Cerkvene zadeve. Praznovanje 501etnice škofovstva Nj. svetosti papeža Leona XIII. v lavantinski škoflji. Veselje se razlega po vsem krščanskem svetu, povsod, kjer bivajo katoličani, se vršijo priprave, da bi se dostojno 19. februarij slavil. Koniu ta radost velja, kakšen pomen ima ta dan, razložili so nam milostljivi škof v svojem prelepem pastirskem listu, kjer pravijo: »Letos bode prvo postno nedeljo petdeset lct, odkar so bili dno 19. februvarija leta 1843 sedanji sveti oče Leo XIII. v staroslavni cerkvi sv. Lavrencija, znani pod imenom Inpaneeperna, od kardinala Lambruschinija posvečeni za škofa. Pol stoletja tedaj bode kmalu minolo, odkar so sveti--oče prvokrat za škofovsko palico prijeli, pol burnega in viharnega stoletja, ki jim je često in čestokral polnilo srce s skrbjo in britkostjo. A nepremakljivo so vedno stali na braniku resnice, potegovali so se vselej za pravice svete cerkve ter jo branili s svojo niogočno besedo«. Kaj čuda torej, če vse krSčanstvo t.ako Ijubi svetega očeta, če jim o vsaki priliki izraža svojo vdanost in ljubezen! To se kaže tudi letos, ko narodi med seboj tekmujejo, kako lepše proslaviti petdesetletnico škofovanja Nj. svetosti svelega očela. Pošiljajo jiin dragocena darila, vladarji pa jiin poklanjajo svoja voščila, v resnici: ,,Po zemlji od tečaja do tei"aja Očetu Levu slava sp razlega". Tako ludi Slovani ne zaostajajo za drngiini narodi. ,,Radujp srčno se iznied narodov Očeta slavlja rod Ciril-Metodov." In mi Slovenci, kako hočemo mi pokazati svojo vdanost do svetega očeta? Poslušajino, kaj nam naroeajo naš miloslljivi škof, kako naj obbajamo l.o rodko svečauost: »Oil prvo postne nedelji* se naj skozi dva tedna nabirajo po vseh farnih corkvah darovi za svetega Očeta.« Slovenci, kaj ne, nenavadon praznik ae bode dne 19. februvarija obbajal, nenavadno bodi zato tudi na^o darilo. Darujmo, kar največ inoremo ter poinagajmo s s svojiini doneski svetemu očetu vladali corkev. Ogromno voliko izdajo sveti oče za cerkvene potrebe, za katoliške misijone, za posamezne redove, za škofe in duhovnike. A kje naj vzamejo denar, ako jim krščanski svet na poinoč ne priliitiV Mar bodejo otroci svojega očeta, čo ga vidijo v potrebi, zapuslili? Zalo pnložimo donosko svojo po preciastilib farnih predslojnikih v roke inilo.slljiv(;inu škofu, ki mislijo nabrani denar osebno sveteniLi očelu takoj p i voliki no(";i izročiti. l)alj(> so naš visji pastir naročili, da naj 18. februvarija naznan.jajo po vscb cerkvah od 5. do 6. ure zvonovi, da se bode obhajala priliodnji dan tedka slovesnost. A ta sc naj tako-lc praznuje: Po vseh žnpni.jskilt in sainoslanskib iprkvah pujp se slovesno sveta niaša z zabvalno posniijo. Pri popoldanski bož.ji službi se molijo pred izpostavIjpnim sv. Rešnjim telesom rožni vcnec in litanije sladkega imena - Jezusovega. — Združimo tako svoje inolitve z inolitvami lnilostljivpga škofa, ki bodpjo v stolni cerkvi la dan slovesno pontilikalno svelo niašo peli, in zabvaliino vsegamogočnega Boga, ki je svetemu očetu podelil moč, da so svojo škofovsko .službo tako slavno opravljali skozi pol stoletja. In ob enem prosimo niilega .lezusa, naj nam ohrani svojega namestnika na zemlji še innogo, mnogo let v časli in slavi. 0 tpj priliki se raorejo vdeležiti verni odpustkov, in sicer dobijo popolnoma odpustke rimski romarji in tisti, ki se v duhu rimskim romarjem pridružijo ter pred 19. februvarijem ob devetdnevnici molijo sv. rožni venec, potem tudi vsi, ki se v tem letu vdeležijo duhovnib vaj ali misijonov. Da se odpustki delijo. se zahteva, da se sprejme vredno zakrainent sv. pokore in sv. Rešnjega telesa ter moli za svelega očeta. Dalje so podeljeni odpustki tristo dnij za vsak dan devetdnevnice in misijona. Vsi ti odpustki se lahko darujejo za uboge duše v vicab. Storimo. kakor nam velevajo naš višji paslir. ne zamudimo zajemat iz bogatih virov, katere nam odpirajo sveti oče o petdesetletnici svojega škofovanja ter pokažimo tako, da smo Slovenci zvesti sinovi katoliške eerkve, da smo vdani otroci svetega očeta Leona XIII.