Pričele so se priprave na
kulturno sezono
Tudi kulturniki smo že krepko prijeli za delo. Naša društva so že zavihala rokave in se že pripravljajo na novo sezono. Kar 22 jih imamo v naši občini. Veliko, toda žal jih je nekaj le evidentiranih, tistih »ta pra-vih«, ki nas presenečajo s predstavami, recitali in prireditvami pa je le malo čez 10. Vendar pa naj v isti sapi povemo, da se naša društva iz leta v leto reorganizirajo, zdaj se postavlja na noge eno, za tem drugo društvo, nekatera celo popolnoma zaspijo. Pa o tem kaj več kdaj drugič.
20 celovečernih predstav in tri enodejanke!
Razveseljiva je ugotovitev, da bomo to leto kljub vsem zaprekam deležni kar 20 celovečernih predstav in treh enodejank Še posebej pa nas razveseljuje dejstvo, da so v glavnem vsa dela, dela domačih avtor-jev. Tako so v Šentjoštu zopet obudili, oziroma odprašili Jurčičevega Desetega brata. Drugje pa so se zopet lotili moder-nejših, sodobnejših avtorjev, kot so: Pavel Golia, Gregor Tozon, Tone Partljič, Kme-celj in podobno. Zares smo jih veseli! Ja-sno je namreč, da so to dela, ki so sora-zmerno mlada, kar pa pomeni, da v njih kar mrgoli sodobnih problemov, se pravi tistih, ki nas danes kar precej »žrejo«. Pripišemo naj še, da sta se v naši občini zopet reorganizirali kar dve gledališki sku-pini. To sta Preserje in Notranje Gorice. Obljubijo naj, da bodo res vztrajni, mi pa jih obljubimo, da jim bomo pomagali in držali pesti.                        .   ,.   .
15 zborov že vadi!
Pa ostale dejavnosti? Poglejmo vokalno dejavnost. Osem moških, štirje mešani in trije ženski pevski zbori. Se pravi petnajst jih je. Čestitamo! Prav vsi so nam že posla-li načrt programa za leto 1979/80. To se-zono se nam torej obeta pester koncert odraslih pevskih zborov. Pred kratkim je odbor za glasbeno dejavnost pri ZKO Slo-venije organiziral seminar za zborovodje v Ravnah na Koroškem. Iz naše občine sta se ga udeležili tovarišici Ileana de Fabrizio in Ztnaga Žnidaršič. Obedve sta ga zelo pohvalili in ugotovili, da sta odnesli marsi-kaj koristnega. K sodelovanju naše glasbe-ne komisije pa nikakor ne pozabimo pri-tegniti strokovnjakov tega področja kot sta Miro Kokol in Radovan Gobec.    .
Zanimanje za folkloro je večje
Folklora se v zadnjem času še posebno razmika. V lanskem zaklučnem srečanju, ki smo ga pripravili skupaj s šolskimi kul-turnimi društvi sta sodelovali le dve druš-tvi. To leto se nam jih obeta pet. Držimo pesti, da se bodo prav tako dobro odrezali!
Bodo lutke zaživele?
To leto smo si zastavili nalogo, da mora-mo vsekakor pripraviti tretje srečanje lut-kovnih skupin. V načrtih programov za leto 1980 je kar nekaj društev pripisalo tudi delovanje lutkovne skupine. Tega smo resnično veseli in upamo, da bodo tako vztrajni prav dp konca.
Veliko je še dejavnosti, s katerimi za-polnjujejo svoj kulturni program. Nikakor ne smemo pozabiti na proslave in recitale ob različnih prireditvah in proslavah. Mor-da na to dostikrat pozabimo, ali pa, kakor se nam tudi dostikrat dozdeva, da to druš-tva »stresejo z rokava«. Pa ni natanko tako. Tudi za to so potrebne prenekatere priprave, požrtvovalnost in dobra volja. Prav tako je tudi z likovnimi razstavami, ki jih pripravljajo z veliko težavo, mi pa jih še z večjo obiskujemo!
Več truda namenjati kvaliteti!
Kaj pa kvaliteta? Popolnoma vmesno vprašanje. Res je, da smo amaterji, da naš oder prenese marsikaj, prenekaterikrat ce-lo preveč odpušča, pa moramo kljub vse-mu strmeti k večji kvaliteti. Zato smo imeli to leto na seminarju v Kopru kar tri naše režiserje. Prepričani smo, da se bo to poz-nalo v delu in se kmalu obrestovalo.         :
i
Kje ste, animatorji?      _  '"    j.
Pa vseeno nas nekaj še preveč žre. In to so: ANIMATORJI. Enostavno ni jih. Ka-kor da so se popolnoma razgubili, ali pa so že zdavnaj vrgli puško v koruzo. Saj so to »tisti ta pravi, ki stvar držijo pokonci«. Nikakor ne moremo dopovedati drug dru-gemu, da se igre, režije pa kvalitetnega interpretiranja človek navkljub vsemu ne-kako že priuči, dostikrat celo dobro nauči. Njegovo delo je kvalitemo, na zavidljivi ravni. Pa animator? Tega se človek ne nauči, to nosi s seboj. Morda vse skupaj zveni malce preveč patetično, nostalgično. Pa vendar, tega ne bi omenjali, če ne bi bili prepričani, da v naši občini obstajajo lju-dje, ki gledajo na ljubiteljstvo s pravega vidika, ki kritizirajo kadar je potrebno, pa tudi hvalijo, kadar si to zaslužimo, seveda. Morda majhen apel na vse animatorje, ki so se natn poskrili. Obljubljamo jim, da jim bomo zares pomagaii!
In potem prav na koncu sezone, ko žez yse potegnemo črto, nas zabode v oči mor-da le premiera gledališkega dela, vse osta-lo pa se nam zdi samo po sebi umevno in takrat tako radi zavzdihnemo: saj nič ne delajo! Pa ni res. Nikakor ne pozabimo na dejstvo, da so naši amaterji družine in to velike družine, ki jih poleg ljubiteljstva do teatra veže še človečnost.
MOJCA SUHADOLC