreisselbstvervvaltung Landrata, ki so namenjene za nastanitev uradov In šol in se je prepričal'o njih uporabnosti. Hreli Stein Mannsburg. (Zopet napredekvokrož-j u S t e i n.) V občini Mannsburg je dobila vas Tersain lep otroški vrtec. Otvorjen je bil ob navzočnosti Landrata dr. D o u j a k a, Kreis-lelteria Pg. P i 1 z a, Ortsgruppenleiterja StraQerja, Schulrata Prascha in Ge-meindekommisefirja H e r 11 e a. Kreisleiter Pg. Pilz, kateri je govoril, je poudaril, da se mora vge zamujeno nadoknaditi v korist naroda. Po nagovoru je prevzela NSV vodstvo vrtca. Navzoči so si ogledali prostore, a katerimi 80 bili zelo zadovoljni. Mannsborjf. (Prestavitev spomtnl-k a.) Spomenik padlih vojakov »o prestavili iz pokopališča. Dosedanji proator nI več odgovarjal namenu In okolici. Na sedanjem prostoru ae narpd lahko z večjo pobožnoatjo spominja padlih. KrMsnitz. (Kreisleiter Pllz na obisku.) Pred kratkim je obiskal Kreisleiter Pllz Ortsgruppe In se je razgovarjaj s političnimi vodji o aktualnih dnevnih vprašanjih. Posebno zanimanje je vzbudilo njegovo Izvajanje o ciljih narodne ekupnoatl. 12 otroških vrtcev v Ereisu Stein Krcivleitcr PUi je otvorll dva nova zavoda v Tersalna In Holmu. Pretekle dni sta bila v Kreiau Stein otvor-jena 11. In 12. otroški vrtec NSV. Kreisleiter P i 1 z je izročil oba vrtca v Tersainu in Holmu svojemu namenu. Ob navzočnosti Landrata Pg. dr. D o u j a k a, Kreispropagandaleiterja Pg. Ruschnigga, Krelsamtslelterja NSV Pg. M o s e r j a, Kreisschulrata Pg. Prascha, kot tudi ostalih zastopnikov stranke in države je govoril Kreisleiter Pilz zbranim staršem in otrokom. Izrekel je posebno priznanje Krelsreferen-tinjl za otroška zavetišča Pgn. Raxa In otroškim vrtnarlcam za njihovo delo. Pred otroškim vrtcem v Holmu so se zbrali poleg Krets-referentinje za otroška zavetišča In otroSltlh vrtnaric še StUtzpunktIelter NSDAP Pg. Z e i C h e n In vsa šolska mladina, da prisostvuje otvoritvi. StUtzpunktIelter Zelchen je javil Krelslelterju, ki je prišel v spremstvu Kreispropagandaleiterja in Krelsamtslelterja NSV. Potem ko je mladina odpela pesem, je izvajal Kreisleiter, da je lahko prebivalstvo hvaležno, da dobi take naprave, kot so otroški vrtci. Mora si biti svesto, kaj se pravi, živeti v Velikonemškem Relchu in dosegati najrazličnejše ugodnosti. Kdo je samooskrbo ^alee? v zadnjem Caeu je v marsičwn poetalo nejasno, kdo se lahko ■matra za samooskrbo-valca z različnimi živilskimi kartami. Kot pojasnilo se objavlja sledeče: Kar se tiče preskrbe z jajci se smatrajo za samooskrbovalce vse osebe, ki pripadajo skupnemu gospodinjstvu, če ima gospodinjstvo samo, ali pa posamezne pripadajoče osebe, kokoši. Vseeno je, kakšno je razmerje med številom oseb In Stevilort kokoši, če ima n. pr. Aus dem Kreise Radmannsdorf Vlgaun. (Poletno slavje v otroškem vrtcu NSV.) Otroški vrtec NSV v %oech je priredil pred kratkim poletno slavje, katerega se je udeležil tudi Krelshauptamts-lelter NSV M a techy. Pod klasnlm vencem Be je zbrala vesela gruča, ki je ljubko predvajala, kar se je v euem letu naučila. Z otroci Obenem so se veeellll etarSl dobro uspele prireditve. Posebno je omeniti uspehe otroške vrtnarlce gdč. PI a s c h. Katecliach-Matteo. (Iz vaškega živijo Пја.) Zadnja hišna in cestna zbirka za DRK v naši občini je znesla RM 601.79. Pri 605 prebivalcih odpade e tem na glavo RM 0.995 ali vsako gospodinjstvo RM 3.32. Vse zbirke cd шаја do avgusta so v naši občini za DRK i7ft6 33 RM, 8 Mmur odpade na vsako 10 34 2-^2, аИ na vsako gospodinjstvo RM Kinopredstave zelo zanimajo občin-Ф ° Preblvolstvo. posebno tedenski pregled, iim °'''°*ke pravljice In predstava »Der Strelt , ((en Hahn«, ki so ju pokazali, so hvaležno gledali. Kajti po šestdnevnem neprestanem tr-oem delu je vesela In poučna kinopredstava res pravi odpočitek za utrujeno podeželsko prebivalstvo. Prebivalci sedaj žele, da bi se vrllle po možnosti predstave tudi ob nedeljah, ^er morajo otroci med tednom svojim star-Sem pri delu pomagati. ^ochpiner-Foistritz. (Odlikovanje za ^esto službovanje.) Pred kratkim je '^rer podelil žafldarmerljskemu mojstru, vodji straže In Propagandalelterju NSDAP za njegovo zvesto službovanje v žandarmerijl d as goldene Dienstzeichen I. Klasse. Začasni uspeh prve darilne nedelle znaša 248.000 RM Zopet za okoli 100.000 EM vej kot prejšnje leto Prva akcija zimske pomoči 1942/43 — prva darilna nedelja — je imela v Gauu K&rnten zopet zelo lep uspeh. 2e sedaj javljajo začasni uspeh v znesku 248.209,03 RM. Napram prejšnjem letu se je ta uspeh zvišal za okoli 102.800 RM. Po vrstnem redu odgovarjajoče so okrožja Javila sledeče vsote : Kvota na RMl oeebo v Rpf. St. Velt 31.700,— 66,84 Klagenlurt 69.600,— 63,54 Spittal 27.200,— 49,39 Villach 87.000,— 47,00 Hermagor 7.987,47 43,15 Wolfsberg 16.743,91 33,15 VOikermarkt 15.652,18 31,52 Lienz 10.000,— 31,3® Stein 15.000,— 24,66 Radmannsdorf 12.(XX),— 24,36 Kralnburg 15 305 47 20,23 248,^.Uj ^9,01 Ker goei)>odinjstvo pri darilnih nedeljah ne Igra bistvene vloge, opozarjamo nato, da znaša po tem začasnem uspehu za Gau K&rnten Rpf 160,36. gospodinjstvo samo eno коков in več oseb, veljajo vse te osebe kot samooskrbovalcl z jajci. Ce se v gospodinjstvu tekom leta število kokoši zmanjša, s tem Se ne zgubi značaja samooskrbovalca. Večinoma Je tako, da kokoši v jeseni In v prvih zimskih mesecih prav malo ali pa nič ne nesejo In imajo v tem času samooskrbovalcl le malo ali pa nič jajc na razpolago. Da pa bodo tudi tedaj preskrbljeni z jajci, naj samooskrbovalcl že spomladi in v jeseni pripravljajo zalogo. Iz tega sledi, da vsi tisti kokodjerejcl, ki so v poletnih ali jesenskih mesecih odstranili kokoši, kljub temu za ostali del leta ne prejmejo kart za jajca, ker morajo biti preskrbljeni z zalogo od poprej. Samooskrbovalcl z mesom so tisti, ki pripadajo k skupnemu samooekrbovalnemu go-goepodlnjstvu, kjer so se izvršili zakoll. Ker so v okraju Stein družine često številne, stanje živine pa je majhno, se večkrat zgodi, da meso domačega zakola ne zadostuje celo leto za racionirano preskrbo vseh, gospodinjstvu pripadajočih oseb. Zato se večinoma že od začetka ne vračunajo vse, k temu gospodinjstvu pripadajoče osebe, kot samooskrbovalcl, temveč samo določeno število. Ostale ose^ dobivajo celo leto mesne karte In lahko kupujejo sveže meso. Osebe, ki v tem oziru pripadajo k samooskrbovalnemu gospodinjstvu, ne morejo dobiti mesnih kart tako dolgo, dokler zadostuje zaloga mesa od domačega zakola za racionirano oskrbo tega gospodinjstva. Isto velja tudi za mast. Bllčno je pri mleku in mlečnih Izdel-k 1 h. Tudi tu pri malih kmetijskih obratih z eno samo kravo proizvodi često ne zadostujejo za preskrbo družine. Načinu primerno se v takih slučajih ne štejejo vse osebe k samooskrbovalnemu gospodinjstvu. Osebe, ki ne pripadajo samooskrbovalnemu gospodinjstvu, lahko dobivajo karte za nabavo erur. masla, margarine In sira ter (v kolikor so uvedene) karte za mleko za nabavo mleka. One osebe pa, ki pripadajo samooskrbovalnemu gospodinjstvu, ne smejo dobivati kart za mast v evrho nabave sur. masla, margarine In sira, niti kart za mleko. Ce Ima kdo samo eno kravo In Je ta prieušila, tedaj načelno osebe, ki 80 v samooskrbovalnem gospodinjstvu, tudi v tem času ne morejo dobivati kart za na< bavo sur. masla, margarine in sira, ker mora biti samooskrbovalno gospodinjstvo že od poprej preskrbljeno s temi proizvodi. V posameznih slučajih se lahko napravi Izjema, da se izogne po.sebnim težavam. V takem slučaju mora organ od urada za Izdajanje kart p od vzeti točno kontrolo. Karte za mleko se za to dobo izdajo osebam, ki so v samooskrbovalnem gospodinjstvu, le tedaj, če so v dotiCnl občini že uvedene. V kolikpr lastni prid^ek krušnega žita ne zadostuje za racionirano preskrbo cele družine za vse leto, se lahko posameaie osebe Izločijo iz samooskrbovalnega gospo- Postani član narodnosocialističnega socialnega siirbstva NSV! dinjetva že od početka in prejmejo krušne karte. Samooskrbovalcl s kruhom in moko ne smejo dobivati kruflnlh kaA, pač pa prejmejo državno mlevsko In krušno karto. Cesto se dogaja, da družinski člani sicer stanujejo in se hranijo pri starših, vendar pa so v glavnem zaposleni v kaki tovarni, pri gradnjah in drugih posebnih delih in s kmetijskim gospodarstvom prav' za prav nimajo nič ojgfivka. Take osebe niso samooskrbovalcl, če-tiSi pripadajo družini nekega samooskrbovalca. Tudi se ne morejo prištevati k samooskrbovalnemu gospodinjstvu. To velja tudi za slučaje, če so posamezni člani družine ali pa sodelavci nekega samooskrbovalca zaposleni Izključno le v obrti dotičnega (n. pr. gostilna). DomaČi Gau Karnten Sestanek poljskih pomočnikov Iz pberkralna Pretekli teden je bil v Lienzu mesečni sestanek poljskih pomočnikov iz Oberkraina, ki ga je priredila BannfUhrung der HJ. Vodji in voditeljice Ш so z Oberkrainerji peli pesmi po-kreta. Nato so gojili Sport, končno pa so se vršila Šolska predavanja. V krajih na deželi 80 se vršile kinopredstave, v Lienzu so pa gledali nemški tedenski pregled. Splošno se je lahko ugotovilo, da so se poljski pomočniki Iz Oberkraina že dobro privadili naših kmetov In da izvrstno obvladajo nemški jezik. Nabava šolskih zvezkov Uradno poročajo: Nakup, Šolskih zvezkov vseh vrst je dopusten v bodoče samo proti predložitvi starega zvezka, ki je žigosan alt vidlran po kaki Soli ali s potrdilom Sole, privatnega učitelja, ki uči vzgojno ali vzgojnega ^ ^ zavoda (tudi KLV Lager), da je nabava zvezka potrebna za učne svrhe. V predloženem starem zvezku je treba zaznamovati izdajo novega zvezka. Posebna potrdila morajo šole izstaviti samo ob prve mnaročilu. Naredba se ne razteza na skupna naročila, ki jih pristojna mesta naročajo za šolsko rabo. šolska naročila po šolah je Izvršiti samo v onem obsegu, kot je bilo doslej običajno. r" Dipl. Opt»ker €. Jirantufi I Hiafteniari. MUinnoitiraAe 15 Mosioil preko wxeh oilr ^ ROMAN SPISAL ULRICH SANDER Vee drugo je hitro minevajoča se meda-4o8t in najboljše na njej je bodočnoet. Leutnant si vse točno zapomni, napiše tri ®'>aka poročila, nariše tri enake narise, jih trem pionirjem in se umakne. Srečno pridejo preko obljudenih cest, se "plazijo skozi grmovje In jarke mimo prve so na prostem polju, bližajo se drugI In hočejo zopet zginiti v gozdu. Nalog J® izvršen. Kdor dospe do ceste in prodre reke, loči obe trdnjavi. Kdor stoji prvi ^ veletoku, mora gledati, da ga prekorači tudi drugo obrežje zapre, ako ne bi bili prvi deli armade, ki prodira iz OstpreuOena, Prišli ie tako daleč. Toda po poročilih rojakov govore o tem ie Poljaki. Po vsem ne morejo biti daleč proč. Mimo druge vasi niso srečno prešli: je *9 presvetlo. Odkrili so jih in zasledovali. Tudi do gozda niso več prišlL I>va pionirja sta obležala. Tretji je zavil Proti jugu In se skušal po stranskih potih „ krasti zopet v gozd in Je srečno dosegel gozdarsko hišo. Leutnant Sonntag postrell do zadnje pa-one vse, dobi na glavo s puškinim kopl-om udarec In je ujet. Ko se prebudi, leži sosednji vasi zvezan v hlevu. Vlečejo ga Spočetka so I njim lepo rav-: ko pa ni hotel ničesar izpovedati, so ^^.P°®^^vill ob steno. Toda nI se ustrašil P««. N# Izpov« olčeMur. Vedeti hočejo, če je prišel iz Ostpreussena ali od zahoda. Ni njegova naloga, da bi to izpovedal. MolčL Nato so ga odpeljali v drugo vas ob veliki cesti k višjemu štabu. Toda tudi tam ničesar ne Izpove, temveč ga zvežejo in zaprejo v hlev h kravam. Do smrti izmučen zaspi. Sanja o Cesti na brod, o neki deklici. Z njo govori v sanjah. Predrami se in zopet zaspi. Ko se zbudi, kleči pri njem stražnik. Na lahno ga nagovori nemško: bil je iz Posena doma. Ponudi mu kruha in čašo mleka. To mu pomaga, da se zopet opomore. Poljski vojak mu je rekel, da je tukaj vsega sit do grla. Zmeda na cesti narašča. Kakor hitro se stemni, bosta skupaj zbežala. Jell to resnica ali izdajstvo? Leutnant še nadalje dremlje in čaka. Kmalu se začne temniti in stražnik je bil izmenjan: domačin iz Posena se zopet pokaže, se skrivoma splazi v hlev, prereže vrvi, ima s seboj še eno puško in patrone za Leutnanta, z nogo predere trohneno steno in Je že z Leutnantem na prostem. Spočetka gresta zravnana in mimo, kot straže, nato zdrvita na stran v Jarek, se skrijeta in čakata, da se stemni in sta končno o polnoči v gozdu. Cez nekaj časa sta že v gozdarski hiši. Nemški rojaki so Se tam, toda pionirji so odšli. Leutnant je zgubljen! Prišel Je samo en mož s poročilom nazaj. V gozdarski hiši vlada veliko veselje. Leutnant je radi otekle glave ves omotičen in zaspi. Zene mu strežejo mu vlivajo žganje ter mu obvezujejo In nlade glavo. Leutnantu se zdi, kakor da je doma ob Cesti na brod V. rokah svoje matere. Proti jutru je z domačinom iz Posena odšel in Se le naslednje jutro je priiel do nemških čet. Ravno korakajo proti veletoku. Poročilo je še pravočasno prišlo. Nič ni bilo zastonj, kakor ni nič zastonj v vojni. Tudi ne zadnja kaplja krvi in ne zadnja kaplja potu. Novice se v kratkem času razširijo na največjo daljavo. Tudi doma so govorili, da je sedaj na žalost tudi Leutnant Hans Sonntag pogrešan in najbrže izgubljen. Neki vmivSi se pionir, da je celo videl, da se je Leutnant tik ob neki vcisi, katere ime je pozabil, vidno zadet sesedel. Ker je divizija ozemlje izpraznila, tudi nI bilo mogoče Leutnanta, oziroma njegovega trupla, najti. i • Ta novica je po običajnih stranskih potih prišla tudi v tako tiho Cesto na brod, in je povzročila tam, kot je pričakovati, svoj učinek. Najprej je novico zvedel Hans Weeenberg. In ena izmed njegovih stanovalk, je bila posebno prizadeta: Rosemarie. Hitro se je napravila in odšla v hišo Hauptmanna Sonntaga, očeta pogrešanega. Ta pa je bil, kot bi padel z neba, in ni o vsem tem ničesar vedel. Tudi ni hotel verovati, kajti gotovo bi bili njega najprej obvestili. Prosil je Rosemarie, da njegovi ženi in hčeri ne pove te govorice. Pri tem pa mu je takoj postalo jasno, zakaj Je ravno Rosemarie Wesenberg najbolj prizadeta po феј govorici. Zaključki njegovega sklepanja niso bili nepravilni: nekaj M je moralo nav»< zati med njegovim sinom in deklico. Ni mu bilo neljubo. Nato pa se je Hauptmann odločil, kaker se pač mora vsak ob takih govorjcah odločiti: treba je zadevo do dna preiskati. Pogosto iiuajo govorice po vsem resnično jedro. Niso nič drugega kot netiskana pO' ročila brez odgovornega urednika. Radi tega napravljajo tudi toliko gorja. Ce pa govorice temeljito preiščejo, ne ostane od tako zelo napihnjenih in namišljenih slabih vesti nič drugega kot prazen strah. Prvič: Sel je na pc^to in naročil telefonski pogovor z bataljonom na fronti. Besedilo: »Kako se godi Leutnantu Hans Sonntagu? Podpis, Hauptmann Sonntag.« Povabil Je lepo in preprosto deklico na zajutrek, se Je vsedel v zajutrkovalnico v vinski trgovini svojega starega prijatelja Franca Ehmkeja, ter se okrepčal, kot je okrepčal tudi svojo mlado prijateljico od prestane razburjenosti. Iz vsake krize je treba napraviti korak naprej, kar Je ena največjih tajnosti življenja. Potem življenje ne zaostane in se ne vrti v močvirju nesreče samo okoli sebe. Hauptmann je ob priložnosti naenkrat vprašal: »Kaj pa sicer Hans piše?« Pri tem Je lepa deklica zardela, Je nagnila glavo nad krožnik in skoro zajokala. Da ji nič ne piše, ni mogla več lagati. Ia tudi ni bilo moči ničesar več skrivati. Deklica spočetka ni mogla govoriti, tako zelo je bila v zadregi. Tudi pri najboljši soseščini ima vsaka hiša svoj lasten stil in svoje lastne tajnosti. Tu pa se dotikata dve hiši preko dosedanjih meja. (Dalje prihodnjič.}, stran e. — Stfv. 73. KARAWANKEN BOTE Sreda, 16. mentemhra 1942. Mejnik nemške obnove i Oberkrainn Gauleiter je izročil novo uradno poslopje Landrata f Krainburgu njegovemu namenu -nOberkrainerjem bom dal nov dokaz mojega zaupanja** # Vzgledna sezidava poslopja Lanđrat okrožja Kralnburg dr. S k a I k a je ob dostojni slovesnosti, ki jo je uvedla svečana glasba kvarteta Grenzlandkonservatorlja javil Gaulelterju In Reichsstatthalterju dr. Fried-rlchu Rainerju dogotovltev novega poslopja Landrata. Prisotni so bili Reglerungsprftsident dr. W o 1 s e g g e r, poveljnik varnostne policije Generalmajop Brenner, Krelsleiterji Ober-kralna, zastopniki države, stranke in oborožene sile kot tudi uslužbenci urada Landrata. Landrat je prosil Gauleiterja, da izroči poslopje svojemu namenu In je v svojem pozdravnem nagovoru povdaril potrebo, ki je zahtevala zidavo novega poslopja In je Izjavil, da so začeli stavbo zidati v maju lanskega leta In če se odračunajo zimski meseci, v katerih se je moralo zidanje prekiniti, da je bila sezidana v devetih mesecih. Zahvalil se je Gaulelterju za velikopotezno finančno podporo, brez katere bi ne bili mogli stavbo dograditi In se je zahvalil Bauratu Ing. J u s t u, ki je napravil načrt, stavbeniku Ing. D e d e k u in delavstvu, ki je neutrudljivo delalo. Govornik je izrazil upanje, da naj Izhaja iz tega ponosnega in namenu odgovarjajočega uradnega poslopja nemške uprave živahno delovanje ж narod, katere delovanje preveva nacionalsf je prosil Gauleiter, da sporoči delavcem njegovo zahvalo, ki so v najkrajšem času izgradili tako veliko in vzorno delo in s tem pokazali svojo pripravljenost in delavnost. Izkazalo se je — je nadaljeval Gauleiter med drugim — da so zmagali razum, ljubezen do reda in čaščenje PTihrerja tudi v tej deželi In da je prebivalstvo pripravljeno sodelovati. »Dal bom Oberkrainerjem nov velik dokaz svojega zaupanja,« je rekel Gauleiter. »Dejstvo, da smo danes to hišo lahko stvorili, smatramo za dobro znamenje in smatramo dan njene otvoritve simbolično za nov odsek v zgodovini Oberkraina. Tudi ljudstvo naj ta dan smatra za simbol In obrat In razume našo voljo za kulturo in politično obnovo, da smo pripravljeni mu podati prijateljsko roko.« Složno In tovarlško sodelovanje s prebivalstvom Nadalje je Gauleiter Izjavil, da bo nalogai te stavbe, v kateri se nemški stavbarskl smisel s smotrnostjo vzgledno združuje, samo ta, da ostane nemška oblast v najboljšem in v najbolj pravem smislu besede. »Prepričan sem, da bo to poslopje služilo izključno le narodu«. Kakor je vzorna stavbena izvedba novega I Lepi izdelki кол-ајке umetnosti Iz Kroppe Novo, dve nadstopjl visoko upravno poslopje kaže že v svoji preprosti izvršitvi jasno in simbolično nemški duh, ki ga bo sedaj napolnil. Domače vsled v deželi dobljenega stavbenega gradiva in okraskov domače obrtpiške umetnosti je to nemško uradno poslopje od prvega dne dalje postalo sestavni del Oberkraina, ki bi si ga skoro ne mogli več predstavljati ločenega, široki so hodniki, s katerega se pride v preko 60 svetlih in vabljivih pisarn. Cisto v nemškem duhu je tudi notranja oprema poslopja, v katerem pridejo do Izraza samo domači motivi. Zelo okusne in nevsiljive 60 stopnice iz zelenega porfirja, ki se nahaja v Steiner-Feistritz, tla iz zelenega trahitovega kamna In vratni okvir iz breccie (laški marmor). Prave zanimivosti predstavljajo Iz železa kovani svetilniki iz Kroppe, ki dajejo tamoS-njim umetnikom-rokodelcem najlepše spričevalo. Velikanski lestenec v veži, kolesastl lestenci v sejni dvorani in Heichsadler so čudoviti Izdelki posrečene kovaške umetnosti. Posebno zanimivi so lestenci in z Iz železa kovanimi sponami zvezan strop v veliki dvorani za uslužbence. Posrečeno, moderno In smotrno če se Je že polagalo največjo važnost na domači nemški element v izgradbi in notranji opremi, se je Istočasno v vsakem pogledu oziralo tudi na sodobne zahteve higijene In smotmoetl. Poslopje ima moderno centralno kurjavo, vzorna protiletalska zaklonišča In kopalnice in prSne naprave, garaže itd. V neposredni bližini so sezidali stanovanjsko po- D oho d po stopnicah elopje za Landrata In uradnike, v katera se bodo tudi čez nekaj tednov vselili. Po pravici Ima 12. september 1942 za okrožje Kralnburg posebej in za Oberkrain v ^lošnem kot znamenit dan mesto v zgodovini te dežele, saj vendar po besedah Gauleiterja pomeni obrat, ki dobi v simbollčnosti poslopja granitnega Izraza nemške kulturne volje, nemške pripravljenosti za sporazum in nemškega vodstva v novi, srečnejši Evropi. Dr. F. J. Luk as. llredilev promela in preskrbe s krompirjem Novo po si p j e Landrata v Krainburgu (Bilder: Marentschitsch, Klischee NS.- Gauverlag.) clallstlCnl duh le strog ftut odgovomoetl ▼ Cast Relcha In v korist prebivalstva. Zaključil ]e z besedami: »Naj uepe upravi, da 8 pravilnim In uspeSnlm delom bistveno prispeva k Izpolnitvi naloga, ki ga je dal FUh-rer« — In je prosil Gauleiterja, da Izroči uradno poslopje njegovemu namenu. Oberkrain za vae fatte zavarovano ozemlje Keicha Gauleiter, ki je kratko pred tem položil venec na grobu umorjenega Kreistierarzta Be-denka, je »pregovoril, se veselil izgotovljene ■tavbe In se zahvalil Landratu Krainburga za njegovo dosledno vzpodbudo, da se je začelo zidati to vzorno stavbo In se jo tudi dokončalo. Dr. Skaiki je Izrekel za njegovo vzgledno po-•lovanje najpopolnejše priznanje In je povdaril, da bo njegovo ime za vedno zvezano a tem resnično nemškim upravnim poslopjem. Velike pohvale In hvaležnosti sta bila deležna tudi osnovatelj načrta in stavbenik. Slednjega uradnega poslopja, tako vzorno naj bo tudi poslovanje, ki ee bo v nJem vršilo. Tu naj ee Bložno a tovarišklm duhom posluje In prebivalstvo naj spozna, da se nI zgradil utrjeni grad, ampak sedež nemške oblasti, ki pomaga ljudstvu In katere uradniki mu brez podkupovanja v tej deželi in dostojni stavbi, ki bo etranl. »Oberkrain ne sme biti ognjišče nemirov, temveč mora za zmerom ostati zavarovano obmejno ozemlje Relcha. Nismo na koncu, temveč šele ob začetku nemškega delovanja v te jdežell In dostojna stavba, ki bo danee Izročena svojemu namenu, naj po volji FUhrerja sledi na vseh poljih narodnega življenja mogočen podvig.« Po pozdravu FUhrerja In pesmih nad je so ei temeljito ogledali poslopje in njeno ureditev, pri čemer je Landrat izročil v spomin Gaulelterju zvezek umetniških fotograflčnlh slik amaterja Marentschitscha posameznih delov poslopja ter okraakov In oprave. Oskrba prebivalstva v Oberkralnu s krompirjem Je na ta način zagotovljena, da je proizvajalcem predpisana najmanjša določena količina, ki Jo morajo oddati. Ta predpis o oddaji bodo producentl prejeli preko občine. Tu navedena količina Je najmanjša, ki Jo mora posamezen kmetovalec oddati od pridelka 1942. Pri tem predpisu se Je upoštevala s krompirjem zasajena površina, donosnost njive in druge prilike. Razumljivo pa je, da proizvajalci lahko oddajo več Jedilnega krompirja, kot jim Je predpisano. Kot oddaja v tem smislu velja prodaja Jedilnega krompirja kakemu pooblaščenemu na-kupovalou ali pa (le v podeželskih občinah) potrošnikom, proti odvzemu odgovarjajočih odrezkov kart za krompir, ozir. izkaza za vskladiSCenje. Pri tem pa proizvajalec ne sme oddati več krompirja kot to odgovarja odrez-kom kart, ozir. množini, naznačenl v izkazu za vskladlščenje. Producentl smejo na ta način prodajati krompir tudi na tedenskih trgih. Vsaka prosta oddaja krompirja potrošnikom ali pa pooblaščenim nakupovalcem je prepovedana. Ce producent proda krompir kakemu pooblaščenemu nakupovalcu, prejme od tega zaključni Izkaz (ScluBscheln), ki mu služi za dokaz, da Je izpolnil svojo dolžnost. Ce ga pa proda potrošniku, kar je dopuščeno le v podeželskih občinah, mora shraniti odrezke kart za krompir, ki jih je od tega prejel. Te odrezke lahko tudi odda pri svoji občini, ozir. pri uradu za Izdajanje kart, ta pa mu Izda tozadevno potrdilo, ki mu služi kot dokaz, da je krompir oddal. Občina mora o tem voditi spisek. Producentl morajo takoj začeti z oddajanjem krompirja. Svojo dolžnost morajo izvršiti najkasneje do konca oktobra t. 1. Mali potrošniki v mestnih In trških občinah lahko kupijo krompir, na podlagi Izkaza za nabavo krompirja, prt kakem trgovcu, ki prodaja krompir na drobno ali pa ob tedenskih tržnih dnevih direktno od proizvajalca. Ne smejo pa ^ kupiti na domu proizvajalca, niti b1 ga dati dostaviti v stanovanje. V podeželskih občinah pa mali potrošniki kupijo krompir lahko direktno pri producentu na podlagi prejemnlh Izkazov za krompir. Večji potrošniki (gostilne, skupne kuhinje, otroški vrtci, zavodi, vojaške edinice itd.) nikakor ne smejo kupiti krompirja od producenta, celo na tedenskih trgih ne, pač pa izključno le pri tr-govcu-razdeljevalcu. Koristno in priporočljivo je, da si potrošniki nakupijo krompir na podlagi racioniranih količin že sedaj v jeseni in ga vskla-dlščljo. Pozimi Je prevoz krompirja brez Izg^ub zelo težaven ali pa cAlo nemogoč, ker Je krompir za mraz silno občutljiv. V interesu vsakega potrošnika Je torej, da si pripadajočo mnoilnd krompirja tia^avl mraza in ga skrbno vskladišCl, da se preprečijo zgube. V svrho vskladlščemja zimskih zalog, lahko potrošniki kupijo krompir na podlagi odrezkov kart za 42. in 43. periodo, ki so jih te prejeli. V septembru pa bodo ponovno prejeli nakazila za prevzem krompirja, na podlagi l^aterih bodo lahko kupili krompir Se za ostale periode t. j. za dobo od 14. decembra 1942 do 26. julija 1043. Da se zadeva poenostavi, je predvideno Izdajanje izkazov za vskladlščenje, ki bodo nadomeščali karte za krompir. Količina jedilnega krompirja, ki Jo bo možno dobiti na posamezne odrezke za poedlne periode, ozir. na podlagi Izkazov za vekladlKe« nje, bo naknadno določena. Večji potrošniki naj si na vsak način že pred nastopom mraza nabavijo In vskladlščijo čim več krompirja, ki ga preko zime potrebujejo. ' V ta namen naj prijavijo predvidene potrebe na EmKhrungsamt. Pri tem morajo tudi navesti točne podatke o razpoložljivem skladišču, ozir. o možnosti vskladiščenja. џ- ....r.;' '''' 'пЧЖ,. Ћ 9 Strel } в bil prekratek It hudih bojev v frontnem odseku pri Orelu, ^РК,- Aufnahme; Kriegaberichter Кхаау- trmgfo^ Boh, МЛ Goreči Stalt^i'^đ Brez odmora padajo bombe na oboroievalne tovarne in industrijske centre Stalingra-da, ki jih meiejo aemika bojna letala in strmoglavci. Ргмм HcfAnann, Dobra t o v a r i i a NemSki sanitetni vojak nese ranjenca na ob-* vezovališče, Krlep^mkhta^ #####& SBZ^ M-l B^eda. 16. 1942. KARAWANKEN BOTE stran 7. — Stey. 78. Mar |Tišje cene za tuzemeko zelenjavo In sadje Z veljavnostjo od 14. septembra 1942. se s. tisledeče najvlSje cene za pridelovalce In trg tlčoče se tuzem-"»eja sadja In zelenjave. do sledečega razglasa. Kakršni-, , ®"oSkl se ne smejo pribiti cenam. Za vee J vrste, ki niso navedene, Veljajo kra- J vne cene Istega lanskega razdobja kot naj-Cene. P^ročje cen I obsega področje Landrata •"alnburg In Steln. CGn H obsega področje Landrata ®Waiannsdorf. Ceoe T Reichtpfenifih Zelenjava: orenje brez listov, za kg za kg . . . , PmaCa novozelandska, P®t«rg!ij zelen, Soi^ , P'terSiijevo korenje, za kg ^'lenjava za juho, 1 So-= 2 dkg ... a^bnjak, Šopek — 2 dkg ^Цап In majaran, ze-jen. za 10 dkg . . . ebUla, brez pora, za kg .^otke, brez pora, za kg brez pora, za kg P^.luk, zakg. . . . z listi, 5 cm pre-. za kos . . . » kg..... za kg ... . za vlaganje do . ® cm dolge, za kg . ®®are nad 9 cm dolge, kg ...... ^er za. #opek po 2 dkg ®Qkvlca za šopek po 15 komadov ali 10 velikih f avnata salata, za kg eadtvlja, za kg ... aiata za kuhanje, za kg *oleraba nad 10 cm pre- laera, kos..... *®leraba .od 7 do 10 cm premera, koe .... *oleraba od 4 do 7 cm premera, koe .... redkev, za kg . . . . *arfljola (Blumenkohl) 33 cm premera, kos . "ad 26 do 82 cm premera ''ad 18 do 26 cm premera ^ad 10 do 18 cm premera "labfia pod 10 cm premera, za kg..... . Wzkl, za kg . , , : zelje, za If: " ' "Че гаебеЛ; Kg • : I a?«'«ков^:.: ^na paprika (Plefero-za 10 kosov . . paradižniki, za kg . . Sadje, Jagode In gobe t za liter . . «n«°® ^rtne, za kg. . "»floti, za kg. . . . nijriiia irina cena pri- najTiijt deloTalcer cena podroije cen I n I H 12 18 16 17 30 33 40 44 40 44 52 56 — — 4 4 2S 30 36 38 6 6 — —^ 4 4 8 9 10 U — — 26 28 — 40 44 ee 7B 80 88 90 32 38 40 10 11 12 13 «5 вб 80 80 16 18 20 22 98 42 fiO 54 le 25 25 27 — — 5 6 4 e 6 6 26 28 94 36 28 30 86 38 18 20 24 26 8 9 10 11 S « T 8 4 5 « 7 8 9 11 12 82 34 42 46 28 30 38 40 24 26 32 34 20 22 26 28 20 23 26 28 28 30 96 98 82 86 44 47 e 7 8 9 10 11 14 15 94 37 44 48 10 11 13 14 7 8 9 10 IS 14 17 18 8 4 4 5 S S 4 4 22 24 as 90 _ _ 36 36 — — 100 100 40 40 60 50 Ceoe T Reichtpfenifih tlje, eme računati samo ceno pri- glive, za kg..... CeSplJe In domače slive, za kg...... ■live, clbore, za kg. . namizno sadje nesortira-no (jabolka, hruške), za kg...... bellCnlkl (jabolka), za kg grozdje (vinsko), za kg žlahtno grozdje, za kg ostalo grozdje, za kg . lisičke (gobe), za kg . Jurčki (šampionl), za kg -Semljevke (gobe), za kg dinje, za kg..... tlje, eme računati samo ceno pri- I П I П 32 32 40 40 24 24 30 30 15 16 20 20 26 28 34 36 40 40 52 52 54 54 70 70 SO 50 60 60 38 38 38 38 40 40 52 52 — — 72 72 — — 32 32 — — 80 80 'ođa nep 0 sr e d- /rta ali kme- del o v ale a. Vse cene veljajo, бе nI posebej i označeno, za boljše blago v za trg očiščenem i stanju, če je blago mokro in neočiščeno, je od teže 20% odtegniti. Prodajalci morajo napisati na cenike, ki Jih je postaviti pri blagu, vrstno označbo veliki A In veliki B kvalitete. Pri neposrednjl prodaji košCičastega sadja po pridelovalcu na potrošnika, se smejo cene za 30% povišati. Za koščičasto sadje (jabolka, hruške) veljajo cene proizvajalcev naredbe o najvišjih cenah za proizvajalce za koščičasto sadje letine 194,1. Klagenfurt, 8. septembra 1942. p. n. Dr. Schmidt 1. r. Iz vseh krajev sveta v пеИ Štajerski vasi sta napravili dve mladi deklici, ko sta bili v drugem kraju v gosteh, Salo, ki je imela slabe posledice. Izvotliii sta bučo, jI Izrezali oči, nos in usta ter postavili v izvotleno bučo prižgano svečo. Ob url strahov sta se splazili a tako svetlečo bučo do neke hiše, da prestrašita prebivalce. Kmet, ki je Se bdel, je mlsliP, da sta mladi deklici, ki jih v temi ni poznal, vlomilca, in je ustrelil na nje. Istočasno so streljali tudi iz drugih domačij. Nek strel je zadel eno deklico, katero so težko poškodovano pripeljali v bolnico. Salo so prepozno spoznali. Ko Je leta 1871. bil ceear Napoleon odpeljan po oddelku črnih huzarjev, ki so bill nastanjeni v Danzlg-Langfur v ujetništvo, se je nahajal v tej eskortl huzar Friedrich Amenda iz Milkowltza \ ostpreuBenSkem okrožju Nieden-burgu. Sedaj je ta stari huzar praznoval po-popolnoma čil svoj 94. rojstni dan. Na nekem £enltovanjn v Ouben in đer Mark Je bil čevelj neveste Izdražban za 210 Mark v korist DRK. Znano je, da Igra rop čevlja neveste In njegova prodaja že od nekdaj v običajih posebno, vlogo, ker smatrajo copato In čevelj kot simbol ženske mod. če Je poprej pomenila pridobitev ukradenega čevlja neveste po mladem zakonskem možu, na gotov način pomen dokončnega sprejema neveste v moževo družino, je stari običaj sedaj dobil v današnji narodnostni skupnosti razširjeni pomen. Na neki planini prt Fttgen v ZHlertaln Je prišlo devet mladih dragocenih plemenskih konj na spolzka tla, nakar so začeU drčatl In so padli preko atrmih pobočij v globino. Večina od njih Je bila takoj mrtva, ostale «o pa morali zaradi težkih poškodb zaklat!. Miala francoska kmetija v dcpartetnentu Termes-et-Garonne Je bila pozorišče strahovite družinske drame. 14-letna deklica Je zastrupila očeta in mater в tem, da je živilom, ki jih Je dala staršem zaužiti, primešala strup, ki so ga uporabljali za uničevanje krompirjevega hrošča. Mati Je že umrla, oče pa je na smrtni postelji. Mlada zločlnka Je cinično Izjavila, da je že poprej trikrat poskusila zastrupiti starše, da bi prosto in svobodno lahko živela. Primer xa to, de nismo nikdar zadosti previdni B ортјоп, daje sledeče poročilo; nek mož Iz male vasi v srednji Nemčiji si je prižgal pipo na cesti; pri tem Je padla Iskrica v dežnik In ga zažgala. Mož Je postal na srečo pravočasna pozoren, tako, da je lahko plamen še pogasil, predno Je začela goreti obleka. V Danbury, v državi Connecticut živi zelo posebna družina, o kateri pišejo sedaj tudi ta-moSnJI časopisi. Ta družina, po Imenu Briggs, obstoji, oz. je obstojala samo iz samomorilcev. V 50 letih, skozi katera so pregledovali zgo- = dovino družine, ni bilo nič manj kot 20. članov, = ki 80 napravili samomor. = V Bastandu na južnem švedskem živi 90-let- = na žena, Margarethe Pantzarhielm, ki se vsak = dan vozi na svojem 45 let starem kolesu. Go- = spa Pantzarhielm je izjavila, da je njeno kolo | brez primere solidno in v pretekUh letih ni = zahtevalo skoraj nič popravil. = Grad Kalserau pri Admontu na zgornjem = Štajerskem Je uničil požar, o katerem še ne f vedo, kako je nastal. Grad leži v eni izmed = najlepših dolin Štajerske, katero obvladujeta = Kaibling in Reichensteln. že leta 1160. ome- | njajo poslopje, katero je bilo kasneje preži- = dano v ponosen grad z baročno notranjo opre- = mo. Leta 1939. je prešil grad z Vsemi gor- = skiml planinami na Relchsforschungsanstalt = fUr alpine Landwirtschaft, ki je preosnovala = posestvo v veliko sodobno preskuševališče. = Pred izročitvijo je Reichšgau Steiermark spra- = vU na varno vse umetnine tega poslopja. Tako | 80 bile pred uničenjem po ognju zavarovane. = V nekem predmestju Graza je uredila NSV = svojo osrednjo kuhinjo za mesto Graz, Iz ka- = tere je dnevno oskrbovanih 15.000 oseb iz = obratov - štajerskega glavnega mesta. Gre za | oskrbo na daleč, katera seže po večini tudi | preko mestnih mej, da se zamore delavcem v | njihovih delavnicah postrečl s toplim jedilom. | Osrednja kuhinja NSV kuha tudi za Inozem- | ske delavce, za dijake, ki so v počitnicah za- | poslenl pri gradbl stavb v Grazu, za domove = NSV in za otroška zavetišča. Planetariimi v Leipzigu je kot eden Izmed prvih Zeifiplanetarlov izven Jene, sprejel v svoje predstave vrsto dopolnilnih orodij, s katerimi je omogočeno naravno podajanje znamenitega kometa iz leta 1S58., ki se imenuje po svojem italijanskem odkritelju astronomu Donatiju. Na drug aparat podaja ozvezdja naših germanskih prednikov, ki nam omogoča, da si marsikaj predstavljamo iz naše germanske zgodnje dobe. Ob nevihti je strela udarita v »treho neke naseljeniške hiše v Wlssen an der Sieg in jo razdrla. Od tam je šla strela po neki metalni zračni napravi v zemljo, je letala kakih 150 metrov preko polja, razbila na neki drugi hiši antensko napravo^ nakar je izginila v zemljo. Več otrok, ki so stali na vratih prve hiše, je oftalo nepoškodovanih. Cevni čoln, štajerska Iznajdba. Cevni čoln, ki zelo dobro služi napadalnim četam pri prekoračenju rek, kot tudi letalcem yri prisilnem pristanku na morju, je nemška iznajdba, ki Je bila najprej na spodnjem Štajerskem preskušana. Višji inženir M. A. Riehter, pomorski Vojaška pisma Iz Vzhoda Danes ni trezno mislečega človeka več, ki bi se 8e udajal iluziji, da Je Sovjetekai unija v resnici >raj kmetov, delavcev in vojakov«. Najbolje je ta fraza zavrnjena ■ po vojakih, ki iz Vzhoda pišejo svojim domačim In prijateljem. Danes pričnemo z objavo nekaj pisem, ki podajajo resnifinost grozovitih razmer v Sovjetski nnijt Pri živem telesu pobita Gefrelter Franz Flelschmann, Feldpostaum-mer 43765, je pisal na Ortsgrupipe Salzmtinde: V тотепји, požiganju in pobijanju je Ud v resnici mojster. Za to primer, katerega sem sam na svoje oči videl in katerega nam j t opisoval nekdo, ki zna nemško in ki so ga izvršili ti banditi na neki ženi, (Sedaj sledi opisovanje, ki ga ne moremo priobčiti.) Kaj bi vendar rekel nemški moŽ, ie bi videl svojo ženo v takem stanju? Mislim, da bi postal Žid živina, najslabše, kar se plazi po tej božji zemlji. Te bandite je treba najhujše in najstrožje kaznovati, kot je to le mogoče. Mi vsi zato ne moremo biti zadosti hvaležni našemu Fiihrerju, da nas je ■ obvaroval pred takimi grozodejstvi, in radi tega mu motamo slediti skozi drn in sita in mu pomagati kjer koli. Z bajoneti so pribili žene in otroke Gefrelter Koppels&tter, Feldpostmmuner 22809, svoji materi v Lamprechthausenu štev. 36: Ni mogoče opisati, kako je ta židovsko* ruski boljševizem to ukrajinsko ljudstvo mučil in izženHal. Strahotna so grozodejstva, ki so jih uganjali ti židovski zločinci nad ukrajinskim civilnim prebivalstvom. Hočem Vam opisati le nekaj primerov. V Lember-gu so žene in otroke pribili z bajoneti na vrata. V Brzezani, manjšem mestu jugo vzhodno od Lemberga, nam je nek mož pri^ povedoval, da so njegovi ženi izrerali jezik. To je samo nekaj primerov izmed sličnih slučajev. Nas enega stresa grozi ie pri pisanju ali govorjenju o tem. inimniimiiniiimiinmiiiimiiiiiiiimimimmiitimiiiimiimimnniii častnik, se je leta 1912. »pomnil, da nadoiaeetl rešilni čoln, pola hib, kot so ga tedaj Uporab* Ijali mornarji, a čolnom ma&jie teže In manjše nevarnosti, da ae prevrne. Svoj prvi popol« noma na skrivaj zgrajeni cevni čoln je preskusil na Dravi Dve leti nato, malo pred izbruhom vojne, je Richter predvajal svoj Coin v tržaški lukt in ga je patentiral. Mislili bi, da bodo iznajdbo takrat vpoklicanega vojaka takoj uporabili. Toda blrokratizem Je pustil preteči dve leti, predno je bil patent dovoljen. Nato 80 cevni čoln tovarniško IzdelovalL Toda predno eo ga mogli uporabiti, je že prišlo k vojni v postojankah. Pravo vrednoet cevnega čolna je spoznala šele a^anja vojna. Dve smrtni trtvl pri plezanju na Schamltz-spitze. Scharnltzspitze v gorovju Wettersteina, visoka 2464 metrov, je zahteval dve amlrtnl žrtvi. Zobotehnik Toni Payerhammer iz Inne-brucka je e tkalskim mojstrom Georgom Scheibnetjem hotel splezati na goro od Erin-nerungshUtte. Ker se nista vrnila, ao obvestili reševalno postajo Leutschach. Ta Je našla po-grešanca blizu vstopa v Južno steno Scharnltzspitze mrtva. Ausschneiden! AufbewahrenI 20. J. Lukaa ^eutSjeh melhodiSi'h and pxaktisek 107. Stunde. l*ichte Wiederhohmifeaufgaben. ^ Setzeo Sie ru folgcndem Wirtern die zweite Регвш Einiahl Gegenwart: (г. B. ich gebe — du gibat). Ich lese, ich eehe, ich trete, ich ver« Kesso, ich befehle, ich erachrecike, ich helfe, ich nehm«, ich epreche, ioh "teche, ich etehle, Ich sterbe, Ich werfe, ich falle, ich fange, ich lose, Ich schlafe, fihre, ich trage, ich waache, ich J ^achae. • Setzen Sie nachfolgendes in die ^fehlsform ELnzahl: (z. B. langBom ^en — iB langsam!). ^crgebem, vorlesen, nicht hinsehen, Vergeesem, befehlen, nicht erechrecken, ®^ithelfen, nehmien, leiee ^q)rechcn, j». ^(^gwerfen. • Setzen Sie folgende Wtirter in die Mehrzahl: ^ie Burg, die Schule, der Ha#e, die Ha.lle, der Schlltze, der Volkggenoeae, Reise, die Sammlung, die Tafel, ^r Burache, die Eiche, der Rabe, der J^abe, die Sprache, die Religion, der ^selle, die Grenze, die Klage, die chraube, die R^de, die Insel, der Ochae, die Fahne. ^'chtige WWrtcr in gehrSuchlichen Setzverbindungen. 2 ^(^chte, daraus wird nichte werden. ^achen Sie aich nichte daraua, ee wird wiedet beeeeir xvenleo. 3. Die DarbieUmgen dee Abends waren ganz auegezeichnct. 4. Ich bitte Sie nicht immer drelnzureden. 6. Wollen Sie mir bitte Ihre Forderungeoi in den Einzelheiten darlegen. 6. Da er in Geldschwierigkeiten kam, muQte er ein Darlehen aufnehmen. 7. Koonen Sie mir eagen, wa» dieee Zeichming darstellen soli. 8. Ee ist mir sehr darum zu tun, mit Ihnen ins Gesch&ft zu kommen. 0. Er ist mit einer erblichen Kraokcheit bciaetet und leidet sehr danmter. 10. Um den Unzuk&mxnlichkeiten abzu> helfeoi, muBte eine neue Organisation ins Dtteein gerufen werdon. 11. Der dritte Fall eines Hauptwortes hei&t Dativ. 12. Die Dattcl ist eine sUQe Frucht, die auf den Dattelpalmen in Afrika waclist, 13. Ich bitte Sie, mir Ihre Geburtsdaten anzugeben. 14. Ein dauerhafter Friede jtann erst nach der endgUltigen Niederringung des Bolschewiamus Uber die Wdt kommen. 15. Kttnnen Sie mir sagen, wie lange die Vorstellung heute duuem wird? Ich glaube zweieinhalb Stunden. 16. Wenn Sie zur Prlifung gehen, werde ich Ihinen den Daumen hal ten. 17. Er ging ohne ein Wort zu eagen davon. 18. Dleemal sind Tie noch bilUg davon ge. kommen. 19. Er machte sich davon, ohne daU wir wuetm« Ich wiinde Sie bitten, mir diesen Brief zu iibersetzen; haben Sie Lust dazu? 21. Wie kommen Sie dazu, liber mich m« wahre Geriichte zu verbreiten? 22. Wir wollteo morgen verreisen, aber da etwae Unvorhergeeehenee dazugekom* men let, muQten wir die Abfahrt verschieben. 23. Unter dem Dcckmantel, fiir die christliche NžLchsteriliebe zu art>eiten, verbreiteitea dieae Staatefekide falsche Geriichte. 24. Ich bin iiberaeugt, da8 diese beiden unter einer Decke stecken. 25. Dieeer Deckel ist fiir dieses Gef&B vied zu klein. 28. Wahrend dee Bombenangriffes gingen alle Soldaten in Deckung. 27. Der Wagen konnte nicht weiterfahren, da die Deichsel abgebrochen war. 28. Wie dem auch sei, ich werde nicht mit Ihnen gehen. 29. Vergessen Sie nicht, daU Sie hier in guter Gesellschaft sind, weshalb ich Sie auch bitte, sich dcmentsprechend zu benehmeai. 30. Zur Erinnerung an das groBe Ereignie wurden vom Milneamt Denkmttnzen gopragt. WBrter. abhelfen — pomagati, odstraniti odvrniti Darbietung (w) — predstava darlegen — razložiti, dokazati Daten (w. Mehrz.) — podatki Dativ (m) — dajalnik (tretji iklon) D&ttelpalme (w) — datelj dauem — trajati davougehen — oditi Deckmnotel (m)^ ~ lafrinjaloit pretven Deckung (w) — zaslomba, zaklon Deichsel (w) — oje dementsprechend — primeren Denkmiinze (w) — spominski novec dreinreden — prekiniti erblich — deden Forderung (w) — zahteva, terjatev, poziv fUrchten — bati se MUnzamt (s) — novčni urad, kovnica denarja Niederringung (w) — premaganje Schraube (w) vijak unvorhergesehen — nepričakovan Unzukommlichkeit (w) — napaka, neprilika Redewendimgen. daraus wird nichts — iz tega ne bo nič, 1* . te moke ne bo kruha mach dir nichts daraus — nič ne maraj in Geldschwierigkeiten kommen — v denarno stisko priti ein Darlehen aufnehmen — poeojilo vzeti es ist mir darum zu tun — mnogo mi je na tem mit einei" Krankheit belastet sein — bole-« zen imeti unter etwae leiden (darunter leiden) — za^ voljo česa trpeti etwaa ins Dasein rufen — osnovati jemandem den Daumen halten ■— figo diiatl za koga wie kommen Sie dazu — kako pridete do tega es kommt etwas dazu — nekaj pride, k te^ mu unter einer Decke stecken — pod isto odej« tičati , unter dem Deckmantel — pod pretvezo In Deckung gehen — zakloniti se wie dem auch eei — bodi ei temu, kakor koli stran 8. — Štev. 7S. KARAWANKEN BOTE Sreda, 16. septembra 1942. Dam#n-, Herren- u. Kind«rl>«kl*iин Klagenfurt, Paradelsergasse 4, Edce Domgass« 8 • Ruf 1245 Zahvala Ob težki izgubi, ki пвв Je joletela e prerano emrtjo našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, gospoda Antona Umnika posestnika v Georgen, se najiskrenejie zahvaljujemo vsem, ki so ga kropili, mu darovali cvetja in vencev in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ter se ga spominjali v molitvi. Posebno se zahvaljujemo za poslovilne besede, ki so jih govorili ob odprtem grobu Ortsgruppenleiter, občinski komisar in zastopstvo NSKOV iz Klagenfurta. Vsem tem Bog plačaj! Georgen, 14. septembra 1942. Globo4u> žalujoča rodbina Umnlkova in sorodniki Staatllche Melsterschulc des deutschen Hand werke in Klagenfurt, Strutziuanng-asse 19 (»Feetung«) Einechreibunf^en flir das Schuljahr 1942/48 Berufsfachsschule fUr das Tlschlerhandw^rk, 3 Jahrgfijige: 1. Oktober 19412 von 8 bls 12 TJhr; Berufsfachsschule fUr das Bildhauerhand-werk, 3 Jahrg-ftnge: 2. Oktober 1942 von 8 b;s 12 Uhr; Melsterschulen des deutschen Handwerks — Holz- und Stelnbildhauer, Bau- und MObel-tlschler, Maler — 2 bls 3 Semester: 3. Oktober: 194(2 von 8 bls 12 Uhr; Unterrlchtsbeginn an alien Abteilungen am 5. Oktober. r>er Leltor. OGLASI Službo dobi Ifije mizanko pedlrljp tako) sprejme moške moč za Irhnit-na dfla v obratu. Prednost imaio dobri risarji, ki bi pomagali pri knjigovodstvu. Ponudbe na Katawanken Bote, Kralnburg, pod .„Tehnik". Uovpodinia dobi takoj ali pozneje dobro mesto pri samski osebi. - P. M. Krbg., Badgasse i5 ш Rafschlag oder Oebot ? In friiheren normalen Zeiten hat die deutsđie VVasđimittelindu-strieder Hausfrau manđien guten Rat gegeben. Und wer siđi hat raten lassen, der hat ge wiB guten Nulzendavongehabt. Heutesind diese Ratsđilage von weit gro-Berer Bedeutung, ja, sie sind Gebot g'eworden. jede Hausfrau, die ihre Pf liđit егШПеп, dieWasdi-mittel sparen und das Wasdigut schonen will, wird sidi ffir die Feinwasdie merken: Falsdi ist es, zwisdien den einzelnen Wasdien die Kleidungs-stud{e allzu iange zu tragen. ]e stariter der Sdimutz, desto sdiwerer ist er zu entfernen. Starker Sdimutz verieitet zu leidit dazu, daB man reibt und burstet, was aber gerade (Or alle Feinwasdie auBerste Gefahr bedeutet Falsdi ist es, farbige Knopfe, mit Stoff fiberzogene Metall-;ndpfe, Sdmallen una der^Ieidien an den Kleidungsstucken zu oelassen. Sie konnten in der Wasdie Farbe abgeben Oder Rostiledte verursadien. Riđitig ist es, Sdmallen und farbige Knopfe vor der Wasdie abzutrennen. falsdi ist es, Gewirke und Qewebe zu reiben oder zu wringen. 'iierbei entstehen Faserbriidie, bei sdiweren Sđiadigungen Lodier n Gewebe. Wollene Sadien verfilzen durdi Reiben, sie verlieren uren lods.n fabrik C.Wenger Klagtnfurl migov reii vseh Vaših skrbi On iMČc in na I de, wn liupi in proda, on ima vedno uwpeii! Vsaka »(an# 6 Rp( In j*k#lo litkena 12 Rpf. Priitojbin« za dopli 25 Rpl. O KI a « r ■pre|rmn(iido ponrdrllkn In arfdr In alrrr NS.'Geuvarlag Karntan, Klageniurt, Bismarcicring 13 NS<-Gauv«rl«g KSrnIan, Zwaigvarlag Krainburg, Valdatarsir. 6