Uiiteliiščni vestnik. Gibanje naših učiteljiščnikov. Hoče se. da bi se primerno sedanjemu velikemu trenotku v zgodovini pričeli gibati učiteljiščniki vseh učiteljišč v Jngoslaviii. Učiteljske stanovske organizacije, oziroma ,,Unija" s pompčjo svojih podružnic bi morala skrbeti za to. A vse močnejše je gibanje, ki izhaja iz dijaštva samega. Ljubljanski učiteljiščniki so skupno s svojimi tovarišicami takoj ob prevratu osnovali svoj Iist in svojo prganizacijo. List se imenuje ,,Jugoslovanski učiteljiščnik" in v prvi številki čitamo sledeč uvodnik: Ob prvi številki. Svoboda nam je podarila novo življenje! Kakpr otroci smp se razveselili ob njenem prihodu — in ob pogledu na darove, ki nam jih nudi. Šla je svpbpda od dežele dp dežele, od mesta, do mesta, od vasi do vasi. Povsod je delila darove, dragocene, kraljevske.  In ko j« korakala mimo nčeče se mladlne, je tudi njo obdarila — obdarila z darom, ki g"a je ppgrešala sto- in stoletja. Svobodni razvoj se imenuje ono, po katerem smo hrepeneli v špli — in ki ga nam je prinesla v dar svbboda. Oživelo se je dijaštvo! In kdo bi ji branil! Mladina z vedrim srcem, z vzviše- nimi smotri se je prebudila iz prisiljenega spanja. Učiteljiščnice in učiteljiščniki so se strnili v skupnp delp. Tp kar smo med vojno s strahom pred denuncianti gbjili, je vzraslo sedaj v mogpčnp skupnost. ki je nam ne more nihče prepovedati. Zasledujoč naš vzvišeni cilj smo sklenili, da se vzgojujemo tudi izven šole sami s svp- jimi močmi in zmožnpstmi.  In vedno večja želja po znanosti, želja za vse kar \e lepo nas je privedla dp tega, da smo začeli izdajati svpj list. (Jugpslpvanski učiteljiščnik — jan. 1919.) S ponpsom zremo na svoje delp, z zavestjo, da smo zmožni tudi sami kaj na- praviti v prid sebi in drugim. Izšla je prva* številka našega lista. Sprejmite jo tovariši, tovarišice z veseljem! Ni velikp, da bi se mogli ponašati z drugimi; malp Je — a vsaj to je izšlb iz naše srede — izpod peres našili tovarišev in tovarišic. V imenu ce\e prganizacije Vas prpsimp, dragi tovarisi in tpvarišice. da pridno sodelujete v listn in mu pridpbivajte novih narpčnikov! Tovariški pozdrav! Uredništvp. Organizacija naših učiteljiščnic in učiteljiščnikov. Takpj pb prevratu sp ustanpvili Ijubljanski učiteljiščniki in učite- ljiščnice svpjp organzacijo. V prvi številki ,,Jugpslovanskega učiteljiščnika" so pbjavljena pravila, ki se glase: Naša organizacija. Na letošnjem občnem zbpru (1919) vseh učiteljiščnic in učiteljiščnikpv našega zavoda smo ustanovili našo prganizacijp. Mnpge pvire in zapreke sp se nam stavile v bran. Toda krepka volja in resnost dp dela so nas privedle db zaželjenega cilja. Svojo organizacijo imamp. Naše večne želje po tem so se nam uresničile. Nič več se nam ni treba bati denuncijantov, ki so nas rried vojno pri vsakem sestanku zalezovali: organizacijo in njena pravila nam je pptrdilo ravnateljstvo in celo odobrilo. Njena pravila se glase: 1. Orgatiizacija ima nalpgo s predavanji širiti, ozirpma večati med svpjimi člani znanpsti, katerih se v šoli malp ali prav nič ne uči. 2. S predavanji se pred vsem razpravIja o pedagogiki (in drugih znanosti) in poveiičuje narodna ideja. 3. Namen organizaciie je tudi ta, zdruz"iti učiteljiščnike brez ozira na njihovo strankarsko mi^Ijenje v eno celoto. kjer se bodn gojila znanost eotovo z večjo vnemo, kot pri ppsameznikih. 4. Organizacija je nad strankami (tp se pravi, v svpji sredi ne pozna strank). 5. Organizacija izdaja svoj časopis, ki ima naTnen priobčevati duševne proizvode ppsameznih članov. razne dijaške informac\]e itd. Pred objavo se morajo odobriti od strokovjiega učitelja. Ima svoj orkester. pevski zbpr in goji šport (telovadbo) itd. 6. Organizacija ima tudi namen paziti. da se v <5oli ne kršijp disciplinarni predpisi. 7. Organizacija stopi v korespondenčno zvezo z vsemi jugoslovanskimi nčite1]i?>či. Društveniki. 1. Član te organizacije mofe biti vsak  učiteijiščnik. 2. K organizaciji se pristopa pri zaupniku (odborniku) dotičnega letnika. 3. Kdor izstopi iz organizacije izgubi s tem vse pravice organizacije. Izstopi pa: a) kdor to ustmeno ali pismeno naznani. • b) kdor ne sluša organizacijskim pravilom. katerega se potem potom odbora izključi. ' "" Vplačevanje. 1. Vsak društvenik, kadar pristopi, plača negotov znesek: toliko. kolikor si pač more odtrgati. (2 K). 2. Pri skupnih sestankih se pobira prostovoljne zneske. Organizacijski denar. Z denarjerh. kojega plačajo člani. se vzdržuie časopis, naroča knjige ,.S1. Matice", ..Sl. Šolske Matice", ..Hrvatske Matice"', kupnje razna znanstvena dela. ki ostaneio.v organ. kniižnici in katere bode lahko vsak član čital.. Z istim se kupujejo potrebSčine, ki jih rabita tajnik in blagajnik. Občni zbor. 1. Občni zbor se skliciije začetkom vsakega šolskega leta. 2. Občni zbor voli: a) predsednika, podpredsednika, taj-nika, blagajnika, knjižničarja in 5 odbornikpv; b) odobruje proračun: c) razpušča organizacijo. 3. V posebnih slučajih se sme sklicati  občni zbor tudi izven termina.  4. Voil se ga z listki. Volitev je veljavna, ako dobi kandidat čez polovico glaspv. Pri jednakem številu glasov razsoja predsednik.  O d b o r. 1. Predsednik ima pravico sklicati odborpvo sejp. 2. Odbor je sklepčen (to se pravi: odbprpva seja se more vršiti, ako sp navzpči 4 odborniki s predsednikpm). 3. Razsoja odbpr z večinp glaspv.. 4. Tajnik vodi seznam članpv in urejuje tajniške knjige. 5. Vsa pisma. ki izhajajo iz organizacije podpišejo predsednik, nodpredsednik in tajnik. 6. Ob predsednlkovi odsotnosti prevzame vsa opravila podpredsednik. 7. Blagajnik sprejema organizacijske dohodke in vodi blagajniškp knjigp. 8. Vsak odbornik pazi, da se v jijegovem razredu ne krši disciplinarni red. Vse sumljive pojave v svpjem letniku poroča skupnemu odboru. 9. Odbor ima pravicp pregledati blagajniško knjigo. 10. Knjižničar urejuje in vodi seznam knjig in pddajp časppispv. 11. Profesprji se smejo udeleževati sej, ter imajo posvetovalni, a ne volibi glas. 12. Imetje in spise hrani čez počitnice ravnateljstvo, ki jih drugp letp izroči no- vemu odboru. * Nujno potrebnp bi bilp, da se enake  organizacije ustanove v vseh krajih naših  učiteljišč in se napravi potem tudi zvezp vseh teh organizacij. Donesek k zgodovini goriškega moškega učiteljišča. Ta zavod ie bil prvptno zasnpvan v Gorici. Kar se dozdi avstrijski vladi, da še premalo varčuje na račun ponižnih SIpvencev in Hrvatov. , ,,V Kopru imamp prazen samostan s prazno cerkvijo. Hajd v Koper s slovenskim učiteljiščem, s katerim naj se spoji  pod istim vpdstvom še hrvaško in italijanskp. Tp bo poceni!" Tako se je mislilo in tudi zgodilo. Samostan so priredili za učiteljišče in vadnice, cerkev za telovadnico. Slovenski oddelek se je zadovpljil z  enorazredno vadnico, Hrvatje pa so bili kar brez nje. Rešene so bile avstrijske blagajne, pa mirna Bosna! V neznatnem isterskem mestecu je životarilo učiteljišče nekaj desetleaj. Kako, o tem se je že dosti pisalo, zato ne ponavljam itak znanih stvari. Mesto samo in okolica je imela od slovanskih oddelkov učiteljišča vsaj tp dobrpto, da so ustanovili slovenski docentje v niestu ,,Čitalnico" in ..Hranilnico in posojilnico". Iz obeh se je širila narodna zavest daleč naokrog; denarni zavod, ki je postal kmalu zelo močan, je reševal tudi našc ljudi iz krempljev koprskih pijavk, takozvanih ,,signorpv", ki so imeH poprej zlate čase, zakaj za posojila so zahtevali in dobivali najmanj pp 10% obresti. Dijaki niso imeli bd Kopra ničesar, zato ni ostala Bosna dolgo časa mirna. Vsi v to poklicani činitelji, med njimi seveda učiteljstvo in naš ,,Tovariš", so ppetpvano in opetovano zahtevali, naj se premestita slovensko in hrvaško učiteljišče v prikladnejši kraj. Po dolgih letih hudih borb se je preselilo 1. 1889. prvo v Gorico, drugp v Kastav. Nekaj mesecev pred premestitvijo je bila v Gorici na okrajnem glavarstyu seja deželnega šolskega sveta za Gonškp in Gradiščansko pod predsestvom predzadnjega tržaškega ces. namestnika. kneza Hohenlohe - Schillingsfiirsta, ki se našim željam in zahtevam ni mogel več ustavljati. Pri seji se je gpvbrilp tudi o prenpsu sIpv. moškega učiteljišča v Gprico; kaj in kako, mi ni znano. Po sejT prideta nainestnik in takratni vpditelj okrajnega glavarstva in pozneje zadnji avstrijski deželni predsednik na Kranjskem, grof Attenis - Heiligenkreuz, v mojo pisarno. Namestnik me vpraša: ..Kakšno je Vaše mnenje o premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Goricp?" ' ,,Svetlost," odgpvorim, ,,premestitey je neobhodno potrebna. Koper vendar ni slovenskemu zavadu primeren kraj." ,,No, to že, to je jasno, o tem ni več dvoma," mi preseka namestnik besedo. ,,Hočera doznati Vaše mnenje, da-li se je bati ob premestitvi v Gorico pouličnih izgredpv; to me zanima." ,,Moje mnenje je, da so izgredi popolnoma izključeni. Pametni Goričani laškp narodnosti bodo novega zavoda le veseli, drugi, itak znani nasprotniki te odredbe pa bodo kvečjemu protestirali. Za primer pa, da bi šli na ulico, bo zadoščalo redarstvp in morda pol stptnije vojakov . . ." ,,Hvala! Zdravi!" — In gpspoda sta odšla. Komaj pa se je bil sedaj že mrtvi namestnik odpeljal, že stopi v mpjo sobico še živeči grof Attems, rekpč: ,,Mislim, da ste poučili Nj. Svetlost popolnoma napačno. Jaz sem povsem drugačnega mnenja. Premestitev slovenskega učiteljišča se ne izvrši brez demonstracij in nemirov." Kmalu pa se je ppkazalo, kdo je imel prav, kdo ne. Slovensko učiteljišče se je nastanilo v Gorici brez vsakega hrupa, brez buqiih protestov in nemirov. Povsem točno navedena reminiscenca nam jasnP kaže, kje je imela naša pravična zahteva do zadnjega hipa najhujše in najvplivnejše prptivnike. Slovenskp moškp učiteljišče je s premefstitvijo v Gorico dosti pridpbilo. Sedaj pa ga odrivajp v Tplmin! — Kakšen konec je usojen tej čudni pdredbi? — Upajmo, da zopetni prenos zavoda v Gorico ni izključen! F. F.