List 46. Gospodarske stvari. Poduk, kako najboljo živo mejo zasaditi.*) Živa meja (plot) ni pri gospodarstvu taka kaj-bodi reč, da ne bi posebne skrbi vredna bila. Umni gospodarji povsod radi opuščajo lesene ograje, po kterih se veliko lepega lesa potrati. In zakaj bi se tudi pri nas vsi posestniki večih in malih kmetij ne po-prijeli živih mej, ki nam varujejo čedalje dražji les, ki trpe skor na veke , ki jih je lepo videti in so tako goste, da nobena živina skozi ne more, — zakaj ne bi si jih poprijeli — rečemo — ako nam ne manjka take robe, ako nam jo Stvarnik daje obilo po goščavah rasti in ni druzega treba kakor to, da si jo z umom pode-lamo v plotove! Koliko dela prizadene navadna suha ograja, in kako draga je bodi-si spletena, ali s plankami, s kolmi, ali z rantami sestavljena. Vsako leto jej je popravljanja treba, na vsake 5—6 let jo ponoviti gre; škodo veliko si tedaj po gozdih in v lesu sami naredimo. Škodo in delo pa si odvrnemo, če si žive plotove sadimo. V 6—10 letih bodo naši kraji vse drugo podobo dobili, če bomo delo že letos začeli in se ne obotavljali. Gotov dobiček je živa ograja pri kmetiji, ako je prav nasajena, in če se jej do prvih šestih let reje po pameti streže. Živa graja je taka dobra reč, da priden gospodar, ki se te resnice prepriča, noč in dan pokoja nima, jlokler si je ne zasadi. Živih mej je več sort. Vse pa prekosi trnov plot. Zato nate gospodarji prav natanjčen poduk o tem, zraven pa tudi nekoliko nauka, kako se sadita smrekov in gabrov plot. I. Trnov plot. To živo mejo nam daje medvedova hrušica, medvednik, glog, glogovec, glogje (spitzblatt-riger Weissdorn, Crataegus monogvna, Jacqu.), črni, na Notranjskem beli trn imenovan. To grmovje včasi zraste drevesu enako, po 20 čevljev in še čez visoko, ima debelo, po pol palca dolgo črnkasto trnje in prav ostro. Perje je špičasto in ima prav globoke zareze. Cvete belo meseca velikega travna in rožnega cveta. Lepodišeče cvetje je lično in se skupaj v šopkih drži. *) Ta poduk v slovenskem in nemškem jeziku je izdala kranjska kmetijska družba v 2000 iztisih po spisu J. Sckenk-ovem in F. Faberjevem. Bukvicam, ki jih kmetijska družba po sklepu poslednjega občnega zbora kmetiškim gospodarjem zastonj daje, ki se za-nje oglasijo v družbini pisarnici, so dodane tudi podobe trnovega plota. Dozori meseca kimovca, in rodi podolgasto-okroglo sadje, kije po velikosti srednjemu grahu enako. Ima prav trdo-rumenkast les, in se po svoji trdosti drenjevemu ne uda. Prav pogostoma se tega grmovja dobi, posebno v takih gozdih, kjer je zemlja jako peščena. Na Kranjskem ga je na Gorenskem; na Dolenskem in Notranjskem kolikor se ga hoče. Kako se sadi trnov plot. Najprvo delo je to, da se tam, kjer ima živ plot zasajen biti, zemlja iya do 2 čevlja na globoko, 4 do 6 čevljev na široko prekopa in premeče, to je, popolnoma tako obrne, da zgornja živa prst spodaj, spodnja mrtva prst pa na vrh pride. Kdor hoče spomladi saditi, mora zemljo, Kakor je rečeno, v poprejšnji jeseni prekopati in premetati; kdor v jeseni sadi, naj prekoplje in pripravi zemljo tako že poprejšnjo ppomlad. Spomladi — predno sok v I6s dohaja — ali pa jeseni, kadar listje odpada, gre plot saditi. Zato vrezi naj pred po tej poprej prekopani zemlji en čevelj globok, dva Čevlja širok žleb (graben); potem si skoplji lepih trnovih sadik, al nikar jim koreninic ne potrgaj in ne poškodoval, ampak poreži jih ravno, in pusti jim najviše po čevlju dolge štule; kjer nož dela ne stori, mora žaga pomagati; poveži jih v butarice in ovij korenine z mahom. Ce je treba sadike daleč prepeljavati, z vodo mah oblivaj, da se korenine ne presuše preveč. Zdaj vtakni nekoliko količkov po sredi skopanega žleba vštric zemlje, prinesi pripravljene sadike, neravno jim koreninice prireži, pa ne krajše, kot po čevlju dolge; vsadi jih po 6 palcev saksebi, to je, 12 sadik na seženj; zasuj jih z dobro prstjo 3 palce na globoko; 3 palce dolga debla pa naj iz zemlje mol6. Ako bi se čez en čevelj dolgo deblo pustilo, bi živaki pri vrhu zagnali, pri tleh bi se plot ne zgostil, ter bi drobna žival pri tleh skozi plot hodila. Dva delavca opravljata kleče to delo. Eden postavlja sadike po sredi skopanega žleba naravnost pri nategnjeni niti; razravnuje korenine, ktere kolesnim špicam enako razprosti; med tem pa, ko pomagavec Srsti na korenine nasiplje, giblje drugi sadiko eno za rugo, jo v roki drže tako dolgo, da prst korenine oprime, in sadika sama stoji. Zdaj pa sadnik z obema rokama prst okoli korenin potlači, in pomagavec za njim žleb s prstjo zasiplje. Ker nikdar enako močnih sadik dobiti ni, zato je vedeti, da se ne smejo samo močna ali pa samo tenka stebla v vrsto staviti, ampak sadnik mora vselej zraven močnega drugo tanše steblo vsaditi. Po saj eni vrsti se mora toliko vode politi, da se vsa prst, s ktero je sad zasut, je dobro napije; zavoljo tega se mora za saj eno ----- 372 ----- *) Sploh moramo opomniti, da se iz semena zaredi bolj gotovo lepa in trdna živa meja, kakor iz že odraslega trna, ki se koplje v gozdih ali na pašnikih , ker se mu pri izkopavanji lahko poškodujejo korenine, pa tudi debla; take sadike potem hirajo in konec vzamejo. vrsto majhen žleb (graben) pustiti, v kterega se voda vliva. Dva pridna delavca po 50 sežnjev na dan lahko nasadita, to se v6, če si vse, kar je k sadilu potreba, pred pripravita. Ker sem ter tje ljudje še niso popolnoma prepričani, da je za kmetije koristniše, živino v hlevu rediti, kakor jo na pašo goniti, treba je tedaj vsajeni živi plot pred pašno živino obvarovati, sicer bi bilo prizadevanje zastonj in stroški bi bili zavrženi. Živi plot mora tedaj na tacih mestih biti z drugim suhim plotom zastavljen, ki jez leščevjem ali z vrbjem opleten; toda suh plot moraš popred, ko živega saditi začneš, tri čevlje preč od živega postaviti, da mu sence ne dela in da delavec zadosti prostora ima živemu plotu streči; varovalni plot mora toliko visok biti, da živina čez-nj ne more mladega sadila objedati. Do 5 ali 6 let mora živ plot tako zavarovan biti. Kadar nasajeni plot 5 čevljev visok izraste, se mora po straneh pristriči, in ne pripusti, da bi debeleje izrastel kot za pol čevlja; taki plot je močan ko zid; najhujši mraz mu več ne škoduje. Ako ne bi bilo sadivnega trnja dobiti, morejo se pa sadike iz trnovega semena izrediti. *) Seme se nabira pod trnovim plotom, ki je okoli 8 do 10 let star. V jeseni sej seme na čisto, pol čevlja globoko prekopano leho doma na vrtu. Sej ga v vrste, ki so po pol čevlja saksebi, ali pa sploh tako, da vsako semensko zrnce po 6 ? palcev prostora dobi. Sejano seme se mora z lopato ali s kakošno žaga-nico dobro poteptati; potem pa po vrhu setve drobnega gnoja zavoljo tega potrosi, da se zemlja preveč ne posuši. Koj spomlad, kadar se zemlja odteče, potresi tanke skozi sito presejane prsti četrt do pol palca^ na debelo po lehi; osejano leho med letom čisto plevi. Se le drugo spomlad trnovo seme požene in ozeleni. Mladim rastlikam daj dve leti rasti; leho pa plevela čisto drži; glej, cla sadu trava ne preraste in ne zaduši. Kadar so trnove šibice kakor prst na roki debele, kdaj so pripravne za presajanje. (Kon. prih.) ----- 382 ----- Poduk, kako najboljo živo mejo zasadili. (Dalje.) Opravila v prvem letu, V prvem letu ni treba nič druzega, kakor sad čisto opleti, in z dvojno-roglato kopačo okopati ga, v suhotnem poletju pa mlado sadilo večkrat škropiti. Ta-le so opravila potem za vsako leto: Opravila v drugem letu. Spomlad, predno brst poganja, ali tudi v poprejšnji jeseni po listopadu prireži ali odžagaj vse sadike pre-kasto, od iy2 do 2 palcev od zemlje visoko, tako sicer, da dva popka na stebli ostaneta; iztrebi jim vse mladike, ki bi bile v prvem letu pognale; ne puščaj ga od dveh palcev daljšega stebla iz zemlje, čeravno nobenega popka ali očesa na njem več ni. Kjer odža-guješ, moraš rezi z ostrim nožem gladko pričeliti. Zdaj, ko so sadike vdrugič podrezane — toda ne više kot dva palca od zemlje — in ko so se že močneje zakoreninile, bojo močno vejnate mladike zagnale. Ko bi se nektere sadike ne prijele, jih koj poruj, in druge čvrste namesti. Taka na novo posajena stebla moraš ravno tako podrezati in obdelovati, kakor una pri prvem sajenji. V tem letu moraš sadišče nekterekrat prekopati in saj enkrat plitvo okopati, skozi in skozi pa plevela ga čistiti. Kadar mozeg zastajati začne, to je koj po kresu, preglej vsako sadiko posebej , pusti vsaki sadiki dve najlepši in najravniši mladiki, druge pa, če so jih naredile, pri stebli gladko iztrebi. Glej, da boš izmed najlepših in ravnih vej odbral le take, ktere niso na strani, ampak naravnost za plotovo vrstjo zagnale; zakaj na tem stoji lepota in trdnost plota, da se mladike izprvega lepo zvrste; zatorej moraš vse postranske in nepotrebne šibince odrezati, ko bi bile še tako ravne in lepe; vsakemu deblu pa le po dvoje pusti, a ne več. Ko bi bila na kakem deblu le ena mladika izrastla, odreži še to gladko do dveh ali treh očes; iz teh bote prihodnjič gotovo dve mladiki pognali. Opravila v tretjem letu. Spomladi ali pa še v jeseni poprejšnjega leta prireži med letom zrastle mladike — močneje do 8 palcev — šibkeje do 4 — 6 palcev. Pri tem opravilu glej skrbno na rastljivost vejic. Tukaj velja, kar pri sadnem drevju sploh, namreč: čem močnejša je veja ali mladika, tem manj seje prireže; tanj i če je, več je moraš odrezati. Zatoraj bo le-ta do 8 palcev prikrajšana mladika 6 do 8 druzih rastlik pognala; una do 4 palcev prirezana bo pa le dvoje ali troje rastlik zagnala, ktere bojo veliko hitreje rastle in unih osmero, če ne že v tem letu, pa saj v drugem gotovo do-rastle. To prirezovanje je poglavitno delo, kajti pod-rezane mladike že v tem letu veliko drugih stranskih vejic zaženejo, s kterimi se prihodnji plot prav gosto strne. Obrezovanje stori, da se deblo močno vkorenini in lepe visoke mladike poganja. Med tem, ko sok oživi, je treba k mladikam, ki krivo ali medlo rastejo, po-takniti po dva do treh čevljev visoka količka, na kte-rih se krivo izraščene veje s privezo poravnati morajo, šibkeje na-nje privezane pa se opirajo; brez tega bi se vse križem skodralo. Prav je, če koj ob sajenju take stebričke v tla zabiješ, in jih s leskovimi palicami ali latami ravno počez polatiš (kakor je v slednjem opravilu 4. leta popisano); potem pa vse krivo izraščene in šibke vejice na-nje privežeš. Zraven tega mora v tem letu sadilo čisto opleto, in saj enkrat plitvo okopano biti. (Dalje prihodnjič.) ----- 399 Poduk, kako najbolje živo mejo zasaditi. (Dalje.) Opravila v četrtem letu. V tem letu je treba tako ravnati, da se vsajeni plot prihodnjič za trpež, lep in gost zaredi, ker ga boš odsihmal vsako leto tako prepletal, da bo ves popleteni plot 5 čevljev visok zrastel ; če bi bilo treba, utegne tudi še kaj visi biti. Predno ga plesti začneš, poruj količke, na kterih so pred to leto rastlike privezane bile. Zdaj prireži z ostrim nožem vse stranske nepotrebne šibice, ki so iz mladik pognale, od zemlje na kviško tako, da vsaki po 2, 3 do 4 očes ali popkov pustiš. Tako dobiš spodej košate, zgorej pa gladke in ravno izraščene šibe. Potem zabij količe v vrsto sadila po 5 čevljev visoko in po 3 čevlje narazen; na-nje privezi dolge ravne remeljce ali late po čevlju od tal; po teh ravnaj prvo pletenje naravnost, da plot zakrivljen ne bo. Pletenje opravljata dva delavca; eden pretika rastlike navskriž, pa mora usnjate rokovice imeti; drugi jih z ličjem privezuje na križih in na late tako, da šiba ene sadike s šibo zravenske sadike na dve strani pripognjene, razpete, štirivoglata oknica naredite. Ce se rastlike na križih s podrezanimi ostanki ali z malimi vejicami trdno ne sprimejo, privezi jih čez križ z ličjem ohlapno; ko bi bile trdno privezane, bi se vez v rast zajedla, in male mladike bi se do škode potrgale* Le-to prepletanje mora delavec tako ravnati, da on šibo, ki mu je na desni, proti sebi, ki mu je pa na levi, zad za seboj naskriž potegne. Tako mora ople-tanje vsako leto skozi in skozi storjeno biti, dokler ni plot 5 čevljev visok, kakor mora biti. Tiste rastlike, ki se v pletenju v križih ravno ne udajo, nategni na počez narejene late, in privezi jih, tako se bojo udale. Kadar je zgornji križ sam za-se ali pa na lato privezan, prireži zopet vse vejice, ki so pred letom pognale, pusti pa močnim po čevlju, šibkim po 6 do 10 palcev dolge rogovilice ali štremeljne; prireži jih pa nad popki, ki so ravno po plotovi vrsti obrnjeni, kjer bojo iz njih nove mladike za prihodnjo povikšanje plota zagnale. S tem je za leto in dan vse opravljeno. Na obeh straneh podrezani mladi plot je zdaj 16 do 20 palcev visok. Ne pozabi tudi v tem letu sadila čisto opleti in rahlo ga okopati. Opravila v petem letu. Na spomlad ali še prejšnjo jesen začni v drugo prepletati; privezi drugo vrsto ravnih palic ali lat 1 čevelj vrh prvih; prireži vse na novo pognane mladike ------ 400 ------ do dveh, treh in štirih popkov ali očes tako, da poslednje oko pri rezi podolgoma po palicah kaže; iztrebi vse postranske nepotrebne rastlike; poglej in privezi jih ravno tako, kakor prejšnje leto. Spletena oknica so zdaj že 28 do 32 palcev od tal visoka. Plotovo sadilo moraš tudi čisto opleti in okopati. Ko bi plot čvrsto ne rastel, bilo bi to znamenje, da je v slabo prst vsajen. Temu se kmalu pomaga: potrosi sad pozno v jeseni z gnojem, da čez zimo leži, prihodnjo spomlad pa gnoj z zemljo zagrebi, samo to varuj, da ga preblizo debla ali do koreninic ne pripraviš. Opravila v Šestem letu. Le-te že precej visoke sadike poženejo med letom postranskih vejic brez števila, kterih vseh z nožem po-rezati mogoče ni; zatorej si je treba take škarje napraviti, ž njimi vse stranske šibice do dveh ali treh palcev od srede plota merivši postriči, samo letni poganjki naj do storjenega letošnjega opletanja ostanejo. Potem, kadar je sadilo po obeh straneh ravno pristriženo , se plot zopet za eno stopinjo po čevlju više v križe poplete; zdaj prve rastlike na remeljne privezi in jim letne poganjke prireži; tako delaj tudi za naprej, dokler ti bo plot dosti visok. Kdor bi hotel le 4 čevlje visok plot izrediti, more tudi v tem letu prepletanje dokončati, če^ se mu prve rastlike zadosti dolge in močne zdijo. Ce se plot v rasti kje kaj vlekne ali zbunka, se morajo tam trdni koli zabiti in na-nje plot naravno nategniti. Kako gre dalje trnovemu plotu strecit Kadar je plot do pripravne visokosti dorastel, ga moraš vsako leto dvakrat lično in čedno pristriči, namreč: spomlad, predno je sočen, in poleti, kadar se sok ustavi, to je: en teden pred kresom — in en teden po kresu. To delo gre urno spod rok; priden delavec pristriže na dan sto sežnjev podolgoma po obeh straneh plota. Gledati je zdaj pri obrezovanji prav tako kakor od začetka, da se mu na straneh širje razrašati ne da kakor do pol čevlja; tako bo plot prav lep in silno gost. (Konec prihodnjič.) List 51. Gospodarske stvari. Poduk, kako najbolje živo mejo zasaditi. (Konec.) II. Smrekov plot. Smrekova živa meja ni sicer tako dobra kakor trnova, vendar je tudi dobra, pa saj bolja kakor gabrova. Kjer hočeš zasaditi smrekov plot, izkopaj zemljo v ravni vrsti 1 čevelj globoko, 8 palcev pa na široko; v tako izkopani graben vsuj rahle zemlje nazaj, da va-njo posadiš po 8 palcev narazen dve- do triletnih smrečic, ki si jih v drevesnici nalašč za to izredil. Dokler smrečice ne dorastejo potrebne velikosti, zavaruj smrekov plot z lesenimi plankami ali s kakimi pletenicami. Kadar izkopuješ smrekove sadike za plot, varuj, da koreninic ne potrgaš ali sicer ne poškoduješ, sicer 2, 3 ali 4 leta ne bo nič s takim plotom, ali ti pa celo pod zlo pojde. Presajaj smrečice pozno v jeseni ali pa zgodaj spomladi, dokler se sok ne sprehaja v drevji. Predno pa jih vsadiš v zemljo, pomoči korenine v vodi z ilovico pomešani, kajti potem se zemlja koreninic bolje prime in vlaga (mokrota) se jim pridrži. Tudi jih ne vsadi globokeje v zemljo, kakor so poprej v zemlji bile; ni dobro, ako so pregloboko zakopane v zemljo. Nikoli izvenjenih in v senci izrastlih smrečic ne rabi za živo mejo, kajti tako zamorjene sadike hirajo in vsahnejo, kadar pridejo pod prosto nebo in na solnce. Ko so smrekove sadike tako visoke izrastle, kakor ima plot biti, poreži že vlesenele mladike s škarjami ali pa jih z mečem posekaj; to pa moraš storiti vsako leto v jeseni, sicer spodnje stranske veje vsahnejo, in to ti naredi grdo mejo. Pri nas se vidi več tacih grdih smrekovih plotov in to le zato, ker jih še le čez več let porežejo, ko so bile zgornje mladike že en palec ali dva palca debele pa en seženj ali več sežnjev visoke. Smrekova živa meja, dobro gleštana, trpi 50 let in še dalje; živina se je ne dotakne kakor gabrove, in gospodar dobiva še stelje, kadar jo obrezuje. III. Gabrov plot. Gabra je skor povsod dokaj; lahko se ga tedaj dobi za živo mejo. Ako hočeš iz gabra brž mejo imeti, moraš za to mlada in ravna po pol palca ali cel palec debela debla izbrati in jih v jeseni ali spomladi skrbno izkopati, da ne poškoduješ korenin. Deblo se potem v visokosti, kakor ima plot biti, pošev z ostrim nožem zgoraj po- v reže. Ce izkopanih sadik ne posadiš brž v mejo, vtakni jih v vlažno zemljo, da ne vsahnejo drobne koreninice. Kjer pa delaš mejo, izkopaj zemljo tako, da narediš graben 2 čevlja širok in 1 čevelj globok, in po vrsti posadi tu gabre in sicer po pol čevlja ali 8 palcev saksebi — in en palec ali k večemu 2 palca globo-keje, kakor so popred v zemlji rastli; z zemljo, ki si jo iz grabna na stran zmetal, pokrij najpoprej korenine prav skrbno, potem graben zasuj in zemljo z nogami nekoliko poteptaj. Potem se sacuke v sredi na tanek kol pri vežejo, pa tako, da se enmalo mahu vmes vtakne, kjer se gaber na kol priveze, da se ne otiši. To da plotu moč in veter ne more šibiti gaberčkov. Čez 2 leti lahko kole odstraniš, kajti gabri so že tako močni, da ne potrebujejo kolov. Vsako leto v jeseni se mora plot obrezati; kdor tega ne stori, ne dobi lepe in dobre žive meje. Ako si gospodar gabrov plot hoče iz semena izrediti, mora seme v posebno gredo vsejati, in kadar so sadike en čevelj visoke izrastle, naj se presade v graben tako napravljen, kakor smo ravnokar rekli. Obrezuje se pa tako narejeni plot še le potem, ko je iz-rastel tako visok, kakor ga gospodar hoče imeti; do tega časa pa potrebuje tudi plank, ki ga varujejo. Iz semena zasajeni plot je zato bolj i, ker se veje že brž pri tleh gosto zarastejo; tudi je tak plot bolj trpežen. Ker po gabrovem zlasti mladem listju živina rada sega, tedaj na tacih krajih, kjer se živina mimo goni, ne naredi gabrovega plota; tu je trnov ali pa smrekov plot na pravem mestu.