Gospedai* in gospndinfa — vlada in parlament. Na.jve6.je zlo za vsako kmetsko hišo je nespora¦jBiim mod gos;jOflarjem in gospodinjo. Ako vle-četa v fciši gospodar in gospodinja vsak na svojo stran, l>o aaCela hiša slabeti in propadati. Isto razmerje koi v kmetski liiši med gospodarjem in go.s;;odin.io imamo tncli v vsaki državi med ¦fTlado in parlamentom. Ako sta si vlada in državna sbornica v laseh, trpi in hira tudi državno gospodar¦atvo. Vlada brez parlamenta je velika kmetska hiša torez umne gospodinje. Kaj da je parlament-gospodinja za državo, lalitto Tidimn na rajni Avstriji. Državni zbor bi naj bil aa vsako vlado izraz ljudske volje, tvoril bi naj nadaorstvo nad vladnim početjem in vladnim gospodarstirom. Kako je bilo z Avstrijo, ko so ob izbruliu sve Itmie vojne zavladali sam stari cesar Franc Jožei m njegovi ministri, smo itak videli, doživeli in pretrpeli sami. Francov naslednik Karol je poklical, da bi podjjrl državne vogle, gospodinjo-parlament, a ta njegoira ženitev z državnim zborom je bila hvala Bogu — jprepozna. _^ Združili smo so Srbi, Hrvati in Slovenci v skupno, da, lahko rečemo — kmetsko hišo Jugoslavije . Dokler sta delovala skupno in sporazumno prva Profideva vlada in Narodno predstavništvo, je bil opa žati dan na dan napredek v našem državnem oziru. ffseh življenskih potrebščin je bilo za silo, draginja ni bila tako neznosna in niti davki tako veliki. Za ¦Protičevo vlado skupnega dela med ministri in držaTnim zborom so zagospodovali Jugoslaviji demokrati ;j(liberalci) in socijalisti. V hiši kmetske države-Jugoalavije prišlo je do razdora med gospodarjem in gos»Cdinjo — med vlado in Narodnim predstavništvom . KCa spor je bil tako hud,da je prišlo do medsebojne lo#itve. Gospodar-rlada je odgodila gospodinjo-Narodno predstavništvo. Demokratično-socijalistifini ministri so aavladali v kmetski hiši Jugoslavije sami brez gos - podinje-parlamenta, brez narodnega nadzorstva, brez Ijudske volje in glasu. Ta gospodarska samodržnost demokratov in socijalistov je trajala celih sedem me secev. Kam je dovedlo to samooblastno gospodarstvo brez gospodinje-parlaraenta, vidimo in občutimo da nes, ko nam primanjkuje na vseh koncih in krajih najpotrebnejšega, ko imamo samo draginjo in davek na davek. Demokrati in socijalisti, ti slabi gospodarji v kmetski hiši Jugoslavije, so vladali brez gospodinjskega sodelovanja parlamenta tako dolgo, dokler se niso začeli majati jugoslovanski stebri naše mlade države prav resno. Pemokratično-socijalistifini ministri so gledali le zase in svoji dve stranki, državna korist in narodna zadovoljnosl ter ljudski dobrobit so jim pa bili deveta briga. Sam regent Aleksander je spoznal in uvidel potrebo gospodinje-parlamenta v hiši .Tugoslavije. Poveril je vlado zopet Protiču. Protič je sestavil sedajno viado, ki ne mara vladati sama, ampak skupno s sodelovanjem in pod narodnim nadzorništvcmi ilržavno gospodinje-parlamenta. I? vlado pognani demokrati in socijalisti so sicer skušali onemogofiiti zvezo vlade z državnim zborom s tem, da so nasiopili proti sedajni vladi, se odrekli glasovanjr v parlaraentu, pa vse te njihove spletke in hujskarijč' so se jim izjalovile že koj pri prvi seji Narodnega predstavništva pod novo vlado. Sedanja vlada nima za seboj samo večine posiancev, ampak tudi takozvani kvorum (zadostno števlio za sklepčnost Narodnega predstavništva). Torej v kmetski hiši naše Jugoslavije vidirao zopet zakonsko vez med gospodarjem in gospodinjo — med Protiijevo vlado in Narodnim predstavništvom. Sicer ta vez ne bo dolga, ker namen in cilj nove viade je, rešiti najnujnejše posle naše zunanje in notranje politike , razpisati volitve in dati našemu trobratskemu narodu priliko, da se pri prosto izvedenih volitvah sam izreče, komu da bo zaupal vodstvo in gospodarstvo naše  Jugoslavije za prihodnost. S tem, da bo delovala Pro* tiSeva vlada skupno s parlamentom, bo izvedela potora parlamentarnih zastopnikov ljudske težnje, po pravila vsaj deloma, kar so zagrešili demokrati in bo* cijaJisti nad kmetskim stanom. Seve demokratično-socijalistižni poslanci bodo stavkali sedaj. pa to nas n-a ane plašifi, saj deraokrati in socijalisti niso zastop niki jugoslovanskega kmeta, ki je glavni steber naše države, ampak uradništva in mestnega delavst\ a, ki sta dva največja sovražnika in izsesevalca kmctskega stanu. V sedanji Protičevi viadi so a ministrstvu in v parlamentu glavni zastopniki jugoslovanskega K.-netskega stanu, to ,je srbska kmetska strankaradikaici in Jugoslovanski klub, v katerem so odpoaianoi naše Kmetske zveze, ki je odkazala prvemu jugoslavanskemu kmetu mesto poljedelskega rainis ¦.*;• Kratko \n raalo: v kmetsko državni hiši Jugo f-!«.\'ije imamo pod Protiftevo vlaac zopet upr-stavljeno vo/ med gospodarjem m gospotliujo — mdl v!a-l» in državnimi poslanci. V sedanji vladi in v Narodnera jjronstavništvu so združeni glavni odposlanci in za stouniki kmetskih strank. Od nove vlade, ki ima svojo glavno oporo v kmetskih strankah, lahko pričakuje tudi naš kmet olajšanje od demokratov in sooijalislov; mu naloženega jarraa, razumevanje kmetskih teženi in Loljšo, res kmetsko moč iu prihodnost.